-Zitate XI* Maribor, đm© 6» junija 1919* Sataeraži m mmmdlß sfc,. računajo po 49 «»JI redne pdkvve&s: vtžSrratnfh v«Ü popust. „Straža“ izhaja v pasa* drijek in petek p$$g|fo& i 35 S»E V;'^ja Napr@dul@e§ osvoboditev Koroške. Velike 'Tcit. Ride, Greblji In it. Andraž zavzeti. — Naše žete dosegle rete Krko. Ljubljaua 6. t. m. ob pol 1. ari. Naše hrabre čete so z veliki® navdušenjem in s smelim naskokom osvojile Velikovec, Budo, Brebinj in St. Andraž. Sprednji oddelki so dosedi reko Brko, Djekša in Št. Janš nad Mostičem. Sovražnik m8Če orožje proč in se podaja. V Celovcu vlada panika. Naš mncgo mučeni narod z one strani Drave pričakuje najslovesnejie našo vojsko, svoje brate in osvoboditelje. Nemci so učinili ne-čuena barbarstva ¥ Velikovcu in dugih mesilu vi kate rdi so morali pobegnit1. Pogajanja y Kranju potekajo aa nas povoljno; y teku jutrišnjega dne se more pr čakoyati koačtiega rezultati. f (LDU.) Obupen položaj v Prekmurju. Ljutomer, due 6» junija, Ko so madžarski boljševik! dognali, da Je mirovna konferenca priznala Prekmurje Ju gosiovanom, so se navalili madžarski boljševi M z yelLkü rilo na Slovensko Prekmurje Ob meji od Št» Gotharda, do Badgone in Ljato mera stoji okoli 20 000 oboroženih boljievi* kov, ki zatrjujejo, da za nobeno ceno ne bodo prepustili mirnim potom Prekmurja Jugoslovanom« Pri Ra^endh in Dedoncih »o maši zajeli madžarske patrulje, ki so vdrli čez mejo. Begunci pripovedujejo o velikih groaedej-strih* ki jih počenjajo Madžari nad Slovenci. Slovencem so požgali nebroj hiš. Ob cestah visijo obešeni Slovenci. Največ trpijo slovenska dekleta in mlade žene, katere kar po vaseh „rekvirlrajo* in jih gonijo v svoje «hareme“. Naši vladi kUSemo: Otmite Čimprej vrlo prek* mursko slovensko ljudstvo l i * Graškemu „Voiksblattu* poročajo iz Du naja, da še ni m gotovo, ali bo Špilje pripadalo k Nemški Avstriji al! k Jugoslaviji Od tega je tudi odvisno, ati bo železnica Spi I)e Obrajaa ostala v nemških rokah ali ne. Predlog jugoslovanskih zastopnikov na mirov Čegavo bo Špilje? ni kor ferenci je namreč ta, da teče mejna črta severno od Lučan, ob Eraovžu in Stra žah tako, da bf še nekaj kilometrov ozemlja severno od železnice ostalo jugoslovanska lasi Če bi pa ostalo pri tem, da bo merodajna tkrajns meja (Upniškega in mariborskega) po- tem bo tekla državna meja neka) minut hoda severno od cerkve Sv. lija v Slov. gor. Pri Muri bi se začela meja v gozdu, kjer bi se začela tam, kjer meji slovenska občina Ceršak ob občino Špilje. Odločeno pa še torej ni. Pogajanja ▼ Kranju. V sredo, dne 4 t. m. so se začela v Kranja pogajanja za premirje na Koroškem. Kraljevi so SHS zastopa četvorica delegatov, in sker: ped predsednik deželne vlade za Slovenijo dr. Gregor Žerjav kot predaeonik, general Rodili Majate? podpolkovnik Mil.utin Nedič in kapetan Gjorgje Giihšf. Nemško avstrijsko republiko zastopa konzul Maks H ff uger, kateremu so pridelfeni podpolkovnik Sigmond Knaos, major Josip H»yer in r imej ster dr. Jakob Reinleio, V imenu jugoslovanske delegacije je po (tetk« m »eje pozdravil dr. Žerjav delegate, ki naj (timprej prinesejo v nesrečni nam vse» tako 'dr* gi Korotan zaželjeni mir Po zahvali k«nznta H ffiDgeria so se pričelo razprav®, ki še do danes, ko to pišemo, nlm ke »tiske, Pogajanja se vršijo v prostorih Narodne čitalnice. K poga ?anjam je dospel tudi ital? jamski general Segre Iz Dunaja. Slovenci širite „Stražo 1“ Naša sevam® meje« Po neuradnih izvlečkih iz mteovnh pogojev, kakor jih priobčujejo danajski Mati, pojde nils severna mej a: Od Kepe (Miltagskogel) v Karavankah naravnost proti severa blizu do Osojskega jezera, do točke, ki se bo določila peze eje, pot#m ob Osoj« ske® jezera ob mej! med celovškim in Sent-ridskim okrajem, seže severno do S i n j e p 1 a n i n e (Speikkogel), se spusti zopet k Dravi, a je ne doseže nikjer in prestopi severno Dravograda pri Kokošniakn (HCtanerko#®!) štajersko mejo. Ta LISTEK. Jira&k* (Napisal Ivan Dolinar, žopnikbegonee.) Dolžan mm mn, junaka Francetu Malgaj — svoje« n rešitelja. NJemo v trajen spomin, vsem Slovencem pa v podsig redoljubne zavesti in ekre pilo narodne zvehto.be naj go »or? jo tile dogodki! Malgaj brani Velikovec. »Žirijo Slovenci! živela Jugoslavija!