m
"GLAS1L0"
6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, a
WsSy iTfto u2fSutStMi
ox America.
Sworn circulation 17,000
toned mrj Tuesday
Terms of subscription: Per members yearly _JOM
For noiimembers__$1.00
Foreign Countries _$3.00
Telephone: Randolph 3012
Te
Annum
luiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimttm
OP THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Eatered at Second-Claaa Matter December 12th, 1023 at the Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of Au«uat 24, 1012.
Največ)! slovenski tednik v Zdruienih Drtavah
Izhaja vsak torek
Ima 17,900 naročnikov
Naroteina:
Za člane, na leto_0OJ4
Za nečlane---------$1.00
-$¿00
Za inozemstvo .......
NASLOV
eredntftva In npravnlktrai
0117 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Telefon: Rasiolph 3011
iiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiinwwmaBaâ
ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918.
i-
Stev. 23. — No. 23.
CLEVELAND, O., 7. JUNUA (JUNE), 1927.
t
Leto Xm. — VoL XHI.
CLEVELANDSKE NOVICE.
—Prihodnjo nedeljo zvečer se bo vršilo v Masonic avditoriju slovesno graduiranje 104 gra-duantinj Notre Dame višje dekliške šole. Med temi1'so tudi štiri Slovenke in sicer: Viktorija Kmet, Sylvia Koprivec, Mary Zamejc in Frances Zulich. Slednja je starejša hčerka finančnega odbornika K. S. K. Jednote sobrata John Zulicha. Naše čestitke graduantinjam in njih starišem.
—V neposredni bližini naše slovenske naselbine na iztočni 55. cesti nameravajo ob Erie jezeru zgraditi ogromno tovorno skladišče, kojega gradba bo veljala dvanajst milijonov dolarjev. Skladišče bo zgradila družba Cleveland Railway & Harbor Terminal Co. Zvezna vlada je ta načrt že odobrila.
—Društvo sv. Lovrenca, št. 63 v Newburgu bo obhajalo dne 26. junija svoj srebrni ali 25-letni jubilej. Za to slavnost se delajo že velike predpriprave. Več o tem kasneje.
—Sobrat Frank Lauše, večletni član društva sv. Vida, se je vrnil zadnji teden iz bolnišnice, kjer so mu odrezali eno nogo. Prosi^ člane društva i* svoje prijatelje, da bi ga prišli obiskat na njegovem domu 1015 Hartley Rd.
—Slavnost razvitja nove zastave dvora Baraga 1317 reda katoliških Borštnarjev (C. O. F.) minulo nedeljo popoldne in zvečer se je vršila nad vse lepo in sijajno. Označeno društvo, h kateremu spada tudi mnogo Članov naše K. S. K. Jednote je bilo pri tej priliki javno prepričano, da uživa v naši naselbini splošen ugled in spoštovanje. Krasno ameriško slovensko zastavo s fino v svilo tkano sliko pokojnega škofa Baraga je naredil naš rojak Frank Kerže v splošno zadovoljnost. Boter zastave je bil Mr. Anton Škulj in njegova soproga.
—Minuli torej zjutraj je umrl po kratki bolezni Ludvik Zabukovec, stanujoč na 481 E. 127th St. Tu zapušča žalujočo soprogo, hčerko in enega strica, v Chicagu pa teto. Pokojni je bil doma iz vasi Vince, fara Sodražica, kjer zapušča še sta-riše in štiri brate. Naj v miru počiva!
—Pretekli petek zjutraj je umrl nagle smrti 30-letni samski John Kmet, 707 Minkon Ave. Navedenec je šel zjutraj na delo, ko je korakal po cesti, je naenkrat padel na tla, se pobral, šel naprej in zopet padel. Nekateri prijatelji v bližini so ga pobrali in odpeljali domov. Par minut pozneje je bil že mrtev. Ranjki je bil rojen v Clevelandu. Tu zapušča stari-še John in Terezijo Kmet, tri brate, Andreja, Josipa in Antona, ena sestra je Mrs. Mary Klemenčič, druga sestra je pa Mrs. Frances Feir. R. I. P.
—Umrla je rojakinja Rose T. Russ, 1426 E. 41st St., minulo nedeljo ob 11. uri predpol-dne. Bolehala je pet mesecev. Tu zapušča očet/i, brata in sestro. Rojena je bila v Clevelandu. Po očetu se je pisala Barte. Pogreb se vrši v četrtek dopoldne. Naj počiva v miru.
—Kot se poroča od rojaka Mr. Josip Košmerlja, ki dela
DRUGI POLET
v Berlin, 6. junija.:— Dva ameriška letalca Clarence Chamberlain in Charles Levine, ki sta se minulo soboto zjutraj ob 4. uri podala v monoplanu Colum bia preko Atlantika, sta dospela danes zjutraj v Eisleben, 110 milj južno odaljeno od Berlina. Nameravala sta dospeti v to mesto; ker jima je pa pošel gazolin, sta bila prisiljena z letalom spustiti se na tla. Po preteku ene ure so letalo zopet napolnili z gazolinom, nakar sta se pogumna avijatika podala proti Berlinu; tekom ene ure ju tukaj pričakujejo.
Chamberlain in Levine sta prevozila 3,970 milj preko morja in po suhem v 46 urah in pol; s tem sta dosegla svetovni rekord glede razdalje, ne da bi se med poletom kaj ustavila. Kapitan Lindbergh je prevozil to progo i» New Yorka do Pariza v 33 in pol urah, 3,625 milj. Columbia je imela nato-vorjenega 445 galon gazolina.
V našem mestu in drugih večjih mestih Nemčije bodo pogumna ameriška letalca nad vse sijajno sprejeli s ozirom na to, ker se povabilu ni odzval aroe-r/ški letalec kapi^ap.i^bergh.
Na tukajšnjem aerodromu je zbranega že nad 100,000 ljudstva, ki nestrpno pričakuje prihoda ameriškega letala Columbia.
Nova smrtna celica.
Columbus, O. 1. junija. — V nekem kotu dvorišča tukajšnje državne ječe je bila danes dograjena mala hišica iz opeke. To poslopje bo služilo za usmrčenje kaznjencev ^ na električnem stolu. Stavba zavzema samo dvoje sob brez kakega drugega pohištva razven novega električnega stola, prepletenega z žicami kamor se bo spustilo 1950 voltov elektrike.
Dne 10. junija t. 1. bodo na tem stolu usmrčeni trije morilci: John Hickman 30, iz Co-lumbusa, George Wargo 60, iz Lake okraja in Philip Orleck iz Richland okraja.
Žrtev boksanja.
Kansa City, Kana. 1. junija. — V nekem gledišču se je danes vršilo tekmovalno boksanje med Steve Adamsom in Sammy Mandellom iz Chicaga. Pri drugem spopadu Mandell udaril svojega nasprotnika, s tako silo, da je slednji padel in si pri priči vrat ' zlomil. Adams je bil star 24 let; Man-della so stavili pod $5000 varščine.
že dolgo vrsto let v tovarni Park Drop Forge Co., so imeli tudi Slovenci zasluge in zavest, da je sloveči ameriški avijatik Lindbergh srečno prišel z zrakoplovom preko morja. Gotove dele motorja, in sicer najbolj delikatne, so naredili v Park Drop Forge tovarni v Clevelandu, kjer je zaposljenih več Slovencev, in Mr. Kofimerlj je ondi mojstrski mehanik. Mr. Košmerlj pravi, da so Slovenci že tako naredili dotične dele motorja, da je Lindbergh dosegel uspeh. Torej čast komur čast!
LINDBERGH SE VRAČA
Cherbourgh, Francija, 4. junija. — Vsled želje in določbe predsednika Združenih držav se je svetovnoznani letalec Charles Lindbergh vkrcal na ameriški bojni ladji Memphis, ki je od-plula od tukaj • danes popoldne ob 4:30; v Washington dospe v soboto dne 11. junija, kjer ga bo predsednik Coolidge pozdravil in sprejel v imenu ameriškega naroda na najbolj sijajen način.
Mesto Cherbourgh je drznemu ameriškemu letalcu* povodom njegovega povratka priredilo »ijajno odhodnico. Župan mesta ga je nagovoril v prisrčnih besedah ob tisoč in tisoč glavi množici ljudstva, ko se je poslavljal od Cherbourgha. Pri tej priliki so v mestni hiši odkrili spominsko tablo s primernim napisom Lindberghovegha poleta in obiska. Ko se je Lindbergh s posebno ladjo peljal iz pristanišča proti bojni ladji Memphis, so mu v pozdrav piskale vse parne piščalke drugih ladij in tovarn iz mesta. Slavljenca je spremljal feam admiral Barrage. Ko je stopil Lindbergh na krov bojne ladje Memphis, mu je bilo oddanih v pozdrav 21 strelov ob zvokih ameriške himne Star Spangled Banner; tako so svojega domačina in rojaka tudi ameriški mornarji navdušeno sprejeli in pozdravljali. Lindbergh bo ves čas med vožnjo gost admirala Burrage; določena mu je posebna kabina. Njegov monoplan "Spirit of St. Louis," v katerem je pred dvema tednoma preletel atlantski ocean v 34 in por ure. so tudi naložili na bojno ladjo Memphis.
Lindbergh je tekom zadnjih dveh tednov v Parizu, Bruselj u in Londonu dosegel tako slavje in čast, kakoršnega še ni dosegel nihče drugi na svetu. Od vsake države je dobil najvišje odlikovanje ; tako je bil tudi gost vlade vsake označene države.
Priprave v Washingtonu.
Washington, 4. junija. — Ko se vrne Charles Lindbergh iz Evrope prihodnjo soboto in se izkrca v tukajšnjem momarič-nem pristanišču, bo pogumnega letalca vse medto sprejelo na najbolj sijajen način. Tri milje dolga parada vojaštva in mornarjev ga bo pO glavni cesti mesta vodila do Washingto-novega spomenika, kjer bo uradno pozdravljen in sprejet. V imenu vlade in naroda ga bo pozdravil predsednik Coolidge ter mu pri tej priliki izročil zaslužni in častni križec za letalce. Predsednikova soproga je brzojavno naprosila mater Lindbergha, da naj pride ta dan v Washington povodom sprejema njenega sina. Mrs. Lindbergh bo časten gost predsednikove žene. Mrs. Coolidge zelo spoštuje mater mladega letalca Lindbergha, ker je bila tudi ona učiteljica.
Ta dan se pričakuje v Washingtonu nad 100,000 ljudstva iz vseh delov Unije, splošna sodba je, da bo Lindbergh sprejet z večjo častjo kakor so bili sprejeti svoječasno general Grant, admiral Dewey in general Pershing ob povratku iz vojne. Prihodnja sobota je pro-
IZ GLAVNEGA URADA K. S. K. JEDNOTE.
Ker članstvo željno pričakuje pojasnila kaj je glavni odbor storil ozirom kaj na» merava v pogledu Jednotine-ga urada napraviti, zato se tem potom službeno naznanja, da je bila resolucija za nakup novega prostora ali zgradbo novega Jednotinega urada razposlana članom glavnega odbora Jednote v pregled in odobritev.
Vsled tega se pričakuje, da bc zadeva tekom j nekaj dni povoljno rešena» tako, da bo mogoče splošno Vlasovanj? razpisati z dnem 15. t m.
Natančnejše bo o tem po-ročano v Glasilu prihodnjega tedna.
Za glivni urad K. S. K. Jednote:
Josip Zalar, gl. tajnik.
Rusi ne marajo svojega * umetnika.
Iz Moskve se poroča, da jc sovjetska vlada nedavno črtala iz imenika svojih umetnikov slavnega opernega pevca Fe-dor Chaliapina, sedaj živečega v Ameriki. Predbaciva se mu v prvi vrsti, da je bil monar-hist, ker se je klanja! bivšemu carju Nikolaju II. Rusom tudi ni po volji, da je Chaliapin nedavno daroval večjo svoto v korist bednim ruskim izgnancem v Parizu in da poje pri koncertih ameriškim kapitalistom.
Najbolj slavnega opernega pevca sedanje dobe ta korak "rdečih" bratcev v Rusiji prav nič ne žali; vesel je» da je za-mogel uiti svojim zatiralcem (boljševikom) in da se na stara leta lahko lepo preživlja v Ameriki. Kakor znano dobiva Chaliapin pri neki operni družbi $3000 za vsak nastop.
Odklonil nagrado za umor.
St. Paul, Minn. 1. junija. — Tu živeči vojni veteran Morris Besner je iskal potom oglasa kako primerno delo v kaki privatni hiši. Na njegov oglas ga je neka zapuščena, 60 letna stara žena pozvala k sebi in mu ponudila delo. V prvi vrsti ga je vprašala, če zna dobro streljati s samokresom. Ker je že naveličana življenja, mu je naročila, da naj jo ustreli, ter mu je je zaplačilo ponudila $400 v gotovini, Brezposelni veteran je pa to ponudbo odklonil in naznanil zadevo policiji.
— Tekom maja tekočega le7 ta je grobnico slovečega pokojnega predsednika Abraham Lin-colna v Springfieldu, 111., obiskalo 14,600oseb iz vseh krajev Združenih držav; lansko leto je znašalo to šteyilo 14,240, pred 26 leti pa samo 700.
glašena kot Lindberghov dan. Njemu v počast bo prirejen sijajen banket, katerega priredi predsednik Coolidge. s svojim kabinetom; slavljenec bo sedel na desni strani predsednika. Pri tej priliki bo tudi povišan v višjo šaržo častnika rezerve letalcev. Stanoval bo v Beli hiši pri predsedniku. Pi*dno se napoti v New York, bo svojim letalom krožil tudi nad mestom Washington.
VESTI IZ JUGOSLAVIJE.
Smrtna kesa. G. Anton Sir« cel j. dolgoletni zaslužni predsednik. podpornega društva železniških uslužbencev v Ljubljani je dne 14. maja preminul.
Težko se je ponesrečil. Od Sv. Ruperta nad Laškem poročajo. V Sv. Petru, župnija'Sv. Rupert se je dne 15. maja ponesrečil fant Janez Lokošek, po domače Fleričev. Padel je z visokega kozolca, si stri eno roko, drugo izpahnil, izbil celo vrsto zob in se sploh zelo težko poškodoval. Radi opasnili poškodb so ga prepeljali v celjsko bolnico.
Brezje. Zadnji teden smo pokopali 70-letnega Antona Knaflja, brata rajnega p. A vreli ja, očeta živečega p. frančiškana Ignacija.
Brusnice. V teku enega meseca sta bila tu dva požara. Dne 12. aprila je pogorelo gospodarsko poslopje Franceta Mraka, Velike Brusnice, št. 20. Zažgali bo otroci. Dne 5. maja okrog dveh popoldne pa je bil hud naliv med gromom in treskom. Treščilo je tudi v gospodarska poslopja Jožefa Sašek na Rateiu, št. 11, ki j* bik» hipoma vse v o&nju. Slednjemu je zgorelo dom a lega vse gospodarsko orodje. Le živino in prešiče so komaj še pravočasno rešili. — Na Brezjah sta bila 9. maja {k>ročena večletna cerkvena pevca Franc Hudoklin in Marija Jaklič, oba iz Velikih Brusnic. Žal, • da ne bosta več poveličevala službe božje s svojim petjem v tukajšnji župni cerkvi, ker' se preselita v sosedno Št. Jernej/sko župnijo, kjer naj ju spremljata sreča in božji blagoslov v novem stanu!
Žrtev alkohola. V gostilni Zoreč v Štukih pri Ptuju je sedel v gostilni ruski begunec Ni-kola Medvedjev, miren in simpatičen mož, s svojo ženo, tukajšnjo domačinko, ter svojim otrokom. Med plesom je prišlo med njim in nekim okoliškim fantom do prerekanja, v katero so posegli tudi pri sosednji mizi 3edeči vojaki, ki so se odločno postavili na stran Rusa, ki ni zakrivil prepira. Pričela se je bitka s kozarci, ugasnili so luč in v temi se je boj nadaljeval. Takoj ob početku spopada sta dva vojaka odšla v vojašnico po vojaško • patruljo, predvsem radi tega, ker je bil s kozarcem ranjen narednik, ki je sedel v njihovi družbi. Medvedjev s svojo ženo in otrokom je tudi odšel z njima. Pri vojašnici je Nikola odslovil svojo ženo, češ, naj gre domov, on hoče samo spremiti patruljo do gostilne, nakar se takoj vrne. Odšel je v smrt. Ko je patrulja prišla do gostilne, so se začuli streli, skozi prsi zadet se je zgrudil Medvedjev in je kmalu izdihnil.
Nova podzemska jama je bila te dni otvorjena pri Ponovi vasi (Grosuplje). Jama ima zelo lepe kapnike. Nadaljnje razis-kavanje bo še pokazalo, koliko jame je še neodkrite in kakšne podzemseke lepote se še skrivajo v njej. Otvoritvi je pri-sostovala večtisočglava množica.
Streta. je udarila dne 14. maja v smreko, pod katero sta ve-drila Janez Smole j in Jože Šte-felin od Sv Križa nad Jesenica-
Slavnost v Barbertonu
Radi pomanjkanja prostora in praznika nismo v zadnji izdaji nič poročali o veliki slav-nosti, ki se je vršila dne 29. maja v naši sosedni naselbini Bar berton, O., povodom 20-letnice dveh tamkajšnjih krajevnih društev št. 110 in 111.
Vsa prireditev je izpadla nad vse lepo, dasiravno smo imeli bolj slabo vreme. Slavnosti se je udeležilo poleg domačih društev in občinstva tudi mnogo gostov Iz Clevelanda, Loraina in celo iz daljnega Bridgeporta.
V	paradi v cerkev k službi božji je korakalo nad 300 oseb. Domači g. župnik Rev. A. Bom-bach je imel pri tej priliki nad vse ganljivo in primerno pridigo, povdarjajoč pomen katoliških drtištev, bratoljubja in dobrodelnosti. Banketa opoldne se je udeležilo 150 oseb.
Ob 2. uri se je vršil v dvorani samostojnega podpornega društva Domovina popoldanski program, povodom 20-letnice društev s krasnimi nastopi mladine, deklamacijami, govori in petjem. Te slavnosti sta se udeležila poleg domačega g. župnika tudi Rev. Oman in Rev. Sktje. Vsi so želi za svoje govore buren aplavz. . Navzoči so bili tudi štirje glavni uradniki K. S. K. Jednote, brat glavni predsednik Anton Grdina, nadzornik Michael Hochevar, finančni odbornik John Zulich in urednik Glasila. Pred zaključkom slavnosti je bilo na slovesen način v Jednoto sprejetih 21 novih Članov in članic. '
V resnici povedano, da tako krasne in tako lepo dovršene slavnosti jubileja kakega društva še ne pomnimo. Bolj obširno o tem poročamo prihodnjič ko dobimo sliko slavnostne skupine. Tako bomo tudi prihodnjič priobčili nekaj zanimivih govorov gg. duhovnikov in glavnih uradnikov, katere so imeli na tej slavnosti.
-o-
— Sedanja senatska zbornica Združenih držav obstoja iz 48 republikancev, 47 demokratov in enega farmer-laborita.
V	kongresu je 238 republikancev, 194 demokratov, 2 farmer-laborita in 1 socijalist.
mi. Slednji je imel pri sebi uro z verižico. Elektrika je stekla iz smreke v njegovo levo ramo, potem pa po verižici in skozi urt> na desno stran in po nogi v zemljo. ^ Za seboj je pustila strašne opekline, uro pa je pri izstopu stopilo, tako da se lahko svinčnik vtakne vanjo. Pravo ČUdo je, da sta sploh ostala živa. Smreka je nizka, komaj štiri metre visoka; sicer stoji na planem, vendar je v bližini dosti višjih dreves.
