Politični ogied. Avstrijske dežele. Avstrijako. Pribodnji torek snide se državni zbor na Dunaji in dobi jako iinenitnib rečij v posvetovan.jp. Ena ,je občila, razne žoleznice po in okoli Dunaja; za-nje računi se slroškov na 41 miljonov, druga pa je potlej nova veljava za denar. V nji bode krona, vredna pol goldinar.ja, podlaga ter ima sto vinarjev. Deset kron, sedanjih pet goldinarjev, in dvajsti kron bode zlatih, navadne krone pa bodo iz srebra, isto lako 20 in 50 vinarjev. Vinar, dva vinarja in pet vinarjev bodo iz brona. — V niaji meseci snidete se potein delegaciji, avstrijska in ogerska, v Rudimpešti. Od njiju tirja neki vojni minister precej velicih svot, na novo, toda avstrijski in ogerski minister za državne linance ne odpreta mu žepov. Č e s k o. Tako imenovana českonemška sprava inia sedaj še samo prijatelje v vrsti Nemcev in pa pri vladi. Čehi in konservativni veleposestniki je ne marajo v sedanji obliki. Ona je v resniei ugodna najbolj Nemeem, manj pa Geborn; inneje se torej lahko, zakaj da se ,je brani česko ljudstvo. Štajarsko. Glavno meslo zelene štajarske vojvodine, Gradec, napreduje jako v dolgili. Sedaj rnu je Ireba 1V2 inilj. posojila in tega denarja se je že več, kakor en niiljon izdalo, najvpč za novo mestno pokopališče in niestno bišo ali rotež. — Ges. namestnik misli, da je načrt postave o ženitbenskih oglasnicah, sklenjen v deželnpm zboru, zoppr ustavo in da torej ne dobi najvišjega potrjpnja. Kako pa je potlej enaka postava mogoča na Solnograškein in Tirolskem V Koroško. Govorica gre po Gelovci, da se boče dež. glavar, dr. Erwein, odpovedati svoji službi. Ne vemo sicer, kaj da bi ga napeljalo do lega, ali škode bi pa dežpli brž ne bilo, ako se zgodi. — Vrli »Mir« krepko budi _slov. Ijudstvo iz narodne zaspanosti in kakor pravi, »stoji sedaj na trdnib nogah«. Kranjsko. Dopolnilnih volitev v mestni zastop v Ljubljani se konservativna slov. stranka ne vdeleži in ima za to gotovo svoje uzroke, vendar pa še stvar ni dognana, kajti na volilnein sbodu katol. polit. društva ko prpložili sklepanje o enaceni predlogu. — Prevzvišeni knezoškof dr. Missia so se v torek odpeljali iz Ljubljane na Dunaj. Primorsko. Gorica se šteje med najzdraviša niesta, vendar pa je ondi lani unirlo od 1000 ljudij jib po 37, torej več, kakor v katerem koli drugeni glavnem mestu naše države. V Gradci n. pr. jih ,je od 1000 umrlo le po 28 do 29. — V Zagrad, najnovejše zdravišče, prihaja čedalje več tujcev in zato že misli tamošnja občina, kako si dobi najlažje od tujeev največ koristi. Tržaško. Višja sodnija v Trstu je dobila predsednika, Edmunda Peck; doslej je- bil ministerijalni svetnik na Dunaji in na glasu je za liberalca in da stoji na strani laške stranke. .lezika ne zna niti slov. niti hrvaškega. — »Lega nazionale«, laški šulverein, dela marljivo na poitalijančenje slov. olrok, izlasti na Greti. Tain mali otroci ne znajo več slov. jezika, ,da-si so njib inatere Slovenke, pa so uboge in zato pošiljajo svoje otroke v laški »šolski vrtec«. Istersko. Huda nevolja je pri brv. ljudstvu vsled tega, da je minister za uk in bogočastje dpjal profesorja Spinčiča iz službe — Laboni na ljubo in na njih tožbo. H r v a š k o. Sabor ali deželni zbor skliče vlada sredi maja v Zagrebu, toda sabor inia rnadjaronsko večino in v.sled tega pleše na piščal bana Kbuen-1 ledervarv: ne zineni se torej skorej nibee več za to, kar počenja. Ogersko. Ker je novi primas Vassarv odpotoval v Rim, piše se v madjarskih listib veliko o njem in /akaj da gre tako rano v Rim. Pravi se, da minister za nk in bogočastje, grof Gzaky, odstopi, ako Vassarv ne opravi svojib poslov pri sv. očetu Leonu XIII. po njegovi volji. No za-nj se najde menda še že naslednik, brez škode za ogersko državo. Vunanje države. Rim. Grof Revertera, avstrijski poslanik pri sv. očetu Leonu XIII., vrnil se ,je na svoje raesto in torej ni resnično, da Joi bil prišel v zamero pri sv. očetu. 