« se je glasilo, j« vriskalo v Ljubljani in v Celin. Mi Ko io3ci pa s»o čakali in ustali. Sami srno bili slabi, pomoči pa dolgo ni bilo. — Že so ustsnovsli Nemci svojo narodno strsžo v Pii be ku, Velikovca in Grebinja, Rdeče bete-rdeči znaki pa čepicah so mm pr č»!i, da pa».eni to zasedanje ialov. Koro-Ske po Nemcih. Pesti smo tiščati stisnjene v le pih. srce- nam pa ja utripate tem močneje. Slednjič so vendar prišli V soboto, dne BO noven brs, dopoldne j® vkorakalo sto mož, osem deset Štajercev in dvajset Srbov pod po>eljstaos; nadporočnika Franceta Malgaja v Velikovec B «a odpora so r» zcrcž ii nemško stražo, katere pole vica pa je »tekla v Cetevec, kjer so zbirali Nemci svoj© Čete, Mrigaj sa je takoj z vso previdnostjo in odločnostjo 0taboril v Velikovcu Dvajset mož ja od postal na Lipico, drugi so ostali v mestu. Takoj prihodnji dan — v nedeljo popoldne jih napadejo Nemci iz Celovca Bilo je Štiristo mož s topovi, strojnicam in avtomobili. Okoli štirih popoldne prihrumijo pred mesto. Samo psr minot, pa se >9 zbrala mata pa hrabra posadka in zastavita sevsrnozapadno stran, koder je grozil napad. Parlamentär z belo zastavo, polkovnik, se pripelje v avtomobila do mate v celovškem pred mestfu in zahteva, d® se ga pdj® do poveljnika. Postajno poveljstvo je bilo na Glavnem trgu. Tam stavi predlog, naj so jugoslovanska p«s*dks pro siovoljno. umakne is Velikovca čez Dravo. V tam slučaja jim Nemci pustijo orožje. Poveljnik Malgaj seveda odbije t& predlog in z bliskovito bistroom nostjo takoj tam vpričo zaseže štiri nemške meš Sane kot talce, da bi as nemško prebivalstvo ns u'eiežiio boja zoper Jažoslsvans. Nato prije mir no se pogovarjajoč nemškega polkovnika «pri dorn ate. Nemci pa ir so čakšli izida pogajanja, »mpak nrodirsti po celßv§k: Cfsti in ob enem drli v boj nih črtah čez finoarade ia Koh hof navzdol preti mestu To razjari Malgaja m egorčen zakliče: »Glejte, gospod polkovnik! Med tem, ko se midva pogajava, prod rajo Važe čete ns napad. Ali so to vojaki? To je banda! Ati veste, kaj se lahko sedaj Vam zgodi?« Vks btad in prestrašen odvrne polkovnik: »Čakajte, hitro jih zavrnem!«, skoči v avto in se odpelje. Boj se je pričel. Nemci streljajo s puškami in strojnicami in pritiskajo od zapada in severa na mesto. Pa brabra četa se drSi izvrstno. Postavili so se ob zidani c graji proti zapada, ob lišnih vogalih, polegli sa cestni jarek in plotove. Par mož pa je zaneslo strojnico v stolp Sanira periske predmestne arkvcXk» od tam uspeln* »jo Nem- ce, ki drvijo p ’ ri»a navzdol. Streljanje traje Nemci uvidijo, da je zastonj njih nap«.«., pošljejo zopet oipodaaca nakar se boj prekine M d pr«ktinjevaojem in pri-duševanjem sa umska?jo še tisti večer nazaj do Celovca. Imeti so Seit mrtvih in več ranjencev. Hr&bra mesto» possik» pa niti enega ranjenca. Bite je veliko vesolje in navdašenost ta večer med maštao® ia častniki VslrkovSki Nemci in nemš .utacii sp S3 potmmiti Slovenci pa suo bili veseli. Prepričati srn? 39, d» je prišla vzorna in hrabra četa pod astirtraše tim poveljnikom Zaa pati smo jim. (Dalje prihodnjič.) gftua B»____________________________________ gre kskScih 5 kilometrov severno cd Drave, se | vemo Sv. Lovrenca pri Ivnikc, ob razvodja do Lučan, zavij? severovzhodno prot? Muri, katero doseže pri meji mariborskega in Upniškega ©kraj», teč© cb Mori do vzhodno od Sdgovcev (Sogers doif), potem severno k madžarski meji do S ar fitly f a, od ta ob stari madžarsko štajerski meji do Sv. Ane Miza Gleihenberga in od tam se spasti na Madžarsko proti Sv. Gothardu. Na Koroškem dobe Italijani Kanalsko dolino do Vrat (Thörl), Beljaška okolica in Ziljska dolina ostaneta menda pri Avstriji (a ta obstoji v pogod bi neka tajna točka, ki bo objavljena pozneje), SHS sobi Rož, Celovško kotlino in vse spodnje* koroške Slovence. Na Štajerskem obvelja približno demarkacijska črta, nejasno je, kaj s Spiljena in železnico. Kakor izgleda, dobimo tudi Prekmurje. Jugoslovanski delegati protestirajo« Naši delegati so na mirovni konferenci izjavili, da so iznenađeni, da se odobrava Nemcem na Koroškem več, nego so zahtevali. Delegacija je vloiila energičen protest, da bi Nemška Avstrija dobila slovenske kraje okrog Beljaka, kakor tudi protest, da bi Italija dobila več, kskor ji d» j e londonski pakt. Izjavili so, da če se sprejmejo taki pogoji, ostane Slovenija okrniena na vseh straneh, kar bi značilo isto, kakor delitev Poljske. — List »Journal« izjavlja, da se je nadejati v interesa mira, da dobimo Jugoslovani več. Nemška Avstrija. Ko so prišla prta poročila o mirovnih pogojih, so avstrijski Nemci prepadenja ostrmeli. Glasili so se zanje slabo nad vse pričakovanje. A vsako na* daljno poročilo se glasi še neugode ejše. Sedaj so že vsi vzdignili krik: »nespremenljivo!