Padel v vreli jug. V posodo vrelega" luga je padel štiriletni Alfonz Jageman v Mostah pri Ljubljani. Mati se mora težko boriti z delom za zaslužek in prepušča čez dan svoje otroke pri 60-letni Ivani Kavčičevi. Ko se pe Kavčičeva v torek za trenutek odstranila, so se podali otroci k sosedovim otrokom. Pri Galetbvih so ravno prali, otroci pa so se igrali okrog škafov, pri čemer je padel Alfonz v vreli jug in si opekel spodnji del telesa in noge.
Zadeva Sacco-Vanzetti.
Boston, Mass. 1. junija. — Danes je guverner Fuller imenoval tri člane v svetovalni odsek glede ponovne investigaci-je Sacco-Vanzettijevega slučaja. Ti članf so: Bivši pro-batni sodnik Robert Grant, Abbott L. Lowell, predsednik Harvard univerze in Samuel W. Stratton, predsednik teh-nologičnega instituta v Mass. Navedeni trije izvedenci bodo povsem nepristransko in neodvisno preiskali obtožbo napram obtožencema in podali svoje poročilo guvernerju; to bo vplivalo, da Sacco in Vanzetti še ne bosta usmrčena dne 10. julija t. 1.
Joliet, 111. ima najboljšo šolsko godbo.
Pred nekaj dnevi se je v Council Bluff, Iowa, vršila tekma med šestnajstimi godbami višjih šol raznih držav. V tej tekmi je zopet dobila prvo nagrado kot najbolj izborna šolska godba, godba J. T. H. S. (Joliet Township High School); to čast so imeli Joliet-čani tudi lansko leto.
Junaški župnik.
Santa Fe, N. Mex. 30 maja.
— Danes se je vršil ob bližnjem
Catron jezeru piknik šolarjev fare sv. Frančiška. Ko je 15 letna šolarica Ernestina Chaves med veslanjem po nesreči padla v vodo, je skočil za njo domači župnik Rev. Eligius Kunkel, hoteč jo rešiti; pri tem je pa junaški župnik tudi sam utonil.
Spor med Jugoslavijo in
Albanijo. Belgrad, 5. junija. — Iz povsem zanesljivih virov se poroča, da je bila včeraj med Jugoslavijo in Albanijo diplomatič-na zveza ukinjena. Vsled tega je zastopnik jugoslovanske vlade s svojim štabom odpotoval iz Tirane v Drač. Kot vzrok tega spora se navaja dejstvo, da Albanija ni hotela izpustiti nekega aretiranega jugoslovanskega vladinega uradnika v Tirani.
Žena mehiškega predsednika umrla.
Los Angeles, Cal., 2. junija. —V neki tukajšnji bolnišnici je danes umrla Senora Natalia Calles, soproga mehiškega predsednika; kot vzrok smrti se navaja posledice ponesrečene nevarne operacije pred petimi dnevi.
Senora Calles se je mudila v tem mestu zadnja dva tedna povodom poroke njene hčere Ernestine z Amerikancem Arnold Robinsonom iz Arizone.
Romunski kabinet odstopil. Bukarest, 5. junija. — Aver-eseov kabinet, ki je bil na krmilu vlade od lanskega marca, je na zahtevo kralja Ferdinanda danes odstopil.
— V Baltimore, Md. bodo imenovali novi mestni aerodrom po slovečem letalcu Charles Lindberghu. Župan mesta je te dni brzojavno naprosil Lindbergha, naj ob svojem povratku obišče tudi to mesto.

GLASILO
H
Društvo sv. Rok«, št. 113, Denver, Golo.
Vsem članom našega društva se naznanja, da se bo vršila redna mesečna seja dne 18. junija. Ker bo to zadnja seja v prvi polovici tekočega leta, zato vat prosim, da se iste polno-številno udeležite. Na tej seji imamo za rešiti več važnih stvari. Ker večkrat slišim pritožbe od strani članov, da bi se lahko društveni asesment malo znižal, torej cenjeno mi članstvo, zdaj je čas ob polovici leta, da se lahko taka stvar ukrene. Torej pridite na sejo in ukrenite tako, da bo prav in da bom tudi vedel razpisati asesment članom na potnih listih.
Druga važna stvar je na dnevnem redu Jednotin urad ali dom. Torej tudi za to. stvar lahko kaj koristnega ukrenemo. Ne pozabite seje dne 13. maja zvečer ob 7:30.
Na nekaj vas moram tudi opomniti, ne da bi se komu kaj zameril, in sicer na plačevanje asesmenta. Ne mislim s tem reči, da nočete istega plačevati, ampak moja želja je, da bi se asesment plačeval le na društvenih sejah, da bi se s tem nekoliko olajšalo delo tajniku. Nikakor nisem nevoljen, ako prinesete plačat na moj dom; vendar pa ni moja dolžnost sedeti doma in čakati kdaj bo kateri prinesel plačat asesment. In ako me slučajno doma ne dobi, se huduje nad tajnikom. Rad žrtvujem vsak moj prosti čas v korist in napredek društva ip naše K. S. K. Jednote, ker pa vidim, da pri nerednem plačevanju asesmenta ni nobenega napredka, ampak obratno, bom v tej zadevi vsled tega postopal ostreje od sedaj naprej.
Naznaniti moram tudi žalostno novico, ki je zadela naše društvo s tem, da smo zgubili enega sobrata. Dne 17. maja se je za vedno od nas poslovil in preminul brat.Prank Brce, ki je bolehal več č^a na želodcu. Po nasvetu zdravnika se je podvrgel dne 2. marca nevarni operaciji, vsled katere je sedaj umrl. Pokojnik je bil doma iz vasi Goliše pri Krenicah. K društvu je pristopil 13. februarja, 1909. Pogreb se. je vršil dne 22. maja iz hiše žalosti na katoliško pokopališče Mount Olivet. Dasiravno je pokojnik živel izven, društvenega delokroga, se je vseeno članstvo udeležilo pogreba polnoštevilno in tako spremilo svojega sobrata na njegovi zadnji poti. Pokojni sobrat zapušča tukaj ženo in štiri otroke, tri hčere in enega sina, izmed katerih sta že dve hčeri omoženi.
Počivaj v miru dragi nam sobrat! Lahka naj Ti bo svobodna ameriška gruda! Žalujoči soprogi in njeni družini pa izrekam v imenu vsega društva iskreno sožaije.
Frank Okoren, tajnik.
Iz ureda društva sv. Mihalja, br. 163, Pittsburgh, Pa.
Tem putom javljam članom i članicam imenovanog društva, da se bude obdržavala dojduča sjednica 12. j una točno u 2 sata posle podne u ttavadni prosto-rijama u Hrvatskoj crkvenoj dvorani na 24. Maryland Ave., Millvale, Pa.
Brača i sestre! Ovo je več polletna sjednica ove godine, 1927, stoga bi rekal da vas ima pol članov, koji niste bili ove-ga leta na sjednici; stoga vas molim in opominjem, da bi se u što vecem broju ove sjednice odazvali, jer imamo veliko važnega pomena i točka na dnevnem redu reševati. Znate, da jedan sam ne može da'Što učini ili zaključi. Isto imamo takoj veliki posao za biranje delavnog odbora za piknik, koji če se ob-državati 26. j una; to budete čuli kako budemo imali program u drugom dopisu, i ravnajte se po novini i po letaki; onde vam je sve točno naznanjeno.
Braca i sestre! Još vas po-
li. S. K. JEDN0TE,
1927.
Vabilo na sejo.
Tem potom uljudno vabim vse člane društva Vitezi sv. Jurija, št. 3, Joliet, 111., da se prihodnje seje dne 12. junija v polnem številu udeležite. Ker bo to tudi polletna seja, je dolžnost vsakega člana, da se iste udeleži. Na tej seji tudi lahko kaj društvena pravila spremenite.
Ker bo na prihodnji seji 12. junija še več drugih važnih točk na dnevnem redu, zato pridite vsi, da se stvari ugodno reši. Sploh bi imel rad, da bi se člani nekoliko bolj udeleževali društvenih sej; dolžnost vsakega člana je, da prihaja redno na mesečno zborovanje društva, kajti ako je več članov navzočih, se lahko na seji dosti dobrega ukrene za dobrobit društva in Jednote.
Z bratskim pozdravom,
John Nemanich, predsednik. >
NAZNANILO IN VABILO NA PIKNIK.
Kakor je bilo že poročano v Glasilu št. 19 bo naše društvo sv. Frančiška Sal. št. 29 Joliet, 111. priredilo svoj prvi letošnji piknik ali izlet dne 12. junija v našo sosedno naselbino Rock-dale. Ker je ta ml6p hribček in krasen gojzdič za prireditev piknikov in veselih zabav, zatorej upamo in želimo, da se vsi člani in članice našega društva za gotovo udeležijo tega piknika in pripeljejo s seboj tudi svoje prijatelje in znance.
Nadalje prav uljudno vabimo vsa bratska društva iz Jo-lieta, Rockdale in iz vseh bližnjih sosednih naselbin, da bi se
udeležili našega piknika v ve-1 ca, št. 63, Cleveland, O., se s likem številu, kajti v slučaju j tem poziva članstvo na prihod-ko bodo druga društva prire- njo sejo dne 12. junija, to pa
prvega piknika odkar sta se dva društva št. 33 in 60 zdru-žila. Upam torej da bo ta naša prireditev izborno izpadla ob veliki udeležbi članstva.
Zaeno uljudno vabimo in prosimo tudi druga ali sosedna društva naše Jednote kakor tudi vse druge Slovence in bra te Hrvate, da nas ta dan po-setijo.
Na tem pikniku boste videli nekaj posebno zanimivega, ko bo prvič javno nastopil ali igral naš društveni Basebal team. Kateri se zanimajo za to lepo športno igro, naj pridejo na naš piknik dne 12. junija.	1
Nadalje prosim vse naše člane (ice), ki imajo svoje avtomobile, da nam ta dan pomagajo dovesti ljudstvo na piknik in nazaj. Sicer bodo tja in nazaj vozili tudi trucki, toda na iste ne smemo gledati ker danes se vsakdo rajši pelje z avtom kar je bolj v modi. Cim več gostov boste na ta način dovedli na piknik, tem več boste s tem pomagali sami sebi in društvu, ki je vaša last
Kar se tiče pijače in jedil bo z vsem preskrbljeno; odbor ima vse to urejeno, da ne bo nihče lačen, ne žejen. Igrala bo tudi izvrstna godba poc vodstvom našega sobrata Frank Pavlišič-a. Zatorej ne zamudite tega piknika! Pridite vsi Torej na veselo svidenje na našem pikniku!
S sobratskim pozdravom Frank Trempus, predsed.
- . • • i .i Naznanilo.
Iz urada društva sv. Lovren-
jala piknike, vam bo tudi naše društvo na razpolago ustreči vaši želji.
radi društvene veselice, katero priredimo dne 26. junija v Maple Heights. V ta namen je
Cenjeni rojaki in rojakinje! I treba rešiti več važnih točk, še Ako hočete imeti veliko dobre- posebno zaradi društvenega sre-
ga razvedrila, videti veliko zabav in si iztekmovati kako nagrado, — katere bodo razdeljene na tem pikniku med može, žene, fante in dekleta v vsakovrstnih dirkah in tekmah, — torej se požurite, da si izbojujete katerokoli si že bodi nagrado, kajti razdeljenih bo več lepih nagrad med zmagovalce. Igral nam bo izboren orkester iz samih mladih članov našega društva; tudi dobre kalifornijske in newyor-ške kapljice ne bo manjkalo; za najboljšo postrežbo vam jamči odbor. Zatorej vam kličemo: Na veselo svidenje!
Nadalje se naznanja vsem
brnega jubileja ali 25-letnice obstanka našega društva. Torej se pričakuje velike udeležbe na prihodnji seji!
Bratski pozdrav,
Anton Kordan, tajnik.
Naznanilo.
Iz urada društva Marije Čistega Spočetja, št. 85, Lorain, 0., se naznanja vsem članicam, da se bo v bodoče vršila redna društvena seja vsak tretji torek v mesecu zvečer ob 7. uri v navadnih zborovalnih prostorih. Prememba je bila določena na seji maja meseca, katero so članice odobrile. Ta prememba časa mesečnega zboro-
onim, ki se bodo vozili s po- vanja velja samo za poletno
ulično karo, namreč s Hickory St. ali Wilcox St. karo, da se peljete do vogala Center St. in N. Jefferson St.; tam dobite Rockdale karo, potem se pa peljite do konca Street Car line v Rockdale. Ko izstopite iz kare, je samo 5 minut peš-hoda na zapadno stran gori na hribček kjer bomo imeli piknik Kateri živite v bližini Center
dobo, oziroma za štiri mesece, kar naj cenjene sosestre blagohotno vpoštevajo. S sosestrskim pozdravom, Frances Tomazin, tajnica.
Društvo sv. Antona Padov. št. 87 Joliet, I1L
Tem potom vabim vse člane našega društva, da se ude
leže redne mesečne seje dne St. se peljite s Center St. bu-112. junija točno ob eni uri v som in vzemite transfer tiket | navadnem prostoru. Ker ima-za Rockdale karo; tako se lah-1 mo več važnih točk na dnev
ko pripeljete samo za lOc v Rockdale.
K sklepu vam še enkrat kličemo: Iskreno dobrodošli!
Odbor.
VABILO NA PIKNIK
nem redu, zato vas prosim dragi mi sobratje, vzemite si malo časa in pridite vsi na prihodnjo sejo 12. junija.
Dalje opominjam one člane, ki še niso oddali spovednih listkov, da to storijo kakor hi-Iz urada predsednika društva' tro jim je mogoče. In tudi opo-Marije Device št. 50, minjam člane ki dolgujejo na Pittsburgh, Pa.	¡asesmentu, da poravnajo svoj
Naznanjam vsem onim našim članom in članicam, ki niso *bili na zadnji seji ali že na več sejah, da bo naše društvo priredilo v nedeljo dne 12. junija svoj piknik na King Tut Grove v Glenshaw, Pa. Zato se prosi vse članstvo, da se v polnem številu udeleži tega
dolg, če je. le mogoče. Tajnik ne more nobenega čakati če se ne zglasi na seji ali pa na domu, ker to je vsakega člana dolžnost, da pride vsaj parkrat na leto na sejo.
S sobratskim pozdravom
Leo Adamich, tajnik.
novno opomenjam, da ne bi za-boravili ove sjednice, jer kojega ne bude, naj se niš ne krive na predloge, koje članstvo zaključi. : , r; 7 -
Dalje vama javljam, da bude na junijskoj sjednici svaki član imal plačati 20 centi za umrle Člane, jer smo izgubili dva člana mjeseca maja. Sve člane opomenjam, koji ste pri društvu, da si čuvajte društvo kojega imate; osegurajte se, dok je vremena; lahko vidite ne-sretne slučaje smrtne kose, da ne pita, samo ugrabi.
Još bi malo opomenil, da agi-tirajte za društvo i bolj sjednice pohajajte i plačajte svoj dug društvu.
Sobratski vam pozdrav, Matt Brozenič, tajnik.
NAZNANILO iz urada društva sv. Ane, št. 170, Chicago, III
Naznanjam vsem članicam našega društva, da se vrši naša redna mesečna seja dne 12. junija v navadnih prostorih. Prošene ste, da pridete na to sejo in s seboj prinesite tikete, katerih niste prodale; enega mora vsaka plačati, če je bila na veselici ali pa ne. Ob enem tudi naznanjam vsem članicam, da katera še ni opravila velikonočne spovedi, naj to stori, ker sedaj je že zadnji čas in jaz moram poslati poročilo našemu duhovnemu vodji ta mesec.
Sosestrski pozdrav,
Anna .Frank, tajnica.
Društvo Marije Pomagaj št. 174 Willard, WU.
Cenjene mi sosestre:
Kakor veste, je bilo sklenjeno, da se kupi venec in daruje za nekaj sv. maš za vsako umrlo Članico našega društva, in da v ta namen plača vsaka članica 50c. Torej na prihodnji seji dne 12. junija se bo ko-lektal ta asesment, katerega plačajo vse, brez izjeme.
Pred kratkim je tukaj preminula Mrs. Ana Hribar, članica našega društva in Altarne-ga društva. Tukaj zapušča moža, več otrok in eno sestro, nekje v Coloradi pa brata, kii je s svojo soprogo tudi prihitel na pogreb. Pretresljivo je bilo videti, ko je brat videl pred cerkvijo zopet po 18 letih pr vič, ali že mrtvo svojo sestro. Pokopana je bjla na slovenskem ko^aJüM^i sv. Družine. Sorodnikoiinaše sožaije, umrli soseski pa večni mir in pokoj.
S sosestrskim pozdravom, M. Gosar, tajnica.
ZAHVALA Iz urada društva Marije Pomagaj št. 190 Denver, Colo.
Dasiravno že pozno, me ve že dolžnost, da se v imenu društva lepo zahvalim vsem cenj. članicam, kakör tudi drugemu občinstvu, ker so se tako v obilnem šrtevilu udeležili naše veselice dne 17. aprila v prid društvene blagajne. Posebno se zahvalim sestr. Mary Perme, Agnes Krašovec in Frances Mik lič, ker so ¡darovale nekaj ga-lonc krepČili, da smo ž njim ga sili žejo. Ne smem pozabiti naše sestre Ane Major iz Frederick, Colo., ker je spekla sladke orehove .potice za prigrizek Hvala članicam, ki so pomagale pri prodaji vstopnic in na veselici. Posebna hvala Steve Mausar ju, ki nam je toliko pomagal na veselici in še potem daroval $2. Hvala tudi Rev. F. J. Judniču za dar. Hvala prijateljem iz Frederick, Colo, ker so se v tako obilnem številu udeležili. Posebno hvalo pa zaslužita naša muzikanta J. Me-žnar in Ant. Palčič, ki sta tako izborno igrala na harmoniko, da je plesalo staro in mlado do ene ure čez polnoč; najrajši bi bili do belega dne, če bi postava dovolila.
V imenu društva izrekam še enkrat prisrčno zahvalo vsem, ki ste na en ali drugi način pomagali, da se je naša veselica tako izvrstno vršila in da smo
prišli do tako lepega uspeha, kajti čistega dobička je |87.45, kar je gotovo velika svota za tako malo^in mlado društvo.
S pozdravom do vsega članstva K. S. K. Jednote
Anna Virant, predsednica.
VABILO NA SEJO iz urada tajnika društva sv. Cirila in Metoda, št. 191, Cleveland, O.
Ker se je članstvo našega društva zadnji čas oprijelo ne-lepe razvade, da se ne zanima za mesečne društvene seje in od istih rado izostaja, zato vas, dragi mi sobratje in sestre, uljudno prosim, da pridite redno in polnoštevilno na naše mesečno zborovanje. Skoro vsi Živite v bližini društvenega sedeža, torej ni pri tem nobenega izgovora. Tako ima tudi vsakdo enkrat mesečno ob sredah čas, da posveti eno aro ali dve v korist društva. Pomnite, da odbor sam brez članstva ne more opravljati vseh poslov, tika-jočih se društva. •
Prihodnja seja se vrši v sredo dne 8. junija, v navadnih prostorih. Na-te j seji se mora mo domeniti glede nameravanega piknika. Pridite vsi brez izjeme !
S sobratskim pozdravom, Frank Sesek, tajnik.
VABILO NA SLAVNOST iz urada društva Marije Pomagaj, št. 196, Gilbert, Minn.