11 al ij an sko. Ministerstvo markesa Rudinija jp odstopilo, ali kralj Umberto je velel Rudiniju, naj sestavi novo, on torej naj ostane na čelu vlade. Doslej še novo ministerstvo ni gotovo; preglavico dela ministerstvo za državne finance. Nihče ga ne mara prevzeti, ker so kase blizo že prazne, vojni niinister pa tirja neki še več denarja, kakor doslej. — Kralj in kraljica gresta v začetku junija v Berolin. Tje prideta dne 9. junija; ni pa znano, kam da se obrneta pozneje. Franeosko. Ubogo francosko ljudstvo ne pride do mirii. Iz ene strani vznemirja ga vlada, ki preganja kaloliške dubovnike, katere Ijudstvo Ijubi, iz druge pa anarhisti s svojimi dinamitnicaini in sedaj se oglaša neki že Uuli kolera. V Naterri je nainreč kaznilnica, v katpri je 4000 jelnikov in v njej ,je nastala kolera ter jib je že 28 unirlo na njej. — Kardinal Girard, nadškof v Parizu, podal se ,je v Rim in minister za uk in bogočastjp dal mu je za to svoje »milostno dovoljenje«. Nemško. Sedaj se trdi za gotovo, da je bil strah pred katol. cerkvo kriv »novpga vptra« na cesarskem dvoru v Berolninu. Rali so se, da dobi katol. cerkev preveč nioei do Ijudske šolp, ako se vsprejine nova postava za ljudske šole. To pa bi bilo na škodo neki lutrovski veri. Oj, oj! — V Wiesbadnu je umrl Fr. Rodenstedt; bil je prijatelj slovanskih, posebno pa ruskib pesmij ter jib jp več prevel v nemščino. Rusko. Ministru Giersu je bolje pa lako brž še ne prevzame svojih poslov. — Gar obišče potoma nemškega eesarja v lierolinu in iz tega se sklepa, da se razmere med Neinčijo in Rusijo vzboljšujejo. Mogoče je, ali ni čisto verjetno. Itolgarsko. Može, ki imajo vlado v rokab, poslali so posebno pismo turskemu sultanu ter se izraža v njem neka nevolja nad tursko vlado, ker ne more ali noče pripomoči, da pride Bolgarija do mirii. Želeti ji jp v resnici miru, toda če čaka bolgarska vlada na tursko, potoni še ne pride tako k malu do njega. Srbsko. Načelnik mestne straže v Belem gradu, Giorgjevič ,je dobil sedaj pri sodniji 5 let jeee, ker je svoje dni zapiral l.judi, pa ni imel za to pravice. Ravnal pa je tako, ker je bil »slppo orodje« v rokah kralja Milana. T u r s k o. Miriditi v Albaniji so turski vladi vedna pokora, kajti kljubujpjo jej, kjer le morejo. Sedaj pa jih boče neki ona vzeti »na muho« ter jim pokazati, da iina ona oblast čez-nje. Np sodimo, da bode pri njih izdalo. Grško. Na otoku Krf so se judje bali, da jih bodo kršč. prebivalci napadli o veliki noči, kakor lani in so moledovali pri vladi, naj jih varuje. Le-ta je uslišala njih vpitje, toda krisijani se leto niso še zmenili za svoje jude. Vojaki so imeli torej veliko noč brez rabuke, pa tudi judje so imeli inir. Afrika. Katoliško misi.jonsko hišo v ITgandi so ustajniki razdjali. Več misijonarjev so njeli ter jih odpeljali. Rog zna, v kakp kraji. Anierika. V Hraziliji, južne Amerike, se je dežela Matto Grosso, Veliko pogorje, izklieala za neodvisno republiko. Dosedanji uradniki, v službi velike republike Rrazilijanske, so ubežali, sicer pa ,je neki vse v redu.