« A sled njič bodo vendarle morali sprejeti, če jih veseli, ali ne. Pri Nemški Avstriji ostanejo v celoti dežele: Predariska, Salcbarško ra Gorenja Avstrija. Tirolska izgubi ves južni del od Brennerja ia Bistriško dolino (Pasterthal). Od Dolenje Avstrije dobe Cehi dva dragocena kosa, severo* vzhodno m odreže kos od izliva Taje in Lsa, severe vzhodne pri mesta Gmünd pripade Čehom okraj Licad v glavarstva Weidhofen in kolodvor mesta Gmünd. Madžarski Nemci se ne smejo združiti z Nemško Avstrijo, češki in moravski Nemci ostanejo v čehoslovaški državi. Nemška Avstrija izgubi torej vse prelaze, vse naravne »hranilne točke, vsa izhodišča in že ieznice, ki peljejo v svet. Premoženje drugih državljanov« Avstrija mora postiti bivšim avstrijskim državljanom, ki so sedaj postali državljani SHS, češke ali poljske države, vse njihovo premoženje, pravice in interese, katere s© imeli v Avstriji. To premoženje se jim mora izročiti prosto vseh bremen in davkov, ki so nastali od novembra 1918. Dloge se jim morajo izplačati v oni veljavi, ki je ’ vpeljana v državi, kateri pripadajo ob času plači la. Svota se ima izračunati v švicarskih frankih po vrednosti, katero so imeli v oktobra 1918. Vse ustanove, zapuščine, darila itd., ki sena hajajo v sedanji Nemški Avstriji, a so namenjene pripadnikom dragih držav, m morajo izročiti v oni vrednosti, katero so imele pred 28. jalijem 1914 z dodatkom vseh izplačil, M so zapadle tekom te vojne. Premoženje avstrijskih državljanov, ki se na fcajs na ozemlja novih zvez&ih držav, smejo Is te države zapleniti in likvidirati, a avstrijski država mera odškodovati avstrijske državljane. Pogodbe, sklenjene med državljani bivše Av strije in državnimi upravnimi organi pred 1. nov. 1918, ostanejo v veljavi. Toda nove država imajo pravico razveljaviti take pogodbe tekem 6 mesecev, *ko so v škodo države. Fri tem morajo lastaika primorao odškodovati. Ti gospodarski pogoji, v kolikor so doslej v izvlečkih znani, so za Nemce skoro še trši, kakor pa pogoji za ureditev mej. Dunajska borza in mirovni pogoji. Ko so prišla prva poročila o mirovnih pogojih, je zavladalo na danajski borzi veliko razburjenje. Gg. borzijanci so vpili, da so pogoji veliko }■rajši, kot bi si jih največji črnogled mogel pred-i savijati. Borzno vodstvo so je takoj ibralo k posvetovanja in sklenilo, da bo v izraz splošne žalosti borza za dva dni zaprta. Kaj potem, pa niso mogli povedati. Nato so zapustili borzijanski Jadje molče in s povešenimi nosovi dvorano, kjer so delali včasih na|';&čon državljanovi— tako dobre kšelte.^ _______________STIU2A. ________ V varstvo manjšin. V mirovnih pogojih se nahaja tudi več točk v varstvo narodnostnih manjšin, ki se bodo nahajale med Nemci. Te manjšine imajo popolno državljansko ravnopravnost, smejo svobodno v svojem jezika ustanavljati društva, časnike, cerkve in šole. Zagotovljene so jim pravice pred oblastmi, v uradih in v državnih šolah. Nemci se branije «.. Nemci se branijo podpisat! mirovne pogoje, katere so jim stavili v Parizu, godrnjajo, pravijo, da je to nasilen mir, a oni hočejo mir spdrazuma i& prijateljstva, tak mir, da bi ne bilo ne zmago vales v, ne premagancev. Meseca junija 1. 