Tem potom uljudno vabimo vse cenjeno članstvo K. S. K. Jednote iz vseh bližnjih našel bin ter posamezna društva, da se slednja udeležijo s svojimi zastavami naše slavnosti razvitja zastave dne 12. junija. Zjutraj ob 9. uri bo druga sv. maša za društvo Marije Poma gaj. Torej vas prosimo, da pridete pravočasno na mesto, da skupno odkorakamo v cerkev.' Zbirali se bomo na Main 8t. pri Gulmin Club, 15 minut do 9. ure, odkoder gremo skupaj v cerkev. Po sv. maši odkorakamo skupaj v Gilbert High School Auditorium, kjer bo program in več govornikov bo nastopilo. Po končani ceremoniji bo slavnostni banket v Gilbert High School Cafeteria; potem bo slavnostni sprejem članstva K. S. K. Jednote po novih obredih. Za ta prostor še ne vem popolnoma, kje da bo in bo poročano pozneje.
Vše članice našega društva ste uljudno prošene, da se udeležite korakanja, sv. maše in druge slavnosti. Stariši, pošljite tudi vaše otroke, ki so v mladinskem oddelku društva Marije Pomagaj in drugih, da bodo tudi oni šli z nami v cerkev ter v šolo k slavnosti, ka tero si bodo ohranili v trajnem spominu.
Ker bo ta dan velik za našo gilbertsko naselbino, je naša želja, da se ga tudi najlepše proslavi; saj bomo imeli tudi našega glavnega predsednika sobrata Antona Grdina in njegovo gospo soprogo v naši družbi. Tako tudi prijazno vabimo na to slavnost predsednika nadzornega odbora sobrata M. Shu-kleta in drugo podpredsednico, sestro Mary Champa. Dalje uljudno vabimo vsa - cenjena društva na Gilbertu ter v okolici, spadajoča h K. S. K. Jed-noti in J. S. K. Jednoti ter Bratske Hrvatske Zveze, da se udeležite te slavnosti s svojimi zastavami.
K sklepu še apeliram na članstvo društev K. S. K. Jednote, da med tem časom pridno agi-tirate za nove kandidate in kan-didatinje, da jih bo ta dan pristopilo lepo število v vrste naše dične Jednote. S sosestrskim pozdravom, Helen Jurchich, tajnica.
VABILO iz urada društva sv. Srca Marije, št. 198, Aurora, Minn. Tem potom naznanjamo in vabimo vse člane ip članice društva Marija sv. Rožnega Venca, št. 131 in našega društva sv.
Srca Marije, št. 198 K. S. K. Jednote, tako tudi ostale Slovence in Hrvate, da se udeleže skupnega sestanka, katerega priredimo dne 12. junija ob 7:80 zvečer v Slovenski dvorani.
Ta večer nas bodo posetili sledeči odlični gostje: glavni predsednik K. S. K. Jednote, brat Anton Grdina, druga podpredsednica sestra Mary Champa in predsednik nadzornega odbora, brat Martin Shukle. Na tej prireditvi bodo razni govori v prid društva in naše K. S. K. Jednote. Po dokončanih govorih sledi ples; vstopnina bo prosta.
Torej ne pozabite nedelje, 12. junija zvečer ob 7:30. Na svidenje !
S sosestrskim pozdravom, { Mary Smolich, tajnica.
Društvo sv. Jožefa št. 220, W.
. Puliman, Chicago, 111.
Prva prireditev društva sv. Jožefa štev. 220, katera se je vršila dne 29. maja, je nepričakovano lepo uspela. Poleg društvenih članov je prireditev obiskalo lepo število članov in članic sobratskih društev, da so tako povečali veselje prve prireditve naših bratov Koroških Slovencev.
Vso prireditev je vodil predsednik društva Mr. Joseph Reshman, kateri se je v svojem govoru iskreno zahvalil vsem. zbranim prijateljem društva za tako lepo udeležbo. Povedal je, kako so Koroški Slovenci ponosni, ko vidijo kako se ostali naši rojaki z veseljem odzovejo povabilu. Mr. Joseph Reshman je izvrsten govornik in želimo, da bi ga večkrat slišali.
Nato je predsednik predstavil ustanovitelja društva sobrata Louis Železnikarja, nadzornika KSKJ, kateri je povedal navzočim, da 5e društvo krasno napredoval*-*? htinulih dveh mesecih. Priporočal je, da naj delujejp vsi člani za napredek društva in KSKJ.
Slavnost je povečala posebno navzočnost našega sobrata glavnega tajnika, *Mr. Joseph Zalarja, ki se je slavnosti udeležil z več odličnimi gosti iz Jolieta, med njimi je bil tudi en sodnik, kateri je imel lep govor v angleškem jeziku. Mr Jos. Zalar, gl. tajnik KSKJ je pa izrazil iskrene čestitke društvu, da so v tem kratkem času tako lepo napredovali. Iskreno je pozdravil naše brate Korošce in jih vabil, da naj pristopajo pod okrilje naše K. S. K. Jednote.
To prvo prireditev je počastila tudi sosestra Mrs. Louise Likovich, nadzornica KSKJ, katera je tudi izrazila svoje veselje, da se je to društvo ustanovilo in jim je želela obilo uspeha.
Sobrat Mr. Martin Shukle ml., sin predsednika nadzornega odbora KSKJ je bil tudi navzoč in je imel govor v angleškem peziku. Povdarjal je, da ameriški Slovenci potrebujemo, da delujemo skupno in v slož-nosti.
Sobrat John Zefran, predsednik društva sv. Štefana št. 1 KSKJ se je pohvalno izrazil o novem društvu sv. Jožefa in vsem članom čestital na uspehu.
Sobrat predsednik Jos. Reshman se je iskreno zahvalil vsem, ki so se udeležili in na kakoršenkoli način pomagali. Srčno se je zahvalil sobratu g. gl. tajniku Mr. Joseph Zalar-ju, Mr. Louis Železnikarju, nadzorniku in sosestri Mrs. Louise Likovich, nadzornici KSKJ za poset te prireditve. Povedal je kako navzočnost glavnih uradnikov poveča^slav-nost in kako navduši člane za agitacijo.
Ko je bil govorniški del končan, smo slišali lepo slovensko petje in nato je bila prosta zabava. Slavnost se je končala v
splošno zadovoljstvo vseh navzočih.
član.
ZAHVALA
Društvo sv. Jožefa, št. 220, K. S. K. Jednote, West Pullman, HI., se iskreno zahvaljuje vsem cenjenim sobratom in sestram, ki so se udeležili, ali pa na katerikoli način pomagali, da je naša prva prireditev tako lepo uspela, in da smo imeli tako krasen finančni uspeh.
Najiskrenejše se zahvaljujemo našemu sobratu glavnemu tajniku Mr. Josip Zalar ju, ki je prišel na našo prireditev. Zahvaljujemo se sobratu Mr. Louis Železnikarju, glavnemu nadzorniku in sosestri Mrs. Louise Likovich, glavni nadzornici K. S. K. Jednote. Naše društvo vam bo ostalo vedno hvaležno za vaš trud in sodelovanje. Zahvaljujemo se čč. gg. duhovnikom, ki so se te slavnosti udeležili. Prav lepa hvala Mr| J6e Perkotu za dar, Miss M. Janesh in Mrs. Schonta in Miss Medic za pomoč v kuhinji. Zahvaljujemo se vsem, ki so razprodajah vstopnice in sploh vsem, ki so na en ali drugi način pomagali. Bog obilno povrni vsem!
Bratske pozdrave vsemu članstvu naše K. S. K. Jednote, Josip Petschnig, tajnik.
Pittsburgh, Pa. — Javljam žalosnu vest brači i sestrama društva sv. Mihalja br. 163 KSKJ. Pittsburgh, Pa., da ove, tekuče godine 1927 nas je pohodila velika žalost i nesreča te veliki stroški, ker se došu-ljala bela žena (smrtna kosa) u našu sredinu, te se nežna kako van izvuči iz naše sredine, te je počela grdo kositi okolo sebe.
Daklem, to ste tuli več, da je letos ugrabila prvega brata Eiovru Cestariča 14. febr. Drugega: pokoj nog John Spudiča 21. aprila, koji je težko bolest t^irii piitii 6 meseci i bil u špi-tafu1 j!>of! dva puta na operaciji na kili, i tako ispustio svoju dušu va špitalu 21. aprila. Pokopan je na katol. grobi ju v Braddock, Pa.
Pokojni brat Spudič rojen 26. nov. 1890, (umro najbolje dobe starosti 37 godina), rojen u selu Reštovo, občina Ozalj, kotar Karlovac, Hrvatska. Bil je pristupil u društvu i Jedno-tu 18. sept. 1923. Ovi nekoliko godina bil je dobar Član društva i Jednote; ostavija tugujuču suprugu i troje nejaki dece, koji su stigli va Amaeriku pred 2 godine, te pušča i više rodbine: ovdje otca, mater, brače i više roda u starem kraju.
Dalje smo izgubili tretjega brata John Kokoruga 16. maja, koji je isto težku bolest tr-pil opet 6 meseci od umoboli, i umro u špitalu v Woodville, Pa. Pokopali smo ga 20. maja na pokopališče sv. Josipa v West View, N. S. Pbgh. Pa. Pokojni brat Kokoruga je bio rod jen 3., j una 1886 u selu Po-lanovac v Slovaški krajini; bil star ob smrti 41 leto; pristupil v društvo i Jednotu 9. maja 1920; bil je isto dobar Član društva i Jednote ovi 7 let. Zapušča tugujuču suprogu sa 4 dece te više rodbine ovdje va Ameriki. Bil je dobro znani rojak i rodoljub, brat i prijatelj. Ova pokojna brača so bila isto pokopana po crkvenoj dužnosti i obrede kako donaša katolička vera.
Četrtega pokojnega brata izgubili smo iz pomlatka Josip Matijašiča, 3. marca; o njem ste isto več Čuli.
I danas, 26. maja izgubili smo petega brata Matt Sestrica. O njem bote čuli drugi dopis, o smrti i sprevodu. V isti-ni jest žalosno; to več ovi pet meseci izgubili -smo pet članova u starosti od 16 do 50 let.
U ime našeg društva i članstva izrečemo: Bila ovoj našoj pokojnoj brači; lahka ova (Dalje oa & atrani)
ameriška gruda, i.neka jim sve-ti vječna luč! A njihovim 2a~ lujočim suprogam* te naj ako dečici i rodu naše 9oialjenje.
Sada bi samo taknul o vaj dogadjaj brači diljem Amerike, ko j i su va društvu, da se točno drže svojeg društva; onim, koji još nisu organizirani, da se dadu upisati u re-dove društva, da buju osegu-rani u bolesnem i mrtvačkem dogadjaj u. Kako sam opazil, kada se smrt dogodi, onda — ki zna najti tajnika; a kada la za društvo i sjednice dit, onda neznaju kamo. Da-kle, i vi brača neorganizirana, pristupajte va društva dok vam se nudi priljika; nije ni-kada rano u društvo pristu-piti; a certifikat se uvijek može promeniti. Znajte, da su organizacije naše majke i pomoči u ovoj tujoj zamlji—Ameriki.
Matt Brozenič, izvestitelj.
Pittsburgh, Pa. — Dasiravno je v naši pittsburški naselbini ter bližnji okolici okoli dvanajst društev K. S. K. Jednote, so dopisi in poročila od tukaj v Glasilu le bolj redki. Naj najprvo omenim, da se je začetkom tega leta društvo št. 33 združilo skupaj z društvom št. 50, koje posluje sedaj pod imenom društvo Marije Devi ce št. 50 KSKJ. V mesecu marcu smo pa ustanovili klub Žo-garjev št. 50 ter mu darovali svoto $100 iz društvene blagajne. To je torej prvi KSKJ Baseball klub tukaj v Pitts-burghu. Želim mu mnogo uspeha ter napredka!
Dne 26. junija (zadnjo nedeljo t. m.) bodo naši žogar-ji poleteli v naš sosedni Cleveland, ozir. v Collinwood, da se spopadejo z tamkajšnmii St. Joseph športarji 169 in tudi, da odnesejo zmago v naš zakajeni Pittsburgh. Pri tej priliki jih bo spremljalo dosti članov našega društva, ki se odpeljejo v nalašč za to najetem, železniškem vozu (Special car). Naši člani se že sedaj pridno ^prijavljajo pri našem manager ju br. J. Golobichu ml. na 5730 Butler St.. ki ima ta sku pen izlet v oskrbi. Torej ne pozabite, da se odpeljemo dne 26. junija v Cleveland! Člani našega društva in tudi drugi pri jatelji tega športa ste napro-šeni, da se udeležite tega izleta, da s tem pokažemo, da čislamo naše športnike in našo mladino. -
Dne 12. junija bo naše društvo priredilo svoj piknik na King Tutovi farmi v Glenshaw. Vsi Slovenci in naši Jugoslovani so prijazno vabljeni. Zabave in vsega razvedrila bo tam v zeleni naravi dosti!
K sklepu naj še omenim, da imamo zarentano dvorano v Slovenskem Domu za Silvestrov večer. Sobr. urednik! Na to prireditev vas že sedaj vabim, tako tudi sobr. gl. predsednika A. Grdina. No, slednji je na ta dan že več let naš stalen gost; upam, da ga bomo imeli tudi letos na starega leta dan v naši sredini. Torej na svidenje!
Pozdrav!
Jos. Sneler,
čl. dr. št. 50 KSKJ.

pa pomaga s tem, da agitira pri svojih ^sosedih, tujerodcih. Saj tudi mi Slovenci gremo drugam,
zakaj pa bi mi ne privabili sedaj tujce k nam.
Morebiti bo kdo rekel, to ni društvena zadeva, ampak farna. V enem oziru, da! Vendar pa je napredek fare sv. Štefana ob enem tudi v korist našim katoliškim . društvom. Poslušajte Mi imamo sedaj tudi našo šolo, kjer se naša mladina uči tudi slovenskega jezika. Sadove naše šole je lahko že marsikateri Popred, ko nismo imeli svoje šole, bi bil čudež, ako bi slišali otroke na cesti slovensko govoriti. Sedaj pa je to nekaj vsakdanjega. Le pomešajte se med otroke takrat ko gredo iz šole, pa se boste prepričali. In doma? Popred je bilo otroka sram slovensko besedo spregovoriti, sedaj pa je ponosen na svoj materni jezik Pri raznih šolskih predstavah ste lahko opazili, da so začetku naše šole otroci slovenščino velikoxtežavo lomili, a sedaj jim pa že gladko teče materni jezik Iz tega se razvidi, da je stari-šem zelo težko naučiti otroke slovenskega jezika, ampak je to mogoče edino potom slovenske šole.
Kaj sledi iz tega? Nič drugega. kot to, da so otroci, ki hodijo v tujo/Šolo, izgubljeni za naša slovenska društva. Nasprotno pa bodo otroci, ki bodo skončali našo slovensko šolo, dobri Slovenci in dobre Slovenke, in ne bo nobenih težav jih pridržati pri društvu. Vidite, to je, kar me je napotilo, da sem napisal te vrstice. Premislite jih dobro in recite, da, tako je.
Stopimo torej te dni skupaj, da vsak po svoji moči pripomore, da pridemo "Over the Top," in precejšen del našega bremena bomo lahko odplačali. Član karnivalskega odbora. o-
OKLIC
na člane in članice slovenskih katoliških društev v Chicagu, Illinois.
Karnival fare sv. Štefana je v polnem teku, in se vrši na Lincoln ulici poleg slovenske cerkve in šole. Vodijo ga razna slovenska podporna in druga društva. Ker so društva izbrala najboljše delavce, ki imajo že skušnje o tem, se upa na lep uspeh. Seveda je pa ležeče na vas, društveniki in društvenice, da pomorete do dobrega vspe-ha. Vsak naj pripomore po svoji moči. Nihče naj ne reče, da ne more. Vsak lahko nekaj stori, ako ne na eden, pa na drugi način. Kateremu finančne razmere ne dopuščajo, naj
Spoznajte tvojega otroka.
Malenkostne duševne težave otrok, kot nagnjenost k nagli jezi, nemirno spavanje s teš-kimi sanjami, boječnost, pretirana sramežljivost itd., so stva ri, ki jih starši ne smejo prezirati. Ako se taki simptomi pojavljajo čez količkaj daljšo dobo, utegnejo dovesti do resnih duševnih bolezni v kasnej šem življenju. Da do teh" ne pride, treba skrbeti, ko je otrok še mlad.
"Vsi otroci so več ali manj taki," poudaril je Dr. Brown od zdravstvenega oddelka države New York, "ali ako so te težave skrajne vrste in ako vztrajajo, tedaj pomenja, da niso otroci povsem duševno normalni. Otroci bi morali biti telesno zdravi, razmeroma srečni in imeti precej samoob-vlade; ako so drugačni za nekoliko časa, potem treba nekaj storiti, da se njih stanje popravi.
Mogoče je, da vzrok tiči v nepravilni vzgoji doma ali v šoli. Morda je preveč discipline, zmerjanja in pikanja. Mogoče je, da otrok ni v primernem šolskem razredu in postane malodušen. Morda otrok je nervozen in izčrpan radi kake telesne hibe, kot na pr. radi slabih zob ali oči. Nekateri otroci pa tudi so posebno občutljivi in to treba vpoštevati.
Nekateri otroci niso učenjaki po naravi in so počasni v svojih naukih ali pa so nekoliko zakasneli v svojem razvoju. Učitelj morda se ne zaveda, da je ta okolščina Icriva otrokove težave, in utegne domnevati, da je otrok trdovra
ostale, ali bolj pogostoma se godi, da bolj počasi napredujejo tek,om vsega šolovanja Mnogi izmed njih ne bodo nik dar učenjaki niti se ne bodo veliko zanimali za učenost. To pa še ne pomenja, da niso dobri za druge stvari. Iz njih se morda razvijejo ljudje, znajo bolj delati kot misliti Nekdaj bodo morda obogateli s svojim delom, ali Einsteinove teorije ne bodo nikdar razu meli.
Drugi otroci, ki ne napredu jejo. so nervoznega značaja, splošnem niso umno zaostali narobe bolj pogostoma so prezgodaj razviti. Navadno so nemirni in preveč aktivni, ne morejo ostati mirni niti za tre-notek in neprestano brbljajo drugimi sošolci. Prevzemajo se, da ne morejo jesti gotovih jedi. Taki otroci imajo vedno bujno domišljijo in radi čitajo povesti polnih pustolovstev Nekateri ljubijo pesništvo in glasbo bolj kot drugi otroci Dostikrat ne morejo zaspati ko so bUi v kinematorafu Nervoznost pri otrocih utegne biti posledica nezdravja. Pod hranjeni otroci so dostikrat nervozni. Pri mladih otrocih utegne biti razlog preveč razburjenja doma; to se zlasti vidi v družinah, kjer je mnogo otrok in je vedno doma mnogo živahnosti. Dostikrat treba spraviti take otroke v drugo okolico.
V vseh takih slučajih je velike važnosti, da ne nastane večje zlo. Ako otrok ostane čez daljšo dobo nesrečen, nestalen in se slabo ponaša, vse njegovo nadaljno življenje more biti skaženo in se kasneje utegnejo razviti duševne bolezni. Ako pa posvečamo otroku primerno skrb, dokler je še mlad, ga utegnemo, obvarovati prec nesrečnim življenjem v bodočnosti.	F.L.I.S.
—-o
Ksaver Meško:
DOMOVINI
Domovina moja, krasna vsa,
tebi misel slednja mi drhti, tebe občuduje in časti, ti ljubezen mojega srca!
