Odkritje Tomšičeve spominske plošče na Vinici. Potihnili so urnebesni klici: BŽiveli Hrvatje! Živeli Slovenci!" V naši duši pa odmeva sedaj: .Slovenac i Hrvat za uviek bratu brat!" Minilo je veličastno uspelo slavje, ki ga je priredil klub brafi. hrv. .Zmaja". V nedeljo, dne 19. t. m., je lilo kot iz kabla ves božji dan. Toga je padla v dno naše duše, zakaj nebo je bilo neizprosno. Zaklelo se je bilo, da razbije bratski zagrljaj, in sive megle so zagrnile krasno viniško panoramo in jo zakrile sokolovim očem bratov Hrvatov. Ali bratovska ljubav je bila tako močna, da smo vkljub vsem vremenskim silam odkorakali z metliško godbo na viniški most, da zagrlimo na sredi Kolpe svoje brate. Ko pridemo na most, se ulije strašna ploha. Ali mi smo vztrajali celi dve uri in kljubovali vsem elementarnim silam ter končno dočakali prihod nZmaja". Ko smo zagledali prve vozove, je postalo srce ogajeno, duša je oživela in kot iz enega grla je zaoril klie: .Živeli Hrvatje!" črne megle hladnega večera so se drvile preko naših glav; nastala je borba med bratovsko ljubavjo in med nemilim nebom. Premagala je ljubav, polna žarkega ognja, zakaj pozdravi in objemi so se vršili prav iskreno vkljub nasprotujoči prirodni sili. Nebo ni moglo pogasiti plamtečih src Hrvatov in Slovencev, da bi se ne zagrlili nad šumečo Kolpo. Bratska Kolpa, videč v zagrljaju dva krvaa brata, je zašepetala večno pesem: ,,Slovenac i Hrvat za uviek bratu brat!" In naša duša, polna bratovske radosti, je zaklicala: Oj Rrvati, braeo mila, čujte našu riee, razdružit nas neče sila baš nikakva več; nas je negda jedna majka draga rodila, z jednim nas je, Bog joj plati, mliekom dojila! Pod slavolokom, kjer je bil napis: .Pozdravljeni v bratskem objemu!" je pozdravil g. Jurij Šterk Hrvate v imenu trga Vinice. Nato je poklonila gdč. Leopoldina Bavdekova, viniška učiteljica, slov. trobojai trak z napisom: »Slovenci Hrvatom — Vinica 19. V. 1907, rekoč: »Dragi bratje Hrvatje! Prejmite blagovoljno ta trobojni trak v znak čiste, zveste in goreee ljubavi, ki jo goji do vas vaša sestra Slovenija!" Predsednik belokranjskega učit. društva, g. Fran Šetina, pozdravi Hrvate z iskrenimi besedami v imenu Slovencev in za njim načelnik prost. požarne brambe, g. nadučitelj Franjo Lovšin in predsednik narodne čitalnice, g. Peter Šterk. Veliki meštar hrv. ^Zmaja", g. Bmilij pl. Laszowski, se zahvali v imenu Hrvatov ter preda Slovencem hrvaški ^robojni trak z napisom: .Hrvati Slovencima — 19. V. 1907." z vzklikom: BSlovenac i Hrvat za uviek bratu brat!" Nebo je nepretrgoma lilo, a tudi naše oči so točile solze radosti in ginjenosti. Sprejem na mostu ostane udeležencem ne- izbrisen, in tu so se obistinile besede hrvaškega pesnika M. Bogovica: nNij' spasenja bez požrtvovanja! Žrtva tekar svaku stvar posveti..." Godba je zaigrala ,,Naprej zastava Slave" in Hrvatje so prekoračili srebrni pas — Kolpe, ki veže in ne razdvaja njib. in nas. Ko smo se pomikali proti Vinici, je občinstvo pozdravljalo svoje brate in iz oken hiše Šimunovičeve se je vsulo cvetje na brate Hrvate. Navdušenje je raslo z vsakim trenutkom in doseglo svoj vrhunec, ko smo dospeli v gostilaiške prostore g. Petra Maliča. Vrhunec navdušenosti pa se je pokazal pri večerji. Vrstile so se aapitnica za uapitnico in menjavale slovenske ia hrvaške pesmi. Ker narn je bilo nebo še vedno nerailo, je izostala bakljada, pač pa so Hrvatom na čast napredni Viničani razsvetlili svoja okrašena okna. In ko je petelin že drugič zapel: .Zora puca — bit' če dana!", se še ni poleglo bratovsko veselje. Najlepši moment vsega večera pa je bil, ko je med navdušenim govorom pripel veliki meštar -Zmaja", g. Emilij Laszowski, znak ,,Zmaja" gdč. učiteljici Leop. Bavdekovi in g. nadučitelju Franju Lovšinu v zahvalo za požrtvovalno delovanje ob odkritju spominske plošee. Nazuanil je tudi g. Franju Lovšinu, da je on sam zabil žrebelj v novo rZmajevo" zastavo v imenu nadučitelja. Gospod nadučiteij se je v svojem in v imenu svoje kole* ginje prav presrčno zahvalil za čast, ki je bila obema podeljena od brače hrv. nZmaja", ter obljubil, da hočeta še nadalje in tembolj požrtvovalno delovati za prosveto iQ blaginjo naroda hrvašk-^ga in slovenskega. Ko je udarilo kladivo na cerkveni zvon in nazaanilo, da je ura dve, smo se razšli vsak k svojcmu počitku, želeč si: -Lahko noč!" (Konee.)