1917 so v nemškem državnem zboru sklenili resolucijo za sporazumni mir. Položaj je bil takrat za Nemce še precej negotov in radi tega so hoteli zavarovati, kar so dotlej osvojili in želeli mir, ki bi jim ugotovil vse pridobljene uspehe. Na ta način bi iaišli iz vojne ojačeni, nasprotniki pa oslabljeni in lahko bi se pripravljali, da začno čez nekaj desetletij novo vojno. Entanta ni šla v to past. Nekaj mesecev potem se je vsled boljševičkoga prevata na Ruskem za Nemce položaj znatno zboljšal in sedaj n!so hoteli vedeti ničesar več o sporazumnem miru. Narekovali so boljševikom v Brestu Litovskem in pozneje Rumencem v Bukarešta mir, ki je slonel izključno na najkrutejšem nasilju in ves nemški narod, državni zb m in tudi socijalisti so bili s tem zadovoljni. Takrat niso govorili ni česar več e sporazumu, prizanesljivosti in bratstvu. Potem se je zopet obrnilo Nemcem na slab še. Pritisnila je Amerika in Neme! so bili tepeni dan za dnem. Slednjič so morali prositi za mir. Prišli so v Pariz in se zopet pc stavili ni stališče, da je treba narediti mir sporazuma in bratstva. Kriče o pravičnosti, a razumejo pod to besedo samo, da bi odšli nekaznovan! in bi jim ne bilo treba dajsti obračuna za zločine vojne. Hoteli bi mir kot neke vrste provizijo za novo vojno, da bi se lahko oborbževali dalje, nabirali sile, potem pa čez neka' desetletij pričeli na novo s še večjo grozovit« ijo ra večjo rafiniranosijo. Nemci niso v ničemur spremenili svojega mišljenja in dokler se popcinom». r,e prerodč v svoji notranjosti, je mogoča e»«n,m njim samo ena taktika: Na pripustiti, da bi bili zopet v stanja izzvati novo voj sko. Mir bf» praffienj ako bodo krivci po možnosti kaznovani, nedolžne žrtve po možnosti od-Škodovale — mir bo trajen, ako Nemci ne bodo Imeli moža osti, da zopet prično vojno. Kadar so pa Nemci dali dokaze, da so se temeljito iz preobrnili v svojem mišljenju in čustvovanju, se bodo tudi njim odprla vrata k zvezi narodov. Sedaj bi bila pa vsaka prizanesljivost aapram njim samo nagrada za storjene zločine in provizija za nove. Na tem stališču stoji pariška konferenca. Hemet besnijo* Nemiki Osti psujejo, kolnejo, se pridušu-I jejo in ozaačujejo mir oziroma mirovne pogoje, kateri so jim bili narekovani, z različnimi priimki kot „der Henkersfriede“, „der unmögliche Friede“, „der unannehmbare und undurchführbare Friede“ ,der Friede der Erdrosselung“, „der unsinnige Friede“, „der Raubfriede“ in „der Friede der Zertrümmerung und Zerflei-schung“. Znani radgonski dr. Kamniker se je izjavil, da je bil vsak pesimizen veliko premajhen ter da prekaša tudi najhufša pričakovanja, kajti Nemška Avstrija, katera se pa sme imenovati samo „Avstrija“ je obsojena ali na smrt v „slovanskem morju“, ali pa da postane ententina naselbina» Državnike v Parizu, kateri so narekovali ta mir, pa označuje kot „die Würger von Paris“. Vsi nemški listi zagotavljajo, da v Nemški Avstriji ni državnika, ki bi se drznil podpisati ta mir. Toda Nemcem ne bo preostaja’o ničesar druzega nego hočeš, nočeš — moraš! BoljSeviki in mir. Vzignil se je komisar raških boljševikov Žš-novjev, ki se pa imenuje s pravim imenom Apfelbaum ter vložil po brezžičnem brzojavu hud ugovor zoper mir, ki se dela v Parizu. Ne pride nam niti na misel, da bi zagovarjali gospode, M sedaj po svoji slepi glavi polagajo temelje novega držav nega reda. konferenca v Parizu bo gotovo mnogo zagrešila, kar se bo maščevalo v prihodnjosti, to da mir, katerega bi nam prinesli boljševiki, bi bil za naš narod brez dvoma Še mnogo pogubnsjši, kakor bo pa mir zmagovite entente. Voditelji ruskih boljševikov, ki so razven dveh vsi pristni nemški Judje, pa tudi za ostala dva ni prav gotovo, kakšnega pokolesja «ta, s@ potegujejo za preganjano in nedolžno Nemčijo. Pariški mir je v njihovih očeh veliko nasilje in nezaslišana Irivica — a ne radi tega, ker segajo Lahi po čisto slovanskih pokrajinah, nego ker izgube Nemci Alzacijo in Loreno, deželi, ki sta francoski po zgodovini, kulturi in po volji prebivalstva, ter Poznaajsko, š asijo in zahodnjo Prusijo, kjer prebiva čisto poljsko prebivalstvo. Toda isti boljševiki so sklenili z Nemčijo veliko bolj nasilen in imperijaiistični mir v Brest-Litovskem, ki je eno tretjino ruske države izročil nemški sužsjoeti, odvzel Rusiji vse možnosti gospodarskega razvoja in jo naredil za nemško naselbino. Narodi kakor Poljaki, Litvraci, Letend, Ukrajinci, Belorusi so bili od boljševikov popolnoma izročeni Nemcem, seveda so tudi hladnokrvno žrtvovali nemški in madžarski brutalnosti avstrijske in balkanske Slovane.. Mir v Bresta Litovskem, ki je bil eden najsramotnejših mirov, kar jih pozna zgodovina, so boljševiki proslavljalo kot svoje veliko državniško modrost. Ako bi bil ta mir obveljal, bi človeštvo padlo nazaj v