- -' . ' ' ; i ■ - •
Kaj sveta sem videl, kaj krasot
sem z očesom, s srcem v svetu
pil,
a ves srečen vsakikrat sem bil, kadar k tebi šla nazaj je pot!
Kje je kras ko kras tvojih gora, kadar v solncu jim žare čeri, kadar plaz pozimi z njih dre vi, da grmi v globinah, do neba?
Kje je kras ko tvojih gozdov kras?
Daleč v svetu cena njih slovi! Kje je kras, kot kadar klas ob klas
veter v tvojih poljih valovi?
Kje je kras, ko tvoje so vode, d s planin in po ravneh šume? Kje je kras, ko tvoje so ceste, ki se v poljih, skoz vasi bele?
v1'	t- -J -
Pridite sveta narčdi vsi! Kot v možeh je naših — kje
je moč? Naj pokaže zemlja rod cvetoč, kot deklet je naših mleko, kri !-
Domovina moja, -krasna vsa! Morda zabim kdaj očetov dom, tebe, tebe zabil pa ne bom, ti ljubezen mojega srca!
Domovina, moj zemeljski raj, ' tadar tek življenja dokončam, Bogu dušo svojo zopet dam, daj za grob ti v sebi tih mi kraj!
O, da v tebi bi po smrti spal kot v naročju maternem otrok, pozabivši bolečin nadlog,
ten in noče poskusiti ali da je(do vstajenja mirno bi sanjal!
len in noče osredotočiti svojih misli. Potom psihologičnih preizkušenj je mogoče ustanoviti, da-li je etrok le len ali pa dali je zaostal v svojem razvoju. Šolsko delo otroka mora biti primerno njegovemu duševnemu stanju. Ti zaostali otroci utegnejo kasneje doseči
Pomladno hrepenje.
V	naših krajih že rože cveto, čez gore prihaja njih vonj; vetri pomladni pozdrave neso od lip razcvetelih in polj.
V	daljo, kamor cesta hiti, ozi-
ram se često željan. Na cestnem mejniku nekdo sedi,
vabi domov me stokrat na dan!
(Joža Likovič).
-o-
Podiranje samostana. Dne
20. aprila so začeli podirati še zadnji del frančiškanskega samostana v Brežicah. Leta 1917 ga je strahoviti potres tako omajal in končal, da po izjavi komisije ni kazalo drugače, kakor še ostalo podreti. Ob žalostnem pogledu na podrtijo uhaja misel na preteklost samostana. Frančiškani so prišli v Brežice že leta 1660; toda samostan s cerkvico sv. Antona Padovanskega je bil dozidan šele leta 1685. Samostan je bil prvotno le malo enonadstrop-no poslopje. V letih 1730-1732 so dvignili samostan za eno nadstropje. Ker je namreč svetna duhovščina prosila vedno več pomoči, so pošiljali v Brežice vedno več frančiškanov; torej nujna potreba po razširjenju prostorov. Zraven pomoči na zunaj, so frančiškani v Brežicah upravljali vnekaj časa (1785 do 1804) mestno župnijo in oskrbovali (1780-1871) tri pozneje štirirazredno ljudsko šolo. Tudo šola je bila od leta 1780 do leta 1804 nameščena v samostanu. Tega leta je moral samostan pritlične prostore prepustiti vojaštvu. Od eta 1902 do 1917 je bil v Brežicah tudi novicijat za klerike-novince. Naj veliki čudodelnik sv. Anton pomaga do srečne pozidave novih primernih biva-išč.
DuhovniSke plače v Jugoslaviji in drugod. Da vlada v duhov-skem stanu velika beda, mogoče ne bo znano. Vsaj je v javnosti vse tiho, kakor da se temu stanu godi dobro. Da pa mnogo duhovnikov naravnost strada in v revščini umira, tega javnost ne ve. Kako se plačuje Jugoslaviji duhovnika v primeri drugod, naj govore naslednje številke: V Avstriji je
iiimiiniiiniiiniiiiiiimiimiiiiiiiiiiitiiiiim
The M Americait Banking & Savings Company |
Edina Slovenska Banka v Clevelandu
TA BANKA JE V ASA
BANKA
Denar naložen tukaj Vam pomaga da postanete SAMOSTOJNI,
Dokler je naložen pri naa Vam vloga vedno vita.
URADNE UR^i
Ob delavnikih od 9. do 3. ▼ soboto od 9. do 3. in tre-čer od 6. do 8„ v Kredo od 9. do 12. Za denarno po-šiljatev od 6. do 8. pri stranskih Trstih, razven ttredo zvečer.
SORODNIKOM IN ZNANCEM
od ¿asa do ¿asa gotovo pošiljate denar v stari kraj;
To delo izTriimo Vam točno in zanesljivo
£laoï]o.raâi . s	. collinwoodska podružnica: s
= 6131 St. Clair Ave.	15601 Waterloo Rd. |
........................................................................................................................iMNMÈMMMHHMIr»
duhovska plača utrjena sledeče: Prvi dve leti prejema 1,944 šilingov (15,552 dinarjev) letno, po dveh letih prejme 2,124 šilingov (16,902 dinarjev) letno. Potem se plača dviga do najvišje stopnje 5,957 šilingov, to je 31,656 dinarjev letno. — V Češkoslovaški je temeljna plača 9,000 Kč., to je 15,120 dinarjev. Vsak duhovnik prejme deset triletnic po 927 K. (1,-483 dinarjev). Najvišja plača znaša po tridesetih letih 18,-720 Kč ali 31,449 dinarjev. —-V Jugoslaviji znaša v Sloveniji temeljna plača župnikova letno 500 dinarjev ali mesečno 41.60 dinarjev'. Kaplanska temeljna plača je letno 300 dinarjev ali mesečno 25 dinarjev. Vrh tega prejme vsak pet triletnic po 50 dinarjev letno ali mesečno štiri dinarje in pet štiriletnic po 50 dinarjev letno ali mesečno štiri dinarje. Poleg tega plačuje država tistim, ki nimajo zemljišča, draginske doklade mesečno 357 dinarjev. — Tako dobiva v Sloveniji župnik mesečno okrog 400 dinarjev z vsemi dokladami. Kako sijajno in veselo se živi s to plačo, presodi lahko vsak zase. Neki višji uradnik mu je rekel: "Občudujem slovensko duhovščino. Stradaje umira za svoje ideale."
Učitelj: "Razkladal sem vam o štirih letnih časih. Kakšen čas je zdaj?"
Učenec: "Slabi časi so, pravijo oče." -
Neki mesar je gonil dva vola, a šaljivec, ki ga je srečal, vpraša: "Kam pa greste vi trije?"
Mesar mu odgovori: "Mimo četrtega."
ZAHVALA DAROVALCEM IN IZKAZ DAROV.
Tem potom se lepo zahvaljujemo vsem darovalcem v Pittsburghu in okolici, ki ste kaj darovali za Križev pot žežeiske cerkve v Vinici na Dolenjskem.
Tukaj navajamo imena darovalcev, eč je v tem izkazu morda kaka pomota naj se izvoli to naznaniU na doli označeni naslov. Denar smo« odposlali na Viničkega župnika Rev. Lovro Kosa in tudi imena darovalcev, tako da bode znal za vsak darovani cent. Rav. no tak imenik smo poslali v stari kraj, Aot je danes v "Glasilu" priob-čen; tako je bilo tudi vse do centa odposlano.
Torej še enkrat prav lepa zahvala vt;cm darovalcem. Bog Vam plačaj!
PiUsburgh, Pa. 26. maja 1927. Jcscphine Fortun, 4811 Hatfield SL Pbgh, Pa., Frančiška Zepuhar, nabi-ralki.
Darovali so: Žensko društvo Marije Sedem Žalosti št 81 KSKJ $10.00, Miroslavi« Joseph $10.00.
Po $5.00: Hudak Frank, Gansič Tomaž in Anna, Cvetic Frank, Klabu-"*r in Rogina, šumič Matija, Ostronič Marko, Stegne Frank, špehar John, Viljem in Ana Tomec.
Berkopec Frank in Katarina $2.50.
Po $2.00: Fortun Jurij, Špeli: Jo-
seph, Živčič Marija roj. Kapele, Trem-pus Frank, Frankovič Ana roj. Flajnik, Rogina Katarina, špehar Jisrij, Gašperič Frank, Mihelič Katarina, Mravinec Matija, Boškovič Ana, Tomec Frank v (Kuhar), žunič Marija, Mravinec John, Jugovič Ana, Klabu-čar Peter, Balkovec John, Kroteč Josip, Denovič Ana, Grabrian Peter.
Pavlakovič Matija $1.50, Berkopec Gašper $1.25.
Po $1.00: Flajnik Jurij in Ana, Sa-damon Ana, žigon Ana, čadotnic Marija, Berkopec Frank, Žugel Mihael. Vidina Josip, šumič Jurij, Galetič Katarina. Bubaš Josip, Hotujec Marija, štampehar Jurij, Frankovič Frank Jaketič Mihael, Persetič Frank. Labuš Filip. Matesič Johana, Jaketič Ame-lija, Mihelčič Jurij in Ana. Kobe John Ktbc Katarina, Starešinič Jurij, Veselic Jurij, Balkovec Katarina, šepec Mihael. Cveta* Frank, česnik John. Redojčič Ana, čoholič Josip, Golobi j John. Johovič Tomaž, Balkovec Peter, Barič Štefan, Tomec Frank, Benec -Helena, Trempus John, Kostelec Marija, Ostronič John, Radočaj Tomaž, Berkopec Klara, Malič Marija, Butala Katarina, Bajac Katarina, Fugina Marija. Bahorič Josip, Budiščak Nikolaj. Tomec John. Mišič Frank, Budiščak Jurij, Flajnik Barbara, Snelar Kaarina, Lutkovec Ana, Flajnik Marija, Pavlešič John, Prokšelj Ana, Miroslavih Frank, >lerkopec Vincenc, Balkovec Matija, Hudak Barbara, Hudak Marko, Kuzma Frank, Moravec Josip, žunič Josip, Benec Jurij, šutej Jcsip, špehar Mihael, Jaketič Nick, 1 Flajnik John R, Medoš Marija, Mi-! htli? Frank, Profozič Barbara, Čado-ni:- Marko(, Zepuhar Frančiška.
Po 50c: Simčič Dragica, Satovšek ' Ana, šegina Barbara, Gorišek Joha-■ na, Golobič Ana, Masedee Frančiška, j Saicvšek Nikolaj, Vranešič Ana, Gor-j le Matija, Lokar Josip, Panijan Ana, Kunič Matija, Gračan Matija, Benec Marija, Žunič George, Starešinič Barbara, Tcmec Jurij, čadonič Josip, Kroteč Jurij, Balokvec Josip.
Po 25e: Sastar Aa, Starešinič Jurij.
Skupaj nabrano in odposlano — $193.75.	, (Advrt.)
Moderni okus se razkriva v dobroti Camel
KADILCI današnjih dni—naj izbirčni in najbolj težko za zadovo-lili—vidijo svoje želje glede kaje izpolnjene v mili dobroti Camels. Zahtevajo najbolj izbran turški in domači tobak ter ga dobe v Camel čudovito zmetanega. Moderni kadilci dajejo Camel prednost pred vsemi drugimi cigaretami.
Vi naj bi spoznali milobo in rahlost, ki donašata užitek današnjim kadilcem. V Camel boste dobili vse dobro, kar upate dobit« v cigareti.
To je moderna priljubijenluu "Imejte Camel P9 .
9*1927. R. J.
"GLASILO ICS. K. JEDNOTE"
_____	bhaja mk ten*. u : I ' ... t
Katoliike Jednoto t ZdrafesäT
•117 M. Clair Avti
VfâaUtv te «prava!«*»: Tstafo«: Rudoipk »U
OLBVSLAND, OHIO.
Ea člane, aa M« Ea nečlant .......
Ka iantf tre ...
.Ji.eo
-S3.00
OmOCIAL OMAN -of die
GRAND CAKNIOUAN SLOVENIAN CATHOUC UNION of (he
UNITED STATES OP AMERICA ky and in the intofeet el the Order. leeaed every Taeeday__
OFFICE: «117 St Clair Are.
Telephone: Randolph »12.
CLEVELAND, OHIO
Našim bratom in sestram v Minnesoti.
Kdor hbče pisati igodovino ali o življenju ameriških Slovencev, mpra začeti v fnani severozapadni državi Minnesoti, kajti tam je tekla zibelka našemu ameriškemu slovenstvu.
V	Minnesoti, pri Sv. Štefanu se nahaja naša najstarejša farmarska naselbina. Se pred ustanovitvijo iste so v Minnesoti delovali naši najbolj znani in zaslužni slovenski misijonarji: Ba raga, Pire, Lavtižar, Buh, itd. V Minnesoti (St. Paul) je štu diralo največ naših gg. duhovnikov; v Minnesoti imamo pokopanega blagopokojnega škofa Trobca, opata Ločnikarja, Msgr. Bu ha in druge zaslužne može; v Minnesoti imamo še vedno živečega edinega slovenskgea Msgr. Bilbana, in v Minnesoti deluje že neprestanih 38 let med Indijanci naš misijonar Rev. Simon Lampe.
Dalje gre Minnesoti zasluga, da se je ondi tiskal prvi ameriški slovenski hst. In še več! Naša K. S. K. Jednota je bila spočeta tudi v Minnesoti, rojena pa v državi Illinois! V Minnesoti ima glavni stan druga najstarejša slovenska podporna organizacija J. S. K. Jednota.
Po naši sodbi živi v označeni državi okrog 20 do 25 tisoč Slovencev v raznih naselbinah. Ce vpoštevamo primeroma ma lo število pa njih napredek, kulturo, delovanje na gospodarskem, političnem in društvenem polju, pa moramo radi ali neradi dati baš državi Minnesoti najVečji kredit v vseh ozirih. Minnesotski Slovenci so v vseh panogah dobttt) organizirani; oso-bito gredo s politično izobrazbo in zanimanjem bolj naprej, kakor vsaka druga država, kjer živi naš narod. Tam imajo svojo .Jugoslovansko Zvezo, ki je eminentnega pomena za naše rojake v vseh ozirih. Minnesotčani so edini, ki imajo svojega rojaka v državni zakonodaji, na kar so lahko ponosni. Mnogo naselbin in mest opravljajo skoro sami Slovenci kot župani, mestni svetovalci, okrajni in šolski zastopniki itd.
In kaj naj pa rečemo o napredku naše mladine v Minnesoti ? Nikjer drugje ni toliko naših šolarjev dovršilo višje šole, kakor baš v označeni državi.. Vsled tega zavzemajo dandanes tamkajšnji mladi ameriški Slovenci in Slovenke odlična mesta kot uči tel j i, uradniki, strokovnjaki itd. Da, res, Minnesoti gre v tem oziru prvenstvo. Živela naša Minnesota!
Dasiravno je predstoječi članek v prvi vrsti namenjen na šim dragim minnesotskim sobratom in sestram, smo za uvod tukaj navedli gornje podatke o Minnesoti v obče, kar jim naj istotako služi v ponos in čast.
Naša K. S. K. Jednota je lahko ponosna na državo Minnesota, ker ima ondi 21 svojih postojank ali društev, z 1,800 člani aktivnega in 1,043 mladinskega oddelka, torej vseh skupaj 2,843. Po številu skupnega članstva zavzema Minnesota četrto mesto; pred njo so Illinois, Pennsylvania in Ohio. Po skupnem številu naših krajevnih društev je pa na tretjem mestu, oziroma, na istem kakor naša država Ohio. Med 21 društvi je 13 moških in 8 ženskih ter dekliških. Da so naši sobratje in sestre v Minnesoti vrli in vneti centralisti, nam kaže dejstvo, da jih spada izmed vseh 21 društev 16 v bolniško centralizacijo, samo stalih pet pa ne. Kaj takega ne dobite v nobeni drugi državi, kjer posluje naša Jednota.
V	Minnesoti imamo sledeča krajevna društva, katere nava jamo tukaj le po številkah- 4, 13, 16, 40, 59, 72, 93, 112, 131, 135, 156, 161, 164, 171, 196, 197„ 198, 200, 202, 203 in 204.
Izmed teh so po številu največja sledeča: št. 59, sv. Cirila in Metoda na Evelethu ima 424 skupnega članstva v obeh od delkih; št. 93, Friderik Baraga, Chisholm, Minn., 400, št. 156, sv. Ane, Chisholm, Minn., 260.
Pomembno pri tem je tudi dejstvo, da obstoja baš v Minnesoti edino društvo, ki nima za patrona kakega svetniškega imena ; to je vrlo društvo Friderik Baraga, ki je tudi lahko ponosno na svoje ime, ker znači prvega ameriškega slovenskega škofa, o katerem se pričakuje, da bo enkrat prištet med blažene in svet nike.
Minnesota se ponaša običajno z dvema glavnima uradnikoma K. S. K. Jednote. Po naši sodbi bi morala imeti najmanj tri. Sedaj imamo v Minnesoti drugo podpredsednico sestro Mary Champa na Chisholmü in predsednika nadzornega odbora sobra-ta Martin Shukleta n^ Evelethu. Oba izvršujeta svoj urad vsem v ponos in priznanje. Samo nekaj pogrešamo v Minnesoti, to je K. S. K. J. baseball klubov.
Te dni se je napotil proti Minnesoti naš sobrat glavni predsednik na oddih in deloma tudi v agitacijske in kampanjske svrhe. Pred odhodom se je v našem uradu izjavil, da ga neizrečeno veseli iti med minnesotske sobrate in sestre, ki so mu v lepem spominu še izza časa njegovega zadnjega obiska na seve-rozapadu. Od vseh strani in raznih naselbin prihajajo poročila, kako nestrpno čakajo tamkajšnja naša društva prihoda našega zaslužnega glavnega predsednika. Delajo se za razne sestanke, slavnosti in shode že velike predpriprave. Tudi nas veseli, da nam bo mogoče tekoči mesec še kaj več pigati o Minnesoti, kar bomo storili z največjim veseljem, kajti Minnesota to povsem in resnično zasluži.
Natančen program, kjer se bo mudil sobrat glavni predsednik s svojo gospo soprogo bomo priobčili v prihodnji izdaji. Za danes vemo le za sledeče: Dne 12. junija dopoldne in popoldne se bo mudil na Gilbertu, zvečer označeni dan pa na Aurori, dne 19. junija dopoldne in popoldne na Chisholmu, zvečer pa na Ely.
Sobratu predsedniku želimo srečno potovanje po krasnjh
minnesotskih naselbinah in krajih, mnogo uspeha v korist naš« Jednote ter srečen povratek v našo elevelandsko slovensko metropolo.	Uredništvo.
RAZMOTRIVANJE IN RAZPRAVE
IZJAVA Tudi pri društvu sv. Roka št. 15 v Pittsburgh, Pa., se je na zadnji mesečni seji razpravljalo glede jednotinega doma. Sklenjeno je bilo, da naj se v prvi vrsti glavni uradniki strinjajo glede prodaje sedanjega doma, predno se začne z zidavo novega, tako, da Jednota ne bo imela dveh domov. Nova stavba naj se zgradi na kakem primernem prostoru v Jolietu in sicer tako, da bo v bodoče v zadovoljnost urada in v ponos K. S. K. Jednote.
Za zidavo novega doma naj se porabi denar kar se dobi za sedanjo stavbo, drugo pa naj se vzame iz gotovega sklada K. S. K. Jednote.
Za društvo sv. Roka št. 15, Pittsburgh, Pa.: Frank Flajnik, predsednik, Vinko Besal, tajnik, Mathias Jaksa, blagajnik.