najbolj barbarske čase državnega imperijalizma, svoboda narodov, duševna kultura, gospodarski razvoj nanentš-kih narodov bi bil zatri za mnogo desetletij. Ta sramotni mir pa ni obveljal, ker ga je razbil vojak zavezniških držav. Tudi mir entente ni prinesel človeštvu uresničenja vseh onih ciljev, katerih pričfkafe, & v primeri z mirom, katerega so nam dali boljševiki, od Nemcev podkupljeni Judje, je vendar velik napredek. Žinovjev, Cičerin in Trocki, voditelji raških boljševikov, vsi trije pristni nemški Judje, so se vzdignili na pomoč Brocks-dorff Rantzau u in Reansrju, zastopnikoma Nfničija in Avstrije. Med Nemci In boljševiki obstoji toplo prijateljstvo, sklenjeno že davno pred vojno, utrjeno na tajnih sestankih v Pragi, v Švici in po drugod med vojno in zipečateno s sramotnim mirom v Brestu Litovskem. To mora odpreti oči voditeljem zveznih držav in uvideti morajo, da je država SHS naravni branik proti nemško*boljševički povodnji in mora že iz tega razloga imeti dobre in močne meje. Boljševiki na Slovaškem. Praga, 4. junija. Madžarski boljševiki so zadnje dat zasedli eno tretjino Slovaške. Morija, požiganje, interniranje je na dnevnem redu. Naredbe čehoslovaske republike« Poverjenik ministrstva financ za Slovenijo ia Istro v Ljubljani razglaša: Glasom poročila jugoslovanskega poslanika na Dunaja j® češko slovaška vi*da izdala dne 4. marca 1919 mrefbo št. 110 glede vpisovanja denarnih „vlog, članskih in društvenih deležev in dne 12, marca 1919 naredbo ši. 126 gleda vpisovanja m zaznamovanja vrednostnih papirjev. Posnamemo najvažnejše določbe. Po naredbi št. 110 se morajo vse denarne vloge (vložne knjižice, listine, blagajniške nakaznic©, te koči ali lirevai računi, brezobrestni depoziti itd. pri bankah, denarnih in dragih za volih, nadalje članski in društveni dekli, dražb, društev, zidrag itd. v dobi od 10. marca do 10. 'junija t. L, od imetnikov na posebnem seznamu prijaviti v vpisovanje. Ta določba je obveza» za: 1. fizične osebe a) ki imajo na ozemlja češko-slovaške republike svoje redno bivališča, ali pa bivajo 'tim najmanj eno leto glede vseh vlog in deležev; b) vse druge osebe glede domačih (č©lko slovaških) vlog in deležev, 1. ¥ g e p r c*, v n e osebe: na primer občine, okraji, tvrdke, društva, družbe, zadruge itd,, ki imajo v republiki, svoj sedel, ali pa vsij podružnico. Naknadno vpisovanje in prijave vlog in de ležev, dovoli lihko samo finančno ministrstvo odnosno k temu pooblaščen urad is to na podlagi dokaza, da stranka ni mogla izpolniti svoje dolž nosil pravočasno. Prijave ae mora izvršiti pri u ra du, kateri je v to določen. Za vpisovanja vložnih knjižic, listov in blagajniških nakaznic, veljajo posebna določila. Za prijavo se mora vplačati pol-odstotno evidenčno pristojbino. Prijavljeni afekti se opremijo s posebno klavzulo. Brez poslednje je prepovedana denarnim zahodom kterakoli izplači-tev kapitala ali obresti. Vloge in deleži, kateri ne bodo prijavljeni k vpisovanju v dobi treh mesecev, računi! 6 d "pir ega v p I a e v a 1 a e g a dne, zapa-dejo v korist države. Bistvena določila naredbe 126 so sledeča: Vrednostmi papirji katerekoli vrste, obligacije, zadolžnice prioritete, akcije, žrebi, delne zadolžnice, pevžitni psplrji, doBItkovsica Itd., kakor tadi zapadli kuponi teh papirjev oddaljeni in neoddsljeni, s® morajo raza» zadolžnic avstrijskih in ogrskih vojnih posojil in razan blagajniških nakaznic avstro ogrske banke vpisati ia zaznamovati. Vpisovanja in zaznamovanja so podvrženi: vsi vrednostni papirji, v kolikor se isti nahajajo na o zemlja češko slovaške republike. Samo vpisovanja so podvrženi: 1. vrednostni papirji, vloženi izven repabiike, katerih imetniki so pripadniki češko- slovaško republike, prebivajoči na njenem ozemlja ali pa dragim osebam, katere prebivajo najmanj »no leto na tem ozemlja. S. Začasni listi in vrednostni papirji, ki so bili v dobi vpisovanja podpi sani in prideljeni in h kateri izdaji je bilo dano državno dovoljenje, ki pa do sedaj efektivno le niso izdani. Vpisovanje je obvezano brez razlike državne pripadaosti, za vsako fizično ali pravno osebo, ki m nahaja v roku vpisovanja na ozemlja češko-slovaške republike in ki a) poseduje kot lastnica imenovani vrednostni papir, ali h) ki si je pridobila vrednostne papirje na katerikoli način, toda s pridržkom lastninske pravice izročila te papirje dragim osebam, da jih posedujejo, hranijo Iti,, ali c) ki poseduje alt pa hrani vrednostne papirje za drago osebo. Ha đc mače (čeho slovaške) vrednostne papirje, kateri v smislu navedenih določb niso podvrženi v popisovanja, so dovoljena izplačila samo, če se oseba, katera jih predleži, izkaže s primernim potrdilom svojega fiaanfinega oblastv®, sli pa, če prebiva Izven domovine, a potrdljom svojega konzu lata in nadalje s potrdil« m red sega zastopnika č@ho-slovaške republike, orado jo čeg® v tej državi, v kateri so s® nahajali papirji dne 12. marca t. L Opozarja se, da te prijave m stoje v nikaki zvezi s svejočasno prijavo inozemskih terjatev, odrejeno fnaradno po ministeretvu financ kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zrn. naše j umake« Kdo bi rešil Slovensko Koroško, aks bi ne bil© naših vrlih vojakov Srbov, Hrvatov in Slo* vencev*? Oni so s svojo krvjo odkupili drago slovensko zemljo s svojim pogumom in junaštvom obranili tudi naš slovenski Maribor. Kaj bi Mio z sami brez njih? N© zabimo tega, ampak vprašajmo se, s čim se hočemo skazati hvaležne, s Sim jim vsaj nekoliko dokazati svojo ljubezen in prlpoznanfe ? Ali samo z besedami in srčno za hvalo? Oj n®! Tudi ml, dragi Slovenci in Sloven ka moramo z dejanji pokazati, kaj premora ljubezen in hvaležnost slovenskegu srca. Glejte, br« nitelji niši leže zdaj v bolnišnicah s skelečimi ranami v hudi vročini prikovani na postelj ure in ure, dneve in noči. Koliko trpč za nas! Prinesi-mo jim, česar tako ielč: krepčilnih ia osvežujočih pijač, milino«ca, vina, medu (ta je s hladno vodo pomešan izborna pijači) nadalje peciva ali steš-Sit, tobaka, cigaret. Vse je dobrodošlo. Pa tudi knjig in razglednic si želč v razvedrilo. Ne čakajmo par dni sli ves lede». Dvakrat da, kdor Utro da. In še več. Prinesimo tudi samega sebe, obi ščimo jih ter jim (lijmo spodbudne, tolažilne besede, da bodo čutili gorak utrip našega srca. Zdaj je prilika, da se zopet skelete ljube slovenske matere in v® vrla dekleta, katerih rodoljubje je znano širom domovine, Prosimo tudi č. g duhovne pastirje in župane, da pomagsjo s svojim uplivom v prilog našim vrlim ranjencem. Kdor sam ne more oddati darila v bolnišnici naj ga blagovoli poslati v roke gospe general Maistrov©, Maribor Melje žt 11. Od tem jih ponesd Slovenke, M so se nalašč organizirale za obiskovanje bolnikov, našim vrlim junakom, * Mariborsko slovensko žensko društvo. ««flee f Dekan Franc Dovnik. Iz Gctrnjegsgrsda je dospela žalostna brzojavna vest, da je dne 4, t. m. umrl temkajšni dekan, župnik in duhovni sve tevaiec č. g. Franc Dovnik. Blagi gospod je bo tekal že dalje čas», ustavljal s? je smrti s svojo močno naravo, a smrt je bila močnejša, zmagala je smrt Rajni g. Franc Dovnik je bil rojen leta 1850 v Krčevini pri Maribora. Po končanih srednješolskih študijah je vstopil v mariborsko bogoslovje, kjer je bil leta 1872 posvečen v mašnika. Kot dušni pastir je deloval na Številnih krajih na- §a škofije in sicer kot kaplan od 1872 1874 v Vuzeniei, od 1874—-1875. pri Sv. Martina pri Slovenjgraška, od 1875—1877 v St, liju pod Tur Jakom od 1877—1878 kot kaplan in provizor na Gornji Polskavi; od 1878—1880 kot kaplan in provizor pri S?. Mihaela pri Šoštanju, od 1880 do 1884 kot kaplan pri Sv. Benedikta v Slov, gor. I Dne 12. marca 1. 1884 je bil nastavljen za kura t la v kaznilnici v Massendorfa pri Gradca, katero službo j® opravljal do 1. marci 1. 1887, ko je bil imenovah za provizoričnega in pozneje za redne ga profesorja moralke na bogoslovnem učilišču v Maribora. L 1889 je postal podravnateij bogoslovja. Na bogoslovja v Maribora je poučeval samo nekaj nad tri leta in sicer do 20. oktobra I. 1890, ko je bil umeščen kot dekan in župnik v Gornjsmgradu, katero službo je opravljal do svoje smrti zvesto in vneto. Njegovo neumorno delo Je odlikovala višja cerkvena oblast s tem, da je bit dne 27. novembra 1890. leta imenovan du* hevnim s letovalcem. Pogreb dragega rajnika se ji vršil danes, v petek dopoldne. Blagemu duhovnika nsj bo Vsemogočni pravičen plačnik! Počivaj v miru! t Župnik Štefan Tnrkaš, Komaj ee je raznesla med