(Pečat)
IZJAVA Iz urada dr. sv. Jožefa ¿t. 110. KSKJ. v Barberton-u, O.
Ker se zadeva glede Jednotinega doma vedno bolj in bolj zavlačuje, da, kakor je razvidno, ne bode še prišlo do sporazuma glede doma, zato je tudi članštvo našega društva sv. Jožefa št. 110 KSKJ na svoji zadnji redni seji razmotrivalo glede doma in je končno prišlo do zaključka, da se članstvu KSKJ stavi ta-le predlog: Stari Jednotin dom naj se, ako
je mogoče — proda in sicer ne za manj kakor za $15,000 in potem naj se zida novi Jednotin dom, za katerega stroški ne smejo presegati $35,000 Ako pa se sedanji Jednotin dom ne more prodati v teku treh mesecev, potem naj se popravi stari ali dosedanji Jednotin dom in sicer po načrtu II. samo v pritličju, kakor je zadnja konvencija določila.
Barberton, O. 15. maja, '27.
Louis Arko, predsednik, —Joseph Leksan, tajnik,
Mihael Pristov, blagajnik.
t Društveni pečat)
IZJAVA
društva sv. Jožefa, št. 122, Ročk Springs, Wyo.
Naše društvo je na svoji redni mesečni seji dne 15. maja razmotrivalo o vprašanju Jednotinega doma ter prišlo do zaključka, da bi bilo v interesu Jednote, da se sedanji dom proda ter vzame prostore za Jed-notine urade v najem, kot to delajo mnoge večje organizacije. Ako se pa na vsak način hoče imeti za Jednoto lastni dom, naj se istega postavi na kraju, katerega določi glavni odbor in \6 v smislu predloga društva sv. Cirila in Metoda, št. 144.
Za društvo sv. Jožefa, št. 122, K. S. K. Jednote.
Math Leskovec, tajnik.
(Društveni pečat)
Zakoni o plačevanju mezd.
V mnogih državah naše Unije obstojajo zakoni, ki urejujejo plačevanje mezd uslužbencev. V nekaterih državah zakon predpisuje, v kakih presledkih naj se mezde izplačujejo: mesečno, polumesečno, dvotedensko ali tedensko. Sodišča pa so dolgo obotavljala pripoznati veljavnost teh zakonov, češ da se protivijo svobodi pogajanja.
Po zakonih vseh držav se predpostavlja, da mezda zapade v plačilo ob zvršetku zaposlen ja. V slučaju prejšnje odpustitve, ki predstavlja kršitev pogodbe, je zaposlenec opravičen do odškodnine za mezde, ki jih je dejanski izgubil vsled prerane odpustitve.
Nekatere države so vzakoni-le določbe, da treba plačati vse dolžne mezde ob odpustitvi, in to navadno takoj, dasi nekje to plačilo zapade šele ob prihodnjem plačilnem dnevu (pay day). V državi Arkansas se ta zakon nanaša samo na železniške družbe in določa, da, ako delodajalec ne plača takoj na zahtevo, mora družba za kazen plačevati mezde tudi nadalje, dokler se ona ne pobota z delojemalcem, toda nikdar preko 60 dni. V državi Californija se sličen zakon razteza na vse industrije, ali omejuje na 30 dni dobo, do katere nadaljuje mezda za kazen. V državi Idaho, South Carolina in Indiana obstoja kazen v globah. V prav malo državah zakon predpisuje potrebo odpovedi ob koncu za-po8lenja. Delojemalec ni podvržen nikaki zgubi na plači, ako zapusti službo brez' odpovedi, v slučaju da mu je delodajalec znižal mezdo pod ono, ki jo je plačeval ob začetku.
Nakaznice na družbine proda jalnice mesto gotovine. Mnogo držav omejuje ali prepoveduje rabo nakaznic na družbine prodaj nice (company stores) mesto gotovine ob plačevanju mezd. Tak način delnega plačevanja mezde potom nakaznic na prodaj alnice omejuje kupovalno svobodo delojemalca, ustvarja monopol druž-binih prodajalnic in je prepove-
je bilo poprej dogovorjeno za J ali za čas, zgubljen vsled za-
dan v državah Kentucky, Indiana, Missouri in v nekaterih drugih državah.
Odbitki od mezd. Takorekoč
v vseh državah zakon predpisu je popolno plačilo zasluženih mezd in prepoveduje, da se od njih odtrgajo odbitki za nezadovoljivo delo ali za vzdrževanje dobrodelnih društev ali bolnišnic.
Mezdne tirjatve imajo pred-nost. Tirjatve delavca proti delodajalcu in njegovemu podjetju imajo prednost pred drugimi tirjatvami. Pravni običaj (common law) daje delavcu zastavno pravico (lien) na lastnino, za katero je delal. Ako se ta lastnina proda na prisil ni dražbi, treba iz izkupila naj prej izplačati delavčeve mezde. Isto načelo velja v slučaju, ako delodajalec umre postane bankrot ali drugače ne more plačati mezd.
Odkazanje mezde na druge osebe. Indiana, Massachusetts in nekatere druge države prepovedujejo ali omejujejo na-kazanje mezd na druge osebe (assignment), zlasti še ne za služenih mezd. V državah Ma ryland, Alabama in nekatere druge države se tak dokaz smatra zakonitim, češ delojemalci so odrasli, ki so zmožni upravljati svoje interese in ne potrebujejo nadvarsvta države. V državi Massachusetts je od-kaz mezde, t. j. nalog, naj se mezda izplača komu drugemu, veljaven le tedaj, ako delavčeva žena pismeno privoli.
V večini držav neki gotovi znesek ali odstotek mezde ni zarubljiv vsled tirjatev upnikov; ta določba zakona ima namen zagotoviti družini dolžnika vsaj tak del mezde, ki zadostuje za najnunejše življenske potrebščine.
Iztirjanje mezde. Sodbeno postopanje v tožbah za iztirjanje mezde je bilo jako poenostavljeno v mnogih državah. Vsa društva za brezplačno pravno moč (Legal Aid Societies) ali enake organizacije rade prevzemajo take pravde. V nekaterih državah je tožitelj poleg mezde opravičen tudi do povračila odvetniških stroškov. Tožbe za delo preko ure (overtime) pa navadno ne uspevajo, razun ako di globe za nepopolno tkanje
mezde preko ure. Tam kjer zakon prepoveduje prekurno delo, je delavec ravno tak kršitelj zakona kakor njegov delodajalec in ne more iztirjati plačilo za nezakonito delo.
Da-li se nagrada (bonus), ki jo je delodajalec obljubil, da si zagotovi stalno ali posebno dobro delo, more iztirjati potom enake tožbe, kot za mezde, je sporno in mnenja sodišč so v tem pogledu različna.
Zakoni o mezdah v nekaterih tipičnih državah.
V	državi New York so v veljavi sledeče določbe:
V	slučaju bankrota vživajo plače in mezde nameščencev prednost pred vsako drugo tir-jatvijo, toda nikdar čez svoto $300 za vsakega nameščenca.
Mezde treba plačevati v gotovini; plačilo potom čeka je dovoljeno, ako delodajalec podaje zadosten dokaz o svoji fi-nancijalni odgovornosti.
Nihče, ki se bavi z gradnjo javnih del, ne sme držati šta-cune (company store) v bližini dveh milj od kraja, kjer se gradnja vrši.
Ako si je kak upnik iztožil sodnijsko razsodbo (judgment) proti delavcu, ki zasluži tedensko mezdo od $12 ali več, on si sme potom eksekucije zagotoviti odkaz deset odstotkov dolžnikove mezde tako dolgo, dokler ni ves dolg izplačan. Z drugimi besedami, le 10% tedenske mezde je podvrženo ek-sekuciji.
New Jersey je ena izmed onih držav, kjer nameščenec zgubi del svoje mezde, ako zapusti delo, ne da bi dal predhodne odpovedi, ako je bilo tako dogovorjeno. Mezde imajo prednost pred drugimi tirjatvami proti delojalacu in delavci imajo prvo zastavno pravico (first lien) na aktiva bankrot-ne družbe za delo, storjeno tekom dveh mesecev pred bank rotom. Toda ta zastavna pravica je podrejena hipotekam (mortgages) na nepremičninah Premičnine delodajalca se ne smejo odstraniti, dokler niso bile plačane delavčeve mezde, dolžne mu kvečem za dva meseca. Protizakonito je pridrža ti plačilo mezde, da bi se tako nameščence prisililo, da mora jo kupovati v štacuni tvrdke ali družbe. Prepovedano je od bijati od plače za pomoč na meščencem kako pripomočno akcijo v korist nameščencev; tudi odkazanje plače komu drugemu je nezakonito. Mezde se morajo izplačevati vsaj vsak drugi teden v zakonitem denarju Združenih Držav. V tožbah za mezde, ako iztoženi znesek ne presega $20, se tožitelj u ne zaračunajo nikaki stroški za vložitev tožbe in dostavljanje sodnih nalogov (serving of summons).
Vsled razsodbe proti delavcu, ki zasluži $18 ali več na teden, si more njegov upnik zagotoviti plačilni nalog za neprestano plačilo. 10 odstotkov teh mezd Ako mezde znašajo več kot $1000 na leto, je odstotek višji.
V	državi Illinois imajo mezde prednost pred drugimi tirjatvami. Ko delodajalec umre, prihajajo mezde navadnih delavcev in hišnikov poleg stroškov zadnje bolezni takoj na vrsto za pogrebnimi stroški. Pogodbe, ki določajo kak delni ali odstotni odbitek od zaslužene mezde, so neveljavne. Nikak del delodajalčeve osebne lastnine ni prost eksekucije, ako gre za mezdno tirjatev. V slučaju eksekucije razsodbe proti kakemu delavcu se mora istemu pustiti $15 na teden, ako je poglavar družine. Kadarko-
nameščenec toži za dolžno mu plačo, mu sodišče sme pripoznati poleg plače tudi neki znesek za odvetniške stroške.
V	državi Massachusetts za-con zahteva izplačevanje mezd tekom delovnega časa. Odbitki radi počasnega dela, kakor tu-
stoja strojev v svrho popravkov, so prepovedani. V slučaju, da mora nameščenec dati odpoved pod pogojem, da drugače zgubi del plače, tudi delodajalec zapade slični zgubi, ako odpusti brez odpovedi.
Mezde imajo prednost pred drugimi tirjatvami. Ako mezde ne presegajo $20 na teden, so mezde popolnoma proste od vsake eksekucije (attachment) razun v slučaju dobave potrebščin za dolžnika ali njegove družine, v katerem slučaju le $10 je eksekucije prostih. Mezde toženčeve žene in nedo-letnega otroka ne morejo biti zarubljene za njegov dolg. Tudi mezde mornarja se ne smejo zarubiti.
F. L. I. S.
Pravi izumitelj parobro-da.
Na znanstvenem polju se je dosedaj pripisovalo izum paro-broda znanemu Robert Fulto-nu, ki ima nagrobni spomenik na pokopališču cerkve sv. Trojice v New Yorku. Fulton je leta 1806 seta vil svoj parobrod "Clermont," ki je vozil z naglico samo 5 milj med New Yorkom in Albany po reki Hudson. To priznanje ali slavo pa Fulton ne bo več užival ker ga je izpodrinil drugi, ozir. pravi izumitelj parobroda, namreč John Fitch.
Dne 25. maja t. 1. se je vršila v Bardstown, Ky. velika slavnost povodom odkritja Fitchevega spomenika, katerega je dal postaviti vojni department Združenih držav. Dne 25. maja t. 1. je namreč j poteklo ravno 129 let, odkar je John Fitch v navedenem mestu umrl star 55 let; Fitch je namreč v obupnem stanju vsled uboštva izvršil samomor.
Pravi izumitelj parobroda (Fitch) je bil rojen leta 1743 v East Windson, Conn, v Bardstown, Ky. je došel s svojimi
stariši še kot deček in ondi kasneje delal do izbruha revolucionarne vojne; tako se je bojeval tudi V znani bitki pri Valley Forge. Po končani vojni se je že v tretjič lotil svojega načrta kako bi bilo mogoče zgraditi ladjo, da bi jo gnal parni stroj. To delo se mu je tedaj posrečilo, kajti Fitchev prvi parnik je uspešno plul po reki Delaware dne 22. avgusta leta 1787; torej že celih 19 let prej nego Fultonov Clermont. Fitchev parnik je meril 45 čevljev v dolžini in 12 čevljev v širini, gonilni stroj je pa imel 12 palčni cilinder.
Fitch ni imel sreče s svojim epohalnim izumom tukaj v Ameriki, zato je odpotoval na Francosko, da bi tam to iznajdbo patentiral in prodal; vsled tedanje revolucije na Francoskem, pa tudi ondi ni dosegel uspeha; to ga je napotilo, da se je vrnil nazaj in si končal življenje.
Pri odkritju Fitchevega spomenika v Bardstownu, Ky. je imel guverner Fields slavnostni govor. Naglašal je, da ga veseli, da so sedaj zvezne in državne oblasti javno priznale izum parobroda pravemu možu, namreč John Fitchu ne pa Fultonu. Pri tem je govornik dokazoval, da se je našlo v arhivu kongresa pismo Robert Fultona, kjer sam Fulton priznava Fitchu izum parobroda. Vsled tega se bo v šolskih in drugih knjigah v bodoče dajalo Fitchu kredit za ta izum.
DOMAČA ZDRAVILA.
V	zalogi imam jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in impor-tirana zdravila, katera priporoča msgr. Knajp v knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK
Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi.
V	ceniku boste našli ¿e mnogo drugih koristnih stvari.
MATH PEZDIR Box 772, City Hall Sta.
New York, N. Y.
Mil llllllllllllHllllUMiHIHHHHIMHmfl'/
1 ' _____ «.

Največja slovenska unijska tiskarna
v Zjedinjenih Državah je vedno pripravljena postreči društvom vseh Jednot, trgovcem in posameznikom za vse vrste tiskovin.
NAJNIŽJE CENE TOČNO POSTREŽBO LIČEN IZDELEK
dobite vselej v naši tiskarni. Mi tiskamo ' 'Glasilo K. S. K. Jednote" in mnogo drugih časopisov v raznih jezikih. I 28 letna skušnja tiskarstva je naša učiteljica.
PLAČILNE KNJIŽICE
odobrena od gl. odbora K. S. K. Jednote, najbolj priročne za članstvo K. S. K. J.#ima-mo v zalogi.
V svojem lastnem poslopju.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O.

GLASILO K. S, K. JEDffOTE, 7. JUNUA, 1927
Ustanovljena v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporircna v Jolietu, državi Illinois, dne 12. Januarf», 1898. GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL. Solventnost aktivnega oddelka znaia 100.61%; solventnost mladinskega oddelka znaSa 140.26%. Od ustanovitve od 1. maja 1927, znaia skupna izplačana podpora $2,973,550.00. GLAVNI URADNIKI:	4
Glavni predsednik: ANTON GRDINA, 1053 E. 62nd St., Cleveland, Ohio.
I.	podpredsednik: JOHN GERM, 817 East C St., Pueblo, Colo.
II.	podpreds. MRS. MARY CHAMPA, 311 W. Poplar St., Chisbolm, Minn. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik: STEVE G. VERTIN, 1004 N. Chicago St., Joliet, I1L Blagajnik: JOHN GRAHEK, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU. Duhovni vodja: REV. KAZIMIR CVERCKO, 2618 W. St. Clair St. Indianapolis. Ind.
Vrhovni zdravnik: DR. JOS. V. GRAHEK, 612 Grant St., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: MARTIN SHUKLE, 811 Ave. A., Eveleth, Minn. LOUIS 2ELEZNIKAR, 2112 W. 23rd Place, Chicago, 111. FRANK FRANCICH, 5405 National Ave., West Allis, Wis. \ MIHAEL HOCHEVAR, R. F. D. 2, Box 50, Bridgeport, Ohio. MRS. LOUISE LIKOVICH, 9511 Ewing Ave. So. Chicago, 111.
FINANČNI ODBOR: FRANK OPEKA SR., 26—10th St., North Chicago, I1L FRANK GOSPODARICH, Rockdale, P. O., Joliet, 111.	/
JOHN ZULICH, 15303 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:	- v A
JOHN DECMAN, Box 529, Forest City, Pa.	,t
JOHN R. STERBENZ, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. * . JOHN MURN, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y.	* "
MATT BROZENIC, 121—44th St., Pittsburgh, Pa.
RUDOLPH G. RUDMAN, 285 Burlington Rd., Forest Hills, Wilkinsburgh, Pa.
UREDNIK IN UPRAVNIK "GLASILA": IVAN ZUPAN, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Vsa pisma in denarne zadeve .tikajoče se Jednote, naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, II)., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
IZ URADA DUHOVNEGA VODJE.
Dragi mi bratje in sestre:
Odkar zavzemam ta urad, se prav redkokrat ali malo oglašam na tem mestu s kakim resnim opominom. Vedno pa. ko citate moje naznanilo v Glasilu, vas. isto opozarja na nekaj "\»žnega in resnega; na nekaj, kar morate natančno vpoštevati in prečitati vsako mojo besedo. Moje naznanilo se tiče namreč vaših dolžnosti in obveznosti kot članov naše dične K. S. K. Jednote.	•
Cas hitro beži in ne čaka na nobenega; tako se tudi velikonočna doba bliža svojemu koncu, v kateri bi morali opraviti svojo versko dolžnost; v tej zadevi boste morali dati svoj odgovor. Vaš glavni predsednik je vas že velikokrat opomnil in opozoril v lepili besedah na vaše dolžnosti. Zdaj pa jaz vas prosim, da mi pošljete obračun, oziroma poročilo o opravljeni velikonočni dolžnosti. Nekaj tajnikov(ic) je to že storilo in mi vposlalo povoljna poročila; toda jaz bi rad to slišal od slehernega in vsakega tajnika (ce); ne čakajte torej do zadnje minute!
čas velikonočne spovedi in sv. obhajila poteče dne 12. junija na praznik Presvete Trojice. Vsled tega vas še enkrat prijazno svarim m-presidv, da opravite svojo versko dolžnost kot dobri člani K. S. K. Jednote, da bomo s tem dosegli samo lepe sadove pri naši največji' ameriški slovenski katol. organizaciji.
S sobratskimi pozdravi,
Rev. Kazimir Cvercko, O. M. C. duhovni vodja. -o-
IZ URADA K. S. R. J.
IMENA ČLANOV IN ČLANIC PRISTOPLIH V MLADINSKI ODDELEK K. S. K. J. za mesec maj, 1927.
K društvu sv. Jožefa, št. 2,
K društvu sv. Roka, št. 132, Frontenac, Kans., 17292 John H. Erznoznik.
K društvu sv. Valetina, št. 145, Beaver Falls, Pa., 17294 Albert E. Flajnik, 19295 Micha-
Joliet, 111., 17267 Raymond Ke- jel °pjjn*at' _ v .
K društvu sv. Jožefa, st. 146,
Cleveland, O., 17293 Bernice
zerle, 17268 William Kezerle.
K društvu sv. Jožefa, št. 7, Pueblq, Colo., 17269 Mary Germ, 17270 Mary E. Russ.
K društvu sv. Jožefa, št. 21, Presto, Pa., 17271 Otila M. Knaflich.
K društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, 111., 17272 Harry McMurray. K društvu sv. Jožefa, št. 53,
A. Arko.
K društvu sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O., 17296 Louis Ivancic, 17297 Mary Ivancic, 17298 Frank E. Oberster.
K društvu sv. Jožefa, št. 195, North Braddock, Pa., 17299 Andrew Svet, 17300 Francis Svet. K društvu sv. Neže, št. 206,
Waukegan, 111., 17273 Joseph | South Chicago, 111., 17301 Mary
Musich.
K društvu sv. Mihaela, št. 61, Youngstown, 0., j 17274 Tony Rezek, 17275 John Biskopic.
K društvu sv. Janeza Evangelista, št. 65, Milwaukee, Wis., 17276 William Sevaï, 17277 John Tevz, 17278 Joseph Tevz.
Jalaca, 17302 Charles Colarich, 17303 James Kocka jr., 17304 John Rozich, 17305 Nick Ro-zich, 17306 Robert Ivancich.
K društvu sv. Martina, št. 213, Colorado Springs, Colo., 17307 Slavan Kukulan. K društvu sv. Antona, št.
K društvu sv. Antona Pado-216, McKees Rocks, Pa., 17308 vanskega, št. 72, Ely, Minn., | Steve Ratko, 17309 Frank Hre-17279 Frank Tratnik.	Ua, 17301 Thomas Gollick,
K društvu sv. Barbare, št. 74, 17312 Harry Standohar, 17313 Springfield, 111., 17280 Regina Louise Standohar, 17314 Louis
Standohar, 17315 Elizabeth
L. Malner.
K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 80, South Chicago, III., 17281 Stella Ban, 17282 Mary Ban, 17283 Anna Ban, 17284 Kate Materoh; - 17285 Mary Materoh, 17286 Theresa Materoh.
K društvu Marije Sedem Žalosti, št. 81, Pittsburgh, Pa., 17287 Elizabeth Danovic.
K društvu sv. Pavla, št. 118, Little Falls, N. Y., 17288 Jen-nie Petkovshek, 17289 Jacob Petkovshek, 17290 Bertha Petkovshek.
K društvu sv. Barbare, št. 128, Etna, Pa., 17291 Elizabeth Novak.
Obranovich, 17316 Louis Obra-notfich, 17317 Sophia Obranovich, 17318 Rudolph Krulac, 17319 Anthony Krulac, 17320 Angeline Krulac, 17321 Anna Krulac, 17322 Mary Krulac, William Marnich, 17324 Angeline Marnich.
Josip Zalar, glavni tajnik.
-—o--t
Vaclav Kosmak:
Spomin na mater.
Začenjam s spomini na tebe, mati, ki počivaš v grobu, ti zvezda mojega življenja! S svojega neba glej doli name, blagoslovi moje delo, da bi bil
tvoj otrok ne le po telesu, temveč tudi po srcu in duhu! Ponosen sem nate. Sin kraljice sem! Častiti diadem sveti s čela moji materi. Mati, prosi zame, da boš tudi ti lahko ponosna name, kadar umrjem.
' i *
Kadarkoli se spomnim umrlih znancev, se mi strese srce. Na misel mi pridejo vice in pekel. Spomin na mater pa mi pada na dno srca, ko majniško solnce. Niti enkrat mi je ni pokazala domišljija v vicah. Verujem; da je en Bog; verujem, da je mati v nebesih. *
Neki dan je umrl v moji rojstni vasi star, tuj berač. Občina mu je dala krsto in župnik je obljubil pogreb. Mislili so ga v njegovih cunjah položiti v krsto. Ko je mati to zvedela, je poiskala v skrinji obleke, jo zašila in nesla mrtvemu beraču. "Mati, zakaj mu pa bogati ne dajo — mi nimamo sami kaj prida obleči!" sem pripomnil jaz. "Veš, dete, bogati dajejo
bogatim — revnim pa reveži." *
Študiral sem v Iglavi. • Ko sem prišel tja, nisem skoraj besedice razumel nemško. Sou-čenci so mi nagajali "boemisch-er tralala." Kako sem bil vesel, ko sem se mogel pomeniti z njimi! Prišedši domov, sem mislil Bog ve, kakšen modrijan je prišel v Martinkovo. Mater sem pozdravljal zjutraj: "Gut-en Morgen, Mutter!" Če sem hotel kruha: "Brot, Mutter!" itd. Izprva se mi je mati smejala, pozneje me je pa zavrnila: "Ne govori mi več nemški! Saj vendar veš, da to ne umejera. Deček, ki se sramuje materinega jezika, se bo sramoval, kadar doraste, tudi staršev in ljudi, iz katerih je izšel. Z menoj govori, kakor sem te naučila jaz. V nebesa bom prišla tudi z moravskim "očena-šem!" Nemščino si prihrani za šolo, ker se drugače učiti ne smeš!" In šla je iz sobe. —
Jaz sem ostal kakor poparjen. • •
Ne vem, ali sem videl mater več ko desetkrat pri mizi sedečo in obedujočo; kje in kdaj je jedla, ne vem. Tako neumorno je delala, da ni utegnila ni jesti. Da je bila prva pokonci, zadnja šla k počitku, se mi tisti čas ni zdelo nič posebnega; mislil sem, da drugače biti ne more. Nikdar je nisem videl čez dan brez dela — samo ob nedeljah nekaj časa po južini. Tedaj je brala nabožno knjigo ali — ako je bilo poleti — sedela na vrtu. Neko popoldne se nas več je zbralo, pa smo zapeli. Mati je veselo prisedla k nam. To je bila njena edina zabava.
Toliko dela, tako malo zabave, a pri tem tako vesel more biti samo človek, ki je plemenitega srca.
Prišel je v našo vas blazen židovski berač. Bil je na pol nag, bos in razoglav. Na rami je imel veliko vrečo cunj. Na vsaka vrata je pisal s kredo imena in številke. Otroci so skakali okoli njega in mu nagajali. Ko je mati to opazila, je velela otrokom, naj mirujejo. Sosedov Tonček je pa kljub temu porinil pest blata v berača. Moja mati je skočila za njim in ga oklofutala. Kmalu nato je prišla k nam soseda, huda kakor gad.
"Strina, kdo vam je dal pravico pretepati mojega Tončka?"
Mati jo je pogledala ter rekla: "Res, prenaglila sem se."
"To si mislim — in zato—"
"Potrpite, da vam še enkrat povem,"- je pristavila mati; '"kazni ni zaslužil vaš Tonček, temveč vi sami! Boste videli, da bo kdaj še vas .ometaval z blatom."
"Kdo ve, kakšni bodo pa vaši."
"Nesreča zame, ako jih svet izpridi — ali jaz ne bom kriva."
Sedeli smo krog matere na vrtu.
"Ljubi otroci," nas je nagovorila, "vi še ne veste, kaj je hudo. Imate očeta in mene — ali jaz? Matere nisem nikdar poznala. Umrla je, ko sem prišla na svet. Oče se je zopet oženil, a ko mi je bilo pet let, je šel oče za materjo v večnost. Bila sem sirota. Mačeha se je drugič omožila. Odslej sta oba z menoj ravnala grdo/' Ko je povedala, kaj vse je v teku let pretrpela, je umolknila. Mi pa smo sedeli okoli nje s solzami v očeh, kakor pred nevihto pišče-ta krog svoje matere. Oh, nas vse je zalotila nevihta — ampak nje, ki bi nas vzela pod peroti, kateri bi se lahko brez skrbi zaupali pa potožili svoje bolesti — nje ni več. Petero jih je šlo za njo, samo oče in jaz sva še ostala v dolini solz. Kolikokrat se ozirava in vzdihujeva k oslavljenim duhovom in jih prosiva pomoči.
Malo dobrega je užila moja mati na tem svetu. — Nje poslednji dnevi so bili mučni. Dolgo je trpela in zelo. . .
Če jo je kdo tolažil na smrtni postelji, je rekla: "Bolje je trpeti tukaj kakor v vicah."
Rasla je kakor poljska cvetica. Nihče te ni gojil, nihče negoval. Ali nebo ti je dalo rose in solnca. Cvetela si na skrivnem, črv te ni razglodal, ni te umorila slana. Doboje-vala si. Na trnju svojega življenja so razcvetele rože večnosti.
Nisi mati ti umrla, — Kakor nekdaj še živiš, Kar ti smrt telo je strla, Iznad zvezd se mi blestiš. Tam me čakaš zdaj, svetnica, Koliko bom majem zrl, Da bom krila razprostrl, . Hitel kakor duh krilati K tebi, tebi, zlata mati!
i
Takih spominov na mater odseva mnogo iz daljnih detinskih nebes v moji duši kakor se z daljnega jasnega neba bliska k lepemu vremen^., Samo megleno naslikam obličje svoje in — hkrati mnoge, mnoge matere slovanske. U ver j en sem, da se bo zamislilo veliko bralcev ob teh vrsticah v oni blaženi čas, ko so še snivali v materinem naročju zlati sen ter našli podobne slike v svoji duši. —
-o-
BELOKRANSKI ROKOVNJAČ
Hreàc.Qin, ciling, pa se je sesula šipa Otavcu 1 marljivi pančič. njegova
* amevajoče hišice na » v kateri domuje
isestnik Jakob Zu-je odšel na sejem, ¡na pa na polje, da položi v gj-udo svoje upe, svoje nade. To priliko je porabil mu-tasti Štefan, si zavihal brčice, pa hajdi za mejo do hleva. Stopil je previdno na rob zidu in smuknil skozi drobno okence v sobo.
"Čakaj," si je mislil, "za najboljšega prijatelja me imaš. Niti v spanju ti ne bo prišlo na um, da sem vlomil jaz. Zad^ njič sem bil pri tebi in te prosil za 25 dinarjev, pa si mi rekel, naj grem delat, pa bom zaslužil, češ da brez dela ni jela. Pa kdo bi vedno delal, če se lahko pride do jedače in pijače tudi drugače. Saj sem temu že navajen!"
In mutasti Štefan se je že spravil na delo. V nočni omarici je našel pištolo. Dobro se bo prodala, kar v mavho ž njo! Pod zapečkom je ležal "zajec" za škornje, kjer je imel gospodar spravljen ključ za omaro. Pobral ga je, odprl omaro in se- debelo nasmejal. Omara je bila namreč dobro založena. Hitro je spravil nekaj najboljše obleke v punkeljček in se vrnil potem v mraku zopet domov. ,
. Ko je prišel gospodar domov, je osupnil. Našel je razbito ši po, po hiši pa kaplje krvi. Videl je, da je bil pri njem nepovabljen gost. A tiček se je pri delu urezal. Takoj je osumil mutastega Štefana Majerleta, ki je najbolje vedel, kako je
pri njih. Šel je ponj in g* pripeljal v hišo. Velel mu je, naj zaviha rokave. Na spodnji strani dlani je res zevala velika rana, ki je bila še sveža. Drugi dan je že sedel Štefanček v zaporu.
Čuden človek je ta Štefanček. Pred leti je bil strah vse Rodin-ske gorice in še dalje. Kakor je izpovedal, je imel še spremljevalko, s katero sta kradla kakor sraki. Navadno sta operirala v temnih nočeh ali rano pred dnevom. Za cel vbz sta nakradla: blaga, oblek, živeža, zibelko, puško, sploh vse, kar spada k tihožitju družinice. A zgodila se mu je smola, ostal je sam. Zato si je začel zadnje čase lajšati svoj "ledig" stan zopet s tatvinami, kar mu je prešlo že v kri. Delati pravi da noče pod nobenim pogojem. Raje teden dni koplje jazbeca v Sebastijanski loži, saj ga črnomaljski-lovci itak ne nadlegujejo.
Posestnik Jakob Zupančič je blag človek. Bil je svoje čase Štefanov oskrbnik. Pripravil mu je nekaj njivic, steljnikov in vinograd, in ga navajal vedno k delu. Toda Štefan je raje šel in oropal svojega največjega dobrotnika. Kmalu so se priglasili še drugi in vsak je prijavil, kaj mu je zmanjkalo zadnje čase. Lep kupček stvari se je zopet nabralo. Tudi za te je padel precej upravičen sum nanj.
Štefan je sedaj pod ključem. Morda se trka po čelu in preklinja tisto presneto šipo, ki ga je tako porezala na roki in išče sedaj drugo, ki bi ga izrezala. Oblasti imajo vsekakor pred seboj precej prebrisanega človeka, ki dela vse na račun svoje mutosti, češ, saj bom sedel teden dni, pa bo zopet dobro; saj sem siromak. Počasi se bodo menda res poslovili v zanke številni belokranjski rokovnjači, ki vznemirjajo okolico, nakar bodo imeli ljudje zopet mir.
Skrb za novorojence.
Avstrijska vlada, ki išče 30 milijonov dolarjev posojila v Ameriki, za gradnjo stanovanj onim, ki nimajo doma, je sklenila dati vsakemu novorojencu v državi popolno oblačilo in zibelko.
Gospa Ljudmila se pelje na cestni električni železnici s svojim mladoletnim sinkom. Ko pride sprevodnik, vpraša gospa: "en listek in pol."
Sprevodnik: "To ne gre, vaš sin ima že dolge hlače."
Gospa: "Torej dajte za mojega sina cel listek, zame pa polovico listka, ker jaz imam kratke hlače.
Na to pa se oglasi kmetica, ki je že listek plačala in reče: "Meni pa dajte denar nazaj, ker jaz sploh ne nosim hlač. .. Recept za hišne gospodinje Gospodinja naj vzame 1*4 funta samovladanja, 1 funt potrpežljivosti, 1 funt pravičnosti, pol funta preudarka, pol funta discipline, pol funta prijaznosti in blagosti in vse to naj zmeša z enako kolikostjo lastne gospodarske pripravnosti in naj vzame od te mešanice vsak dan nekoliko: kadar je sila, vsako uro, ali vsaj na tešče.
Očetovsko premišljevanje
(Samogovor). Imam še tri dolarje. Zdaj pa ne vem, bi kupil svojemu sinku hlače ali hčerki jankico; pa nastal bi med njima prepir. Tedaj najbolje, da jih zapijem.
Po obedu.
Gost: "Točaj, želim plačati!"
Točaj: "Imeli ste juho, govedino z zeljem, pečenko s krompirjem — prosim, kaj še imate?"
Gost: "Glad!"
Prazen izgovor.
2ena: "Kje pa si včeraj tako dolgo bil, da si tako pozno na noč domu prišel?"
Mož: "Pri mojem dobrem prijatelju!" •
Žena: "Tako! In kje je bil tvoj dobri prijatelj?"
Mož: "V krčmi!"
Moder nauk.
Kadar v jutro vstaneš in si samičen, prosi ljubega Boga za dobro ženo, kajti dobra žena je vredna vsakdanje prošnje tem več, ker so dobre žene redke. Si pa oženj en, prosi za dober dan, kajti tudi boljše žene imajo večkrat hude dneve.
Velikodušnost.
Gost točaju: "Meni je denar pod mizo padel. Ako ga najdete, mi ga jutri nazaj daste, ako ga pa ne najdete, si ga obdržite za se."
Vislice.
V mestu I. so obešali razbojnika na vislice. Velika množica ljudstva se je zbrala. Eden izmed gledalcev reče:
"Bodi mu Bog milostljiv! Ta je že prestal svoje, nas pa to šele čaka."
RAZGLAS
Popolnoma zastonj/
JE NA RAZPOLAGO KATERAKOLI IZMED TU NAVEDENIH NAGRAD:
1.	Rožni venec z zlato verižico.
2.	Svetlikajoči križ.
3.	MoKtvanik.
4.	Električna luč (flash light)
5.	Aparat za striženje las.
6.	Toaletna oprema.
7.	Kamera (Brownie).
8.	Set za limonado.
9.	Cvetlična vaza.
10.	Vacuum steklenica.
11.	Teleskop (daljnogled).
12.	Povečalno steklo.
13.	Cigaretna kaseta.
14.	Kompas.
15.	Srebrni servis nož in vilice.
16.	Orgeljce.
17.	Roller skates.
POGOJI:
1.	Vsakdo, ki nam pošlje enega novega polletnega naročnika, je deležen ene nagrade, in te samo agitator.
2.	Vsakdo, ki nam pošlje enega celoletnega novega naročnika, je deležen ene izmed navedenih nagrad sam in en novi naročnik.
3.	Vsak. naročnik, ki plača naročnino naprej, je opravičen do ene izmed navedenih nagrad.
Kdor kaj dolguje na naročnini, mora plačati vso zaostalo naročnino in še eno leto naprej, da dobi nagrado.
Komur naročnina še ni potekla, dobi nagrado, ako pošlje celoletno naročnino.
Kdor želi dve nagradi, plača za dve leti naprej, itd.
4.	Kdor sam na novo naroči list za celo leto je tudi opravičen do ene nagrade.
rf
TA POSEBNA PONUDBA VELJA SAMO ZA 60 DNI TO DO 31. JULIJA 1927. NEPREKLICNO. ZATO TEKOM TEGA ČASA VSI NA DELO ZA NOVE NAROČNIKE!
Glavni pogoj, ki vpie vse gorina-vedene točke je: Naročnino poslati naravnost na upravništvo.

Odločite se torej za nagrado, katero želite dobiti, potem izpolnite zato prirejeni kupon in ga nam pošljite s potrebno svoto denarja, mi pa vam bomo poslali zaželjeno nagrado.
NA DELO TOREJ DOKLER JE ČAS!
-KUPON-
NA UPRAVO A. S.
Chicago, Illinois.	Dne..................................19........
Priloženo Vam pošiljam za mojo naročnino............$...............«...—
Za novega naročnika .................................-...............S........................
Za nagrado mi pošljite...........................................................-.............-
Podpis pošiljatelja ..................................................................................
Naslov.......................................................................................................
PRIPOMBA: Natančni naslov novega naročnika Vam pošiljam na posebnem priloženem listku.
Amerikanski Slovenec,
1849 WEST 22nd STREET
CHICAGO, ILL.
SSt

-ku-l
ZVELICAR
PET GOVOROV ZA MESEC JUNU V stolni cerkvi «v. Nikolaja v Ljubljani govoril dr. Mihael Opeka.
Prerok Ecehiel je videl nekoč skrivnostno prikazen. Angel božji mu je pokazal velik in prekrasen tempelj, poln dragocenosti in bogastva. Izpod praga templjevih vrat je tekla voda proti poldnevni strani. Čigi dalje je tekla, tem večja
do njegovega ljubezni polnega Srca že ko j tedaj, ko je Jezusa v hlevcu Betlehenskem v jasli položila? ... In sv. Jožef, ali se vam zdi, da je bil on brez svetega ognja do tega Srca, kadarkoli je vzel otroka Jezusa v naročje, in je njego-
in širša je postajala, dokler ni	vo srce utripalo ob Srcu dete-
poplavila vse planjave. In an-	tovem? Ali pa, če je pri pogle-
gel je dejal preroku: — Vse,	du na dete v jaslih, ali na deč-
kar živi in se giblje . . ., bo	ka Jezusa v svoji borni delav-
ozdravelo in živelo, kamor ta potok pride. (Ec. 47, 9'). — Tak tempelj, pravi ob premišljevanju te prikazni pobožen in učen mož, je presveto Srce Jezusovo; tempelj, ne narejen od človeških rok, in večji, krasne j ši in bogatejši od vseh svetišč, kar jih človeške roke pozidati morejo; presveto Srce Jezusovo, čigar temelji leže v globinah večnosti, Čigar zidar je Sv. Duh, čigar zakladi so zakladi neizmernega božanstva. Čudovita voda, pri njem izvirajoča, ki teče v svet in je v stoletjih narastla v mogočno reko, ki nosi življenje in blagoslov, kamor priteče, pa je — pobožnost do presvetega Srca Jezusovega. Predragi! Prav ta petek smo praznovali praznik presvetega Srca Jezusovega, in cel mesec junij je posvečen pobožnosti do tega najsvetejega. Srca. Zato sem mislil, da bi vam ta mesec o tej pobožnosti govoril. In sicer bi vam pred vsem razložil, kaj s to pobožnostjo častimo, in kakšna je zgodovina te pobožnosti. Presveto Srce Jezusovo,
spremljaj moje besede! *
Pobožnost do presv. Srca Jezusovega je — kakor beseda pove — v tem, da častimo presveto Srce našega Odrešenika. Pravo, telesno Srce. Ne kakor bi si mislili to Srce mrtvo, ločeno od ostalega telesa, od duše in od božanstva Kristusovega. Ke. Marveč — živo Srce v oduševljenem, živem telesu Kristusovem, združeno ž drugo božjo osebo. Torej Srce Jezusovo, kakor ga ima Gospod v nebesih, ali kakor živi in bije v Kristusovem resničnem telesu v zakramentu presv. Evha-ristije. Jasno je, da tako to Srce smemo in moramo častiti: saj je Srce Sina božjega, Srce našega učlovečenega Boga. Toda zakaj izkazovati prav posebno češčenje ravno Srcu Jezusovemu ? Kakor veste, častimo tudi presv. rane Jezusove, njegovo presv. obličje. A Srce njegovo častimo prav posebno. Zakaj? Glejte, srce je vedno in povsod veljalo za znamenje ali simbol ljubezni. Samo srce ga je, pravimo, t. j. sama ljubezen. Daj mi svoje srce, t. j. svojo ljubezen. Srce Rimu! — je dejal veliki O' Connel, t. j. ljubezen katoliški Cerkvi! Srce naše je namreč v najožji zvezi z našimi željami, čuvstvi, afekti, sploh s teženjem našim. Zato je srce simbol čuvstev in posebno simbol ljubezni. Ker pa je ljubezen učlovečenega Boga, našega Odrešenika, do nas tisto, kar najbolj zasluži naše občudovanje, našo hvaležnost, ljubezen našo, zato častimo prav posebno ravno Srce Jezusovo kot vidno znamenje, kot simbol njegove neizrečene ljubezni: prav kakor nam je posebno drago srce očetovo, materino zato, ker nas oče, mati — kakor bi dejali — z vsem svojim srcem ljubita. —
To je v bistvu pobožnost do Srca Jezusovega. Odkdaj pa je ta pobožnost? Lahko rečemo: odkar je na zemlji Kristus. Kaj mislite, da ni že preblaže-na Devica Marija, ki je bila prva posvečena v skrivnosti odrešilne ljubezni Kristusove, da ni že ona častila, hvalila, poveličevala tega božjega Srca, ki ji je bilo naproti v skritem Nazaretu? Mislite, da ni bila vžgana od iskrene pobožnosti
niči, premišljeval, da je Bog svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina zanj? Brez vsakega dvoma je častil in hvalil božje Srce Jezusovo apostol sv. Janez, ko je pri zadnji večerji slonel na prsih Gospodovih in poslušal od ljubezni drhteče udarce njegove. Globoka je misel, ki jo je izrazil eden največjih novejših katoliških pesnikov, pred ne-kpj leti umrli španski duhovnik Verdarguer, v svojem spevu Sen sv. Janeza. Opeva nam reč, kako je ta učenec ljubezni na Srcu Gospodovem zaspal in videl v sanjah vso prihodnjo zgodovino in slavo pobožnosti do presv. Srca . . . Častil in hvalil je gotovo Jezusovo us miljeno Srce apostol Peter, ko je videl v očeh Gospodovih odpuščanje. ker je bil Gospoda trikrat sramotno zatajil . . . Častil in hvalil je to Srce apostol Pavel, ki je v svojih pismih napisal čuda vzvišenih besed o ljubezni Kristusovega Srca do nas . . . Tudi pozneje so nam mnogi učeniki in svetniki Cerkve v svojih spisih zapustili dragocene dokaze, kako prisrčno so gojili pobožnost do Srca Jezusovega, tako na pr. sv. Avguštin, sv. Bonaven-tura, sv. Tomaž Akvinski, sv. Tomaž iz Vilanove, sv. Bernard, sv. Frančišek Šaleški, sv. Matilda, sv. Jedert, sv. Katarina Sienska in drugi. — Vendar pa je treba reči, da je bilo vse to češčenje le zasebnega, privatnega značaja, gorečnost posameznikov. Splošno in jasno se je začela ta pobožnost širiti šele proti koncu 17. stoletja po čudežnih prikaznih, ki jih je bila deležna blažena Marjeta Marija Alacoque. —
Tukaj — naj le mimogrede rečem — naj nihče ne zmaje z glavo, češ: Ah, prikazni! ženske prikazni! V te ne veru jemo, in pobožnost, postavljena nanje, nam ni simpatična. Počasi! Jasno je, da ni vse nadnaravna prikazen, kar je že kdaj hotelo to biti. Vemo, da je bila marsikaka prikazen v resnici le blodnja ali celo — goljufija. Toda po drugi strani pa zopet nihče ne bo mogel tajiti, da se Bog izvoljenim du šam lahko razodene, če se jim razodeti hoče. Med nebom in zemljo nikakor ni postavljena neprodirna "stena; nasprotno: kakor od solnca neprestano va love k zemlji žarki luči in toplote, tako so med Kristom in dušami neprestani stiki. In če izredni dogodki na posameznih dušah, posebne prikazni in razodetja, nosijo na sebi jasno pečat resničnosti —, če je njihova pristnost podprta z najmanj tako trdnimi dokazi in pričami kakor katerikoli drugi dogodek —, ali ni potem nespamet no, tajiti jih? Toda to je signatura vseh nevernih časov: tisoč posvetnih šarlatanstev je svet pripravljen verjeti brez posebne verodostojnosti; kadar pa gre za dogodek v atmosferi nadnaravnega, mu je vsak, še tako trden dokaz — ničev . . O j ti nezmotljivi razum človeški . . . Toda to le mimogrede --
Prikazni blažene Marjete Alacoque so izpričane š čist-jostjo njenega -značaja, z ognjeno preizkušnjo dolgih preganjanj, z natančnimi raziska-vanji s strani Cerkve, zlasti pa z blagoslovom, ki ga je rodila vsled njenih prikazni razširjena pobožnost Srca Jezusovega.
fflla je Marjeta priprosta redovnica iz reda Marijinega Obiskovanja v Paray-leMonia-u. Kakor pri vseh svojih velikih delih se je Bog tudi tu po-služil neznatne \ stvari. Čudovita reč! Ce je morala javna pobožnost do Srca Jezusovega iziti iz Francoske po vsem svetu, ali ni imela Francija ravno v 17. stoletju preslavnih mož, da bi jo širili? Bossuet je napolnjeval s svojo govorniško, slavo vso deželo in je bil prava velmoČ na dvoru francoskega kralja. Fenelon bi bil z mojstrstvom svojega jezika novi pobožnosti naenkrat pripomogel do zmage. Franc Šaleški, svetli škof v Genfu, bi ji bil s svojo čednostjo in modrostjo najboljši apostol ... Pa ne! Bog izvoli slabo redovnico.
Dne 27. decembra 1673. leta na dan sv. Janeza Evangelista je bilo, da se je Zveličar blaženi Marjeti prvič prikazal in ji pokazal svoje Srce na ognjenem prestolu, prosojno ka kor kristal, svetlejše od soln ca, ovito s trnjem in nad njim križ. Rekel ji je. da je njegovo Srce polno ljubezni do ljudi in da se mora ta ljubezen po njenem posredovanju zopet razliti po svetu. L. 1674. je jmela prikazen drugič. Tedaj je Gospod tožil nad nehvaležnostjo sveta in Marjeti osebno naročil, kaj naj ona njegovemu Srcu na čast stori. L. 1675. v nedeljo med osmino praznika Sv Rešnjega Telesa pa se ji je Kristus tretjič razodel in ji naročil, naj se ustanovi njegovemu Srcu v čast nov praznik, in. sicer v petek po osmini Sv. Rešnjega Telesa, in naj se češčenje njegovega božjega Srca splošno razširja med verniki. —
Marjeta je morala mnogo prestati, kajti njeno početje je imel sprva celo njen lastni red za nevarno novotarijo. Toda čemu izbira Bog za svoje orodje slabe in neznatne — če ne zato, da pokaže v njih sam svojo moč? Marjeta je doživela tolažbo, da je bila ob njeni smrti L 1690. ta pobožnost razširjena že po vsi Franciji. Letu se je silno povzdignila in utrdila po 1. 1729., ko je bilo mesto Marseilles rešeno strašne kuge. Že je bilo 40.000 prebivalcev zapadlo strašni morivki in zdelo se je, da bo izumrlo celo mesto. V tej stiski je prišlo pobožnemu škofu Belsunce na misel, da posveti mesto in celo škofijo presv. Srce Jezu sovemu in prosi tako od njega pomoči in rešitve. Štiri mesece niso. zvonili zvonovi po cekvah; zdaj so zopet klicali ljudi skupaj. Škof je šel v procesiji bos, z vrvjo okrog vratu do oltarja, postavljenega na prostem, je tu maševal in opravil slovesno posvetilno in spravno molitev. Od tistega dne je začelo število smrtnih slučajev padati, dokler ni kuga popolnoma ponehala.
S Francoskega se je pobožnost bliskoma širila po vsem svetu vkljub mnogim nasprotovanjem, zlasti od strani kri-vovernih jenzanistov. — Jaz bom kraljeval vkljub mojim sovražnikom, je bil dejal Jezus blaženi Marjeti. Širile so pobožnost Srca Jezusovega novoustanovljene bratovščine, širili so jo razni redovi, kakor: re-demptoristi, benediktinci, frančiškani, dominikanci, avguštin ci, zlasti pa jezuiti z besedo in pismom. Papeži so ta prizadevanja podpirali, pobožnost priporočali, ji odpustke naklanja-li> njene bratovščine potrjevali. L. 1765. je papež Klemen XIII. dovolil tudi javni praznik Srca Jezusovega, in sicer na posebne prošnje najprej za Pojlsko kraljestvo. Papež Pij IX. pa je ta praznik 1. 1856. raztegnil na vso Crkev in določil zanj petek po osmini presv. Rešnjega Telesa. — Tudi- je Pij IX. vse človeštvo posvetil presv. Srcu Jezusovemu, in za njim takisto Leon XIII.
Taka je ob kratkem zgodo-
vina pobožnosti do Srca Jezusovega. Zanimivo za nas je še
to, da je bila tudi Ljubljanska škofija med prvimi, ko^er se je to češčenje koj po svojem nastanku udomačilo. Kakor drügod se je tudi tu goji-o najprej po samostanih. Komaj 10 let po smrti blažene Marjete Alacoque so že redovnice sv. Klare v Ljubljani častile božje Jezusovo Srce. Leta 1702. so dale v svoji cerkvici sv. Mihaela na vogalu Dunajske ceste in sedanje Aleksandrove ceste sezidati novo kapelico v čast Jezusovemu Srcu. Pri oltarju te kapelice se je 23. junija istega leta že ustanovila bratovščina ranjenega Srca Jezusovega, ki se je kmalu razširila med ljudstvom. Po klari-sinjah se je začelo češčenje Srca Jezusovega tudi v Mekinjah in menda tudi v Loki. Pozneje so to pobožnost negovale uršulinke, ki so 1. 1702. prišle v Ljubljano v svoj novi, od Schellenburga ustanovljeni samostan. 2e za časa škofa Hrena pa se je bilo to češčenje zaneslo po kartuzijančih v Bistriški samostan pri Vrhniki. Prebilo je pa to češčenje svoje viharne dni tudi v naši domovini za vlade cesarja Jožefa II. in škofa Ljubljanskega, Her-bersteina. Toda zamoril ga ni noben vladar in ne vihar. Ko so se razpršile zmote, je češče» nje Jezusovega Srca sredi in koncem 19. stoletja po sloven ski zemlji zopet bujno zacvetelo in danes odmeva — kakor nemara redkokje po svetu — po vseh naših cerkvah: O Jezus, tvoje sladko Srce — naj ljubijo časte — vsa ljudstva, vsi jeziki — vse angelske vr ste.	'
Prihodnjič bom povedal o ti pobožnosti druge stvari. Rečem pa že danes, da me o Srcu Jezusovem ni volja govoriti zastonj. Moji častiti poslušavci ki so vredni potomci Jezusove Srce ljubečih prednikov, mi morajo obljubiti/da bodo tudi on: storili v čast presv. Srcu to; česar jih bom prosil. Za danee prosim eno, to, kar je najmanj in najlažje: Postavimo na očiten kraj v svojih stanovanjih podobo ali vsaj podobico Srca Jezusovega in darujmo Božjemu Srcu ta mesec junij vsak dan posebe. ali pa vsaj enkrat za vselej, vsa svoja dela in opravila, svoj"e težave^ in bridkosti, pa tudi svoje veselje in tolažbo, in cel m^sec se zavedajmo, da delamo in trpimo, da živimo Srcu Jezpsovemu. O kako lepo bo življenje naše ta mesec! — Prihodnjič pa bom prosil več, in jaz vem, da bodo moji častiti poslušavci velikodušni, da, zelo velikodušni do premilega Srcu Jezusovega. — Amen.
Iz šole.
Učitelj: "Kje je Bog?"
Učenec: "Povsod, v nebesih in na zemlji, na vsakem kraju.
Učitelj: "Ali je tudi v šoli?"
Učenec: "Da!"
Učitelj: "V vaši kleti?"
Učenec: "Ne, v kleti ga ni."
Učitelj: "Zakaj pa ne?"
Učenec: "Ker nimamo nobene kleti."
Komu je laže verjeti?
Janez pride k svojemu prijatelju Juriju. Ko Juri zagleda Janeza, reče dekli, naj reče Janezu, da ga ni doma. Tako je tudi bilo. Cez nekoliko dni pride pa Juri k Janezu. Ko že pred hišo stoji, mu zavpije Ja nez: "Ni me doma!"
Juri ves začuden vpraša, kako more tako neumno govoriti. A Janez reče:
"Ako sem moral jaz verjeti tvoji dekli, mislim, da moraš ti še bolj verjeti meni samemu."
Katehet vprašajo učenca: "Zakaj prosimo le za vsakdanji kruh, pa ne za cel teden ali za cel mesec ?"
Učenec nekoliko pomisli, po-

tem se pa odreže: "Zato ne, ker bi bil prestar in presuh."
"Zakaj je več kakor eno kazalo na zvoniku?" vpraša deček dečka.
Vprašani hitro odgovori: "Zato, da mi ni treba čakati nate, kadar ti gledaš na uro in bi tudi jaz rad vedel, koliko je ura."
"Jaz nikakor ne verjamem, da bi cepljenje koz kaj pomagalo," pravi neki premeten gospodar. "Ravno lani sem dal enemu svojih otrok koze staviti, a drugi dan pade skoz okno in pri tej priči obleži mrtev."
"Kaj misliš, Jaka," vpraša kmet svojega hlapca, "ali nam je soince potrebnejše ali luna?"
"No, to je pač neumno vprašanje?" se odreže hlapec, "to vendar vsak Človek dobro ve, da je luna bolj potrebna nego soince, kajti podnevi je že itak svetlo."
Neki vojak je moral prvikrat v boj. Njegovi stariši so bili v velikih skrbeh za njegovo živ I jen je. Nekega dne jim piše novinec listek, v katerem so bile naslednje besede: "Ljubi stariši! Ne skrbite preveč zame; jaz sem, hvala Bogu, zdrav in vesel, in naši častniki pravijo, ia sovražnika ne bomo dobili £e tako kmalu pred oči. Ako t>i pa bila volja božja, da bi moral umreti v boju, izporočil vam 3om to, kakor hitro mi bo mogoče, da boste vedeli zagotovo, ali sem živ ali mrtev."
"Tako majhen, pa že v šolo hodiš, ljubček moj!" nagovori gospod župnik majhnega učenca, ki je šel iz šole. "I kaj pa vendar delaš v šoli?"
"Čakam, da gremo spet iz tole," odgovori učenec.
Nekdo, ki je bil na eno oko slep, zgodaj vstane ter gre na pot. Sreča grbavca ter mu re-5e: "Prijatelj, vi že jako zgodaj nosite tovor."
"Da, da." odgovori ta, "zgodaj je zgodaj, vi ste odprli šele eno okno."
Neki gospod je jezdil skoz vas. Na cesti vpraša kmeta, ki je zijala prodajal, koliko je ura? 'Ravno zdaj so vole odgnali na pašo." odgovori kmet.
"Kako je to, da ste vi ostali tukaj?" vpraša gospod ter od jezdi dalje.
Na pomlad pride nekega dne kmetovalec v hlev in hoče vpre-či svojega konja, da bi šel ž njim na polje. Toda kljuse je ležalo stegnjeno in je bilo mrt vo. "Seveda," pravi kmet, "seveda, tako je dobro konj biti; vso zimo drugega nič ne delati nego žreti, na pomlad, ko se delo začenja, se pa stegniti!"
Nekdo je vprašal svojega prijatelja, kaj takrat misli, kadar nič ne misli? Prijatelj mu odgovori, da misli, kako bi odgovoril tistemu, ki ga nič ne vpraša.
POZOR!!!
Najbolj priznana in pohvalna so moja zdravila po Širni Ameriki, v Kanadi in v starem kraju, katere prodajam že nad 20 let, kakor Alpen tinktura, proti izpadanju in za rast moi-kih in ženskih las Bruslin tinktura zo-
{>er sive lase, od katere postanejo las-e popolnoma naturni kakor v mladosti. Fluid zoper revmatizem, trganje in kostibol v rokah, nogah in križicah Vsake vrste tekočine in mazila za popolnoma odstraniti prahute in drugo nečistost na glavi, mozolce, pege in druge izpuSčaje na koži, srbečico, li-iaje, rane, opekline, bule, turove, kraste, kurja očesa, bradovice. V zalogi imam tudi prašek za potne noge itd Piiite takoj po cenik, ga poiljem zastonj. Vsaka družina bi morala imetr moj brezplačni cenik za svojo lastno korist.
Jacob Wah«č, 1436 E. 95th SL Cleveland, O. near Superior and Wade Park Ave.
MRS. ANTONIJA RIFFEL,
slovenska babica S22 N. Broadway JOLIET, ILL. Telefon 2380-J.
NAZNANILO IN ZAHVALA
'S tužnim srcem naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem, da nam je za večno v Gospodu zaspala naša ljubljena in nepozabljena soproga in mati
MARIJA CHEMAS
roj. Karin
Svojo blago dušo je izdihnila po kratki bolezni 2. marca t. 1.
Pokoj-nica je bila rojena v vasi Podklanec, fara Vinica na Dolenjskem; bila je stara 54 let. Spadala je k Altarnemu društvu sv. Ane, društvu Marije Pomagaj št. 190 KSKJ. in k društvu sv. Jakoba (Bračni drug» H. B. Z.
Tem potom se lepo zahvaljujemo Rev. Judniču za tako ganljiv govor pri sv. maši zadušnici in za spremstvo pokojnice na pokopališče. Hvala Mrs. Mary Grum, Mrs. Frances Jersin, Mrs. Mary Perme hi vsem tistim, ki so nam prišli na pomoč ter nas tolažili v teh težkih urah. Posebna hvala društvu Marije Pomagaj in Altarnemu društvu sv. Ane za darovane krasne; hvala za darovane vence tudi sledečim: Mr. & Mrs. Claus, Mr. & Mrs. Matt Grum, Perme Family, Mr. & Mrs. Anthony Jersin, Mirosla-vich Family, Ryan Family, Mr. & Mrs. Joseph Jartz, Mr. & Mrs. Worthman and Family, Mr. & Mrs. George Loos, Slovenian Dramatic and Glee Club "Slovenec," Superintendent Office Swift & Co., Employees Swift & Co. Div. No. 6.
Lepa hvala za naročene sv. maše sledečim: Mrs. Ursula Je-nezich, Mrs. Josephine Debelak, društvu Marije Pomagaj in Altarnemu društvu sv. Ane.
i
Ti pa nam nepozabna soproga in mati, počivaj v miru božjem; naj ti bo lahka ameriška gruda! •	,
Mirno, mirno le počivaj v grobu spavaj le sladko! Angel božji dušo Tvojo v večno pelje naj nebo!
Tamkaj zopet se združili enkrat bomo skupaj vsi, v rajski slavi, večnem raju — Križ nam sveti govori.
2aluj?či ostali:
Math Chetnas, soprog.
Math Chemas Jr. sin. Amalia, omož. Zalar, hči.
V stari domovini: Katarina, omož. Mravinec, sestra,Barbara, omož. Kobe, sestra. John in Frank Karin, brata.
Denver, Colo., 1. junija 1927.

V SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRTI mojega iskrenoljubljenega moža in našega predragega očeta
JOSIP BUCHAR-JA
ki je mirno v Gospodu zaspal dne 5. junija 1925, še vedno objokovan ip nepozabljen od njegwe žene in otrok.
Hitro čas nam v večnost gine, dan za letom proč hiti; zbuja razne nam spomine, toda tuge ne uteši.
Mesec rožnik spet nam klije, vigred kaže cvet in kras; toda nam pa solze lije: pomladi ni več za nas!
Ah, čemu ti, rožnik jasni drag odvzel si nam zaklad? Dnevi nekdaj srečni, krasni, zdaj so v žalost nam in jad.
Truplo tam na božji njivi v grobu hladnem mu trohni; duh njegov pa v neminljivi slavi raja že žjvi.
Dragi mož, in ljubi oče! Prosi le Boga za nas: Da bi enkrat — če mogoče združil vse, trobente glas! -
Globo žalujoči:
Anna Buchar, soproga. Joseph, Frank, Anton, William, sinovi. Mrs. Martin Judnich, Agnes. Mary in Josephine Buchar, hčere.
Joliet, 111. dne 5. junija 1927.
M
PLAY FAIR
Now that the K. S. K. J. teams are in the field in many parts of the country, a word or two should be »aid in regard to sportmanship and playing the game fair.
The statements made in this article are not suggestive to any particular team. By this is meant that no K. S. K. J. team
should feel guilty after reading these few words.
First of all, does it pay to play the game fair? It certainly does. Any one who has had the experience of playing knows, that to play the game fair results in a feeling of satisfaction and contentment. The odds may be against you and in the end you may even stand the chances of losing the game, but at all times play the game FAIR.
To win the game is not all. Even thought you lose the game and play it fair, you have won. A man may be down but he is never out.
Each and every team of our Union should bear in mind that it is out to WIN and FIGHT, and to play the game FAIR, and according to the rules in a spirit of true sportsmanship.
In games, many instances present themselves and are very trying on the true sprotmanship of the players and fans, would like to refer to the disputes, which arise after a seemingly unfair decision by the umpire. Why criticise the umpire? Wasn't he hired by your team? If you do not favor his decisions, why have him in the box? If the umpire is not well informed with the rules of the game, procure another one. Above all, do not Boo the umpire as it is of no avail, and may only make matters worse. Booing and excesive argument denotes a a low calibre of sportmanship; avoid it as much as possible.
Perchance your team wins, congratulate the winner. Omission of such respects only classes your team in a lower standard. Be friendly with your opponents and do not forget that they should be treated as you expect them to treat you.
When playing with Brother teams, the spirit of friendship and sportmanship should be more prominent. Naturally, when two K. S. K. J. teams meet, the struggle is more of a real fight, because each team has in mind the acquirement of the championship. That is the time when your sportmanship is given the acid test. Play hard, FIGHT, but fight FAIR. Use your strategy, but be sure your methods are fair and accoding to the rule^ of the game. If you will keep these few pointers in mind you will help keep the standard of baseball on a higher level.	j
Young men and women who have a habit of playing faiii participating in sports will cultivate that habit, and use it to their advantage in dealings with real life problems.
Xao-ffl6kb*e* " '"pi'my^	" itq
Union by the actions of our young people follow our teams. Our teams are an advertisement of our Union and everyone knows the ill effects of poor advertising. Your sportmanship will help give our teams a high rating.
WITH OUR TEAMS
ST. BARBARA JRS SPLIT IN DOUBLE-HEADER
Bridgeport, O., May 31. — At the Boydsville grounds yesterday the St. Barbara Society K. S. K. J. baseball team split even in two games for the day. The K. S. K. J. was defeated 4 to 3 in the* morning game by the Wheeling Clowns, while the afternoon game, which only went six innings, in which the Boydsville team defeated River-view A. C. 15 to 2. The box score of the second game follows:
Please help us in this line, then we can truthfully say "It pays to advertise."
Finally, young men and women, ardent followers of sport, always play to win, play fair, and do not forget your sportmanship. K. S. K. J. teams will go on forever and a bad reputation acquired in one year will take years of true sportmanship to undo the harm.
Even though we lose many a game, let it always be said "K. S. K. J. boys play hard and fair in a spirit of friendliness and have highest standard of true sportmanship.
The Editor.
COURTESY COUNTS
A man armed with courtesy is a conqueror.
Courtesy costs nothing; but it is the greatest selling proposition in the world.
Courtesy recalls the customer and invites a new one; discourtesy drives away those you have and keeps away others.
Wisdom is always courteous; discourtesy is the earmark «of stupidity.
Discourtesy is no mark of su-perority. The real aristocrat is the most courteous to those whom fate has placed in less walks of life than those he treads; thus we have a paradox which is a great truth—a real democrat is the only real aristocrat.
Courtesy preceedes friendship Courtesy is the mantle of love; the ornament of charity; kindliness in manhood, and the crown of womanhood.
We all like money, but there is not one of us that does not know there are things more precious than iponey.
One's self-respect is one of them. The discourteous man insults the self-respect of others and makes enemies of them while he is making a fool of himself.
The poorest of all men is the one who has no use for the poor.
HOW GREAT CITIES IN THE U. S. GOT THEIR NAMES
When white people began to colonize this country, they adopted some of the pretty Indian names, but they have often called their new homes after the old ones, or named them for kings and nobles. Thus New York was named for the Duke of York, afterward King James the Second. Charleston was named for King Charles the first, and Baltimore for Lord Baltimore, who had a large grant of land in Maryland.
Boston was named for Boston or St. Botolfs town, a seaport in England. New Orleans was named by the French for the Duke of Orleans, and St. Louis for the sainted King Louis XI. Philadelphia was a Greek name for an ancient city in. the Holy Lands, known as the "City of Brotherlove."
Wherever "apolis" or "opo-lis" is added to a name, it means city. Doesn't it seem odd to find this Greek word taken onto "Indian" and "Minnie?"
Chicago is the name of an Indian chief. San Francisco was named by Spanish missionaries for St. Francis Xavier. Of our neighbors, "Mexico" is the name of an Aztec war god. Montreal is Mount Royal. It was named by the French.
Riverview
P. Caruth,ss__
Brown,3b__
Lambert,c _t 4
H. Caruth,cf __ 3
Jones, lb___3
2 3 2 3
Helt,lf__
Moore,p__
Drewett,rf. Moreland,2b
A. R. H. 0. A.
3	112
4	11 0 2 0 0 0 0 2
Totals ________27 2 6 18 4
K. S. K. J. Perko,lf _
A. R. H. O. A.
O. Neil.cf____r
Höge, lb_____
Simoncic,ss__
Zini,2b _____
Takosh.rf____
Tarter,3b ______
F. Simoncic.c _
Smith,p____
Luzar.p ___-
0.
1 4 2 0 2 0 9 0 0
Total
Riverview___
K. S. K. J. _
15 14 18 6 10 0 0 01—2 11515 2—15
nf nur Errors-rrP., Caruth, ; Brown,
with w Jones' 2 ; Moreland> Neil. 2; J. Simoncic. Two-base hits— Moreland, Takosh, Smith. Three base hit—Tarter. Stolen bases —Smith, J. Simcic, O. Neil, Zi-ni. Sacrifice hit—Zini. Left on bases—K. S. K. J., 3; River-view, 8. Base on balls—Off Moore, 3; off Smith, 2. Struck out—By Moore, 2; by Smith, 9; by Luzar, 2.
Morning Game Summary Whg. Clowns 200002000-4 St. Barbara „..000100020-3 Errors—Wheeling Clowns, 3; St. Barbara, 2. Two-base hit— F. Simoncic. Three-base hit— Kaiser. Sacrifice hit—Luzar. Stolen bases—Perko, J. Simoncic, Takosh, Tarter. Double play—Prekap, Friend to Kit-bock. Left on bases—Wheeling Clowns, 6; St. Barbara, 5. Base on balls—Off Smith, 2; off White, 2. Struck out—By Smith, 10;. by White, 6.
Defective eyesight was no reason for them not hitting the ball, it was the red hot smoke that our pitcher had on the ivory appearing ball. Games have been booked with a few other teams, by our manager "Big Nick." According to his statement our next game will be played with the Ivan's "Shieks," June 2nd, at 5:00 P. M. at Eiler grounds.
The probable lineups:
St Joseph's No. 7. Brown, left field Mike, short stop Prince, center field Skube, catch Barney, first base Nick, second base Culig, right field Stank's, third base. Muss, pitch.
Ivan's Shieks'. Phil, left field Ivan, short stop Spurgin, center field Pistola, catch.	•
Jack, first base Blazini, second base Juddie, right field Dock, third base Bill, pitch.

Pueblo, Colo. Here's to ye readers, more about our famous Pueblo baseball team, who again gained another victory over their oponents. A few weeks ago you read about the decisive defeat, which the Dock's All Stars met with, and again they ran up against the same proposition, no use talking, that St. Joseph's bunch, are right there with the goods. It was through the hardy cooperation of each and every player, that this game was won. It was a rather tough one, but we went over the top. It was a nerve wrecker, a very close call ;the score was tie, in the eight inning, 4 to 4, with two men on bases, just about that time Manager "Dock" decided to send in his best pitcher, spit ball "Jack," but this was of nb avail. With bambino "Nick" up, both mfen scored, making the score 6 to 4 in our favor. In the ninth, Dock's all Stars' got last bats but couldn't see the ball which Kid "Mum" pitched to them.
The Choral society made a success of their dance Sunday May 29th, at the school hall and entertained a large crowd with their good music to the satisfaction of all. We want to thank all those who attended and especially ,the ^ommittee in charge.
Graduation of the eighth grade pupils of St. Mary's took place Sunday May 29th at St. Joseph's Hall. Awards to the many graduates were given by Rev. Cyril, assisted by Rev. Paul. After the presentation of the diplomas a very interesting play was given by the 7th and 8th grade pupils.
We the pupils of the graduating class want tp thank the Rev. Fathers Cyril and Paul, and especially the good and kindhearted Sisters who worked so hard to make our play a success. Thanks is also due to the people who attended the play.
The committee in charge of the promotion of the membership campaign is very busy and preparing for the final drive. The cooperation of each and every member will be appreciated by the committee.
Watch for results in this final drive of ours.
Fraternally yours,
Peter Culig, Jr.
Pittsburgh. Pa.—Just a little news, to let the rest of our brothers know, that we are still very much alive, and still playing baseball.
After losing our first game to the last year's championship team, I, as manager of the team, am very much satisfied with the progress made by a first year combination.
With a little more practice I think, that we could defeat any team in the K. S. K. J. that is playing first-class ball, By thiji I mean teams having players between the ages of 18-21, not any semi-pro teams. By saying the latter, I do not think that this is boastful or anything similar, about Pgh. We are not in any position to play Sunday ball in Pittsburgh as it is against the blue laws of the state of Penna, So that any manager may not misunderstand my statement above,
SPORTS KEEP CUP
Now that K. S. K. J. teams are playing each other there has been some questioning about the championship cup.
The St. Joseph Sports of Collin^vood, Ohio, won the cup for the year 1926. The cup which was presented to the Sports will remain in their possession unless they wish to dispose of it.
Any team defeating the Sports in 1927 will not receive the cup which is now in Cleveland. The K. S. K. J. will have to present a new cup to the champions of 1927.
Perhaps the Union will present a traveling trophy, which remains with a lodge for a period of one year. If the championship is won three consecutive times the cup becomes the permanent property of the winning team.
I will be very much thankful to arrange a game with any team in the K. S. K. J. on the home and home basis, with the understanding, that we are to play in their town first as picnic season does not start here until about the fourth of July. I have a few Sundays open in June for such teams as: Cleveland, Bridgeport, Waukegan, Chicago, and teams up north. So boys, drop me a line on what you can offer.
There is some talk, that there is too much partiality shown to friends of the captain and manager; but I wish to state at this time for the benefit of the members of lodge No. 50, that every position on the team is open and the players must come up to the requirements of the position for which they are trying.
I would like to see some of these fellows who are making a fuss, come around for practice, which is held every Tuesday and Thursday evening at the field of 57th and Butler Sts. Some of the boys from the North and South Sides ought to wake up and come around as we are in need of new material.
I also wish to thank all our dear friends who placed their ads on our poster.
There has been some talk on trying to book a game with the Cleveland team and if arrangements are made there will be 100 of us Pittsburghers in Cleveland on that Sunday, June 26. I wish Mr. Grdina's home town boys a lot of luck as they will need it to beat the boys, as they have been practicing with this thought in mind.
From what I hear the boys in Cleveland are pretty baseball tossers. This pleases me very much as we do not expect to play there and have anything soft.
It is our wish that some of the other towns in Penna. organize teams, as we wish to uphold the reputation of being the strongest state in our union, as far as our Jednota is concerned. So boys in Forest City, Bridgeville, Steelton and other places, wake up, and start something!
Later we shall publish a photograph of our team on this page, so the Slovenian people may see that our boys are not asleep, and that some day they may wake up and find one of the Slovenian boys in the big
leagues.
I wish to thank Mr. Grdma for his gift from the bottom
WHY OF CHI
Just returned from a nine and a half day vacation at the beach, somewhere down south. My ankles are all sunburned and my eyes strained.
We saw an airplane passing Chicago Sunday morning, May 29th, 1927. We would like to know if it was "GEE DEE" on his way to Cleveland. It was a two-winged monoplane. Beg pardon — monoplanes have single wings only. Hope this may save* somebody a two cent stamp, an envelope, and some paper.
St. Stephen's Holy Name Junior Team played five games so far. They lost three and won two. That's a fair start. Keep iot up, only do not give your games so much publicity, (mostly "much").
Mr. Cylvester Hraster - and Miss Mary Omerzel will sail on the sea of matrimony in the near future. Good luck to them.
A few say "that this column makes Chicago look like a one horse town." Not very many have such good imaginations.
I hope, Mr. Critic (or Miss) is enjoying himself (or herself) finding grammatical errors in this column. Keep it up.
The writer of this column never intended to hurt anyone's feeling. Of course you can always find people who can't be sports.
Anton Tomazin has returned from the hospital. He underwent an appendicitis operation. We hope that he may soon recover completely.
Some of the boys ^re organizing a new club. Perhaps we will know more about it later.
Yours truly, "Bympui."
In Gratitude.
The young ladies of the "Children of Mary Sodality" of St. Stephen's Parish, Chicago, 111. wish to extend their thanks and deepest appreciation to all who helped make our dance and entertainment such a wonderful success.
Many thanks and the suc-cesss of our afternoon program we owe to our Reverend Director, Father Dominic, and to our dear Father Alex. Both Fathers worked untiringly, coaching and directing our plays, which was not an easy task.
Also deserving our thanks, are our actors who endeavored and certainly did play their parts extraordinary well, thus affording the audience many a good laugh. The various committees, especially tohe Christian Mothers Society did their share in preparing for us such delightful and tasty refreshments; we thank them.
Last, but not least, accept our thanks all who attended our play and dance in spite of the intense heat. To all you generous helpers, we call once more with gratitude in our hearts, "God reward and bless you!"	The Committee.
BABBLES
My attention has been called by several readers, to my weak French. It means that in last weeks issue I made an error in spelling "cherchez." You will pardon please as I have not brushed up on my French in a long time. I received my finishing course in a Greek restaurant. At present I do not masticate my food in that place as I once found a fly in the raisin pie.
Gus, the waiter, was, still is, the typical true-pronouncing professor. He is the kind of boy who addresses you in fluent French, thusly, 4 Ye-Suwr?"
"I'll have a piece of raisin pie."
"Sorra, SewR, no rezin tu-day."
"Any apple pie?"
"No got no more opple."
"What have you then?"
"Nise n fressh, ve haf, pine-opple, cherry, coknut-krem, berrey n stromberrey."
"Allright, give me a piece of custard."
Gee Dee all excited about the ?irls that came up from Bridgeport, and the good time he had at the holiday carnival, will take sweet remembrances back to China with him. He will eave this week, but not in his plane. He will seek Mr. Mac's bicycle, the one the latter abandoned on the road somewhere between Berea and Cleveland. He will pump all the way to California, thence, take*a raft to continue his pursuit of the Chinaman.
Only a brave marry a woman afraid of a mouse.
man would who isn't
of my heart as it sure did come in handy. Thanking him again, I remain, Fraternally,
John Golobic Jr. Mgr. Lodge No. 50. ; 5730 Butler St. Pittsburgh, Pa.
•4» v" YOUR HOME.
Make your home a sanctuary. In it let no harsh word, no angry, indelicate or profane word, be uttered.
If not always feasible in the morning, at least every evening, at a fixed hour, let the entire family be assembled for prayers.
Let the adornments of your home be chaste and holy pictures, sound and profitable books. No indelicate representations should ever be permitted in a Christian home. No child ought to be subjected to temptation by its own parents and in its own home.
Let the walls of your home be beautified with suggestions of Our Divine Lord, of His Blessed Mother, and the Saints ; with such pictures of the great and good as will be incentives to civic and religious virtue.
The immoral, vulgar, sensational novel, the indecently illustrated newspaper, and publications tending to weaken faith in religion and Jesus Christ should be rigidly excluded from every home.
Have in your home, your sitting room, your bedroom, no matter how small or cheap, a
blessed Crucifix.
Have at the head of your bed, a small vessel containing Holy Water. If you cannot set apart a room "for God," at least have some corner of a room for Him. Let it be your oratory.
NOTICE
All the young members of our St. Cyril and Method Society No. 191 of Nottingham are hereby requested to atend . the net meeting Wednesday June 8th. At the said meeting there will be discussed some very important matters pertaining to the benefit of our lodge, therefore don't miss it.
Fraternally yours
Frank Sesek, Secretary.
f

GLASILO K. S. K. JÇDNOÎE, 7. JUNIJA, 1927
nel v tem trenutku za njimi Hankin glas. Tresel se je slišno. Ne da bi zapazili, se jim je bila deklica toliko približala
z očetom, da jima ni ušla nobena beseda polglasnega razgovora.
Molče je stopil Riška na stran. V Hankinih besedah je tičala ponosna odklonitev, ki ga je žalila, vendar pa kljub temu ni mogel odvrniti pogleda od nje in biti hud. Tako ljubka ko danes se mu ni zdela še nikdar poprej. V črnem, dolgem volnenem krilu in suk-nenem plašču, ki se je tesno prilegal njeni lepi postavi, se je videla še vitkejša in lepša ko v delovni obleki. Visokemu prazniku na čast je nosila tudi danes prvič črn, z vrtnicami okrašen slamnik; tvoril je prijetno nasprotje rumenkastim