mariborsko duhovščino vest o smrti gornjegrajskega dekan», že je prispelo iz Sromelj pri Brežicah drugo ravnotako žalostno poročilo o smrti tamkajšnjega župnika č. g. Štefana Tarkoš, ki je umrl v četrtek, dne 5 t. m. Rajni gospod je bil rojen leta 1861 v Majšbergu pri Siov. Bistrici ia je bil v mašnika posrečen leta 1885. Kot kaplia je služboval od leta 1885 do 1886 v Lučah pri Goraferagradu, od leta 1886 ds 1893 pri Sv. Pe trsi pri Maribora, nakar je postal provizor in dne II. novembra 1894 župnik v Sromljah. Rajni g. župnik je bil tihega in mirnega značaja, priden delavec v cerkvi in izven cerkve ter gostoljuben in postrežijiv tulcem in prijateljem. Pogreb se vrši v soboto, dce 7. junija, dopoldne. Svetila njemu večna luč! Francoska misija v Maribora. Predvčeraj je v Maribor dospel nadporočnik Kerien kateri ss nastavi lokaj namesto dr. Reverdy. Predvčeraj je obiskal mri zastopnik antante okr. glavarja dr. Lajošič- ia » u čestite! k našemu narodnemu u-speha. Tudi je obiskal škofa dr. Napotnika. Orne nil j© ved dogodkov krute vojne, med dragim, da je hh šl secretaire kardinala Amien padel pri Reimsu tik g. nadporočnika. Škof- se je potem zahvalil za obisk ia želel obilen blagoslov novemu zastopniku pri Jogoslaviji. G. Keržea je obiskal tudi Cirilovo tkk&rao in naše uredništvo. Poroke. V pondeljek, dne 2, junija, se ja poročila Micina Zadravec na Grabah pri Središču z Antonom Skpiifeer iz Pušenc. Poročil ju je nove etin stric, vič. g. Ivan Zadravec, župnik pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, — V Št. liju pad Turjakom ste se poročila posestnik Tone Krajnc in prednica Marijine dražbe Micika To?Sak Gostje so darovali za Dijaško kuhinjo v Mariboru 130 K. — Bog daf obema parami mnoga srečna lete! Častno občanstvo. NaSa vrla okoliška občina Pobrežje pri Mariboru je Imenovala okrajnega glavarja dr. L&jnšičt in generala R. Maistra svojim častnim občanom. Okrajnemu glavarju dr, V. Lajnšiču se je odposlalo sledeče pismo: »Vaše blagorodje! Zs Više uspešno delovanje na polju prehranit?© Bsšsga obmejnega ljudstva ia za vzdrževanje redu !n miru v našem okraju Vas imenu-je podpis»! občinski sosvet za častnega člana občine Pobrežje,« Slede podpisi. General R, Maister je pa dobil sledeče pismo: »Za Vašo uspešno branite? naših mej, kateri m je zahvaliti, da se je naša mlada država utrdila na severa, imenuje podpisani občinski sosvet Vaše blagorodje m častnega občsES ob Srne Pobrežje.« Slede podpisi. Fr vi izlet Mariborskega „Orla“. Na bin- koltoi pc'üdeljek popoldne se vrši islet ženske ga in moškega telovadnega odseka v Hoče. Odhod z dvorišča II. meščanske šole v Rei-serjevi ulic! ob 13tlh. Vrnemo se zopet peš okoli pol 20. Naraščaj je vabljen v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov. Na izlet vabimo tudi stariše in vse prijatelje naše organizacije. Natančueja pojasnila o izleta se dajo v telovadnih urah. Odbor. Zanimive kazenske razprave. Danes v petek ob 9. ari se je vršil pred okrožnim sodiščem kazenska razprava proti Pavla Ornigu iz Rtaja zaradi hujskajočega zabavljanja proti naši državi, ob 10. uri pa proti protestantskemu pastorju dr. Ludoviku Mahnerin zaradi znanih njegovih hujskajočih nagrobnih govorov. Svoj čas je bil Maknert baje na ukaz iz Ljnbljane izpuščen iz preiskovalnega zapora j V soboto ob 9. ari je razprava proti Ladovika Muršiča radi uboja komisarja Jožefa Wiederwohla v Forminu. Njegovi sokrivci so stali pred enim letom pred porotnim sodiščem, L ide vika Muršiča, ki je bil vojsk, pa je preganjalo vojaško sodišče, pri katerem je sedel eno leto v preiskovalnem zapora; pozaeje je bil izročen okrožnemu sodišča v Mariboru, pred katerim je ssdaj obtožen. Dr, Ludovik Mahnert, protestanski pastor v Mariboru, je bil danes, v petek due 6. t. m, pred senatom okrožnega sodišča v Mariboru radi hujskanja proti državi in sicer po § 305 obsojen na dva meseca težke ječe in na plačilo stroškov kazenskega postopanja, Štirinajstdnevni preiskovalni zapor se mu všteje v kazen. Mahnerta je zagovarjal odvetnik dr. Mfihl-eisen, državno pravdništvo pa sodnik dr. J. Jančič. Senatu je predsedoval svetnik Dav, člani senata pa so bili: predsednik okrožnega sodišča Canjkar, svetnik dr. Mulej in okrajni sodnik dr. Pihler. Mahnert pri razpravi ni bil navzoč; je preje popihal čez mejo! Zenski shod, prvi te vrate, se je vršil dne 25. maja v Trbovljah. Dvorana Društvenega doma je bila polna žea ia deklet Govorila je gdč Cilka Krekova o potrebi, da m tudi žene zbirajo v društvih, izobražujejo m potom društev zahtevajo svoje pravice. Gospa štabova je govorila o razmerja žene do boljše viko v, ki hočejo vzeti ženi vsa, postenje, otroka, samostojnost s takoimsao vatnim podržavljanjem žensk. Predsednica novoustanovljenega ženskega društva, gospa Julija Bajda, je pozivala žene, da v ksr najvačjem številu pristopajo k društva in se skupno borijo proti nasprotnikom, ki bi radi razdrli naše kri Sanska zakone, odpravili verski pouk iz šol; rešitev žene in človeštva je le v krščanskem življenju po Kristusovih načelih! Društvo bo skrbelo za gospodinjsko in politično izobrazbo žen in deklet, se potegovalo za enako-pravne st žene z moškimi in delovalo tudi dobrodelno, skrbelo za sirote, pomagalo ubogim. Bog daj lepim načrtom dosti uspehov! Če bi Nemci narekovali mirovne pogoje? V nekem članka v »Figaro« je članek, ki dokazuje, kako neusmiljen je bil mir, ki ga je svoj čas sklenila Nemčija z Romunijo ia prinaša sledečo do godbico: dr. Kriege od vnanjega ministrstva je bil na tem mirovnem posvetu kot strokovnjak. Ko mu je romunski delegat Missir izjavil, da bi od Nemčije diktirani mir privedel njegovo deželo v neznosno stanje, mu je dr. Kriege odgovoril, da bo Romunija nekega dne uvidela, kako prijateljski je bil ta mir. Ko g s je Missir vprašal, kdaj bo to, mu je odgovoril dr. Kriege: »Ko boste videli mir, ki ga bomo diktirali Franciji in Angliji, tedaj boste šele spoznali, kaj so težki pogoji.« [Nemci danes to tajijo in pravijo, da dr. Kriege ni nikoli dal takih izjav. Važna ministrska posvetovanja v Beograda. V torek popoldne so se vršila važna ministrska posvetovanja o zunanje-političnih vprašanjih, zlasti glede podpisa miru, s vprašanjem Prekmurja in Koroške. O teh vprašanjih se še bo bavil tudi kronski svet pod predsedstvom regente Aleksandra. Dopisi« Pobrežje pri Mariboru. Na cesti v Pobrežju prid® slovenski dražbi nasproti gruča nemških deklet, med njimi tudi odstavljena gca. učiteljica Valjavec. Ena izm«d njih pozdravi znano ji gospo z dober dan. Učinek, ki je napravil ta pozdrav na njena tovarišica ja bil nepopisen. Kar sapo jim je zaprlo kakor pravijo. Z »verdammte Mula« je naposled vendar ena dala duška svojemu ogorčenju. Nemška olika! 4 Kamnica pri Maribora. Na mesto prejšnjega nemškuterskega krajnega šolskega sveta je izvoljen nov slovenski krajni šolski svet, kateremu načeluje veleposestnik Ivan Perko. Trbovlje. Orel vprizem na binkoštno nedeljo veseloigro »Brat Martin« in jo ponavlja naslednjo nedeljo. Gostje dobrodošli! Slovenjgradec. Nekateri elementi trosijo v opravičilo svojega boljševizma — plenjenja nemškutar-skih trgovin — o podpisanih podle, popolnoma neresnične vesti, češ, da sva jim midva dovolila krasti in ropati. Ker sva vsak trenutek v položaju, izpričati svojo nedolžnost, zato bova zoper vsakega. ki govori kaj takega o nama, nastopila pred sodnijo. Resnici na ljubo morava tudi povedati, da hočejo nekateri merodajni faktorji najino zaslugo, ki sva si jo pridobila pri osvoboditvi Siov. Gradca, iz zavisti spraviti v slabo luč, kar pa so jim ne bo posrečilo. — Jožef Vrečko m J. Kru šič, kaplana. MALU NAZNANILA« Preda sei Službe i j Breja krava Klad., mi*}* velike ati n K 1600 •• preda v Maribora, Korsika costa M. 107« Prodojalka mcim* stroke ii: o j službe. Katlev: Leskove» 40, drst- A njeve«, Slov. Bistrici, 1*8* | CUtO laneno in bučno olj« proda. Maj, Yiksrmghof«?* ulica H, Ma riber. 1076 Pridnega pomagača eprejae take! | MaHtJ Bregant, kovač v Orebevi J vad, SMvnie» pri Msriberu. 10S* | Pohištva sa dve »obl in kuhinjo « v**k proda Pfeifer, Wrberga» ae 9/1. Mnribjr. 1078 Kovaški pcmočalk kt sna dhn h(ž» » 8 sta-bnii»! pr«-štor . P»a d o pod: Ujodao ns- | KS‘*fta glavnica 1C79, na upra-o l list«. 107» § Kupi se s Malo posestvo, hiio ali gostilno v okolici Meribors kopi v gotovini do ST. 22.000. Fereučič, Meritsor, Ježv-f ; ;a uliea 4. 107» Deček s* Js tegobi a imenom j A***k «kst». pA Viimjivžek#?, »tar 11 let Slaboumen ia b&l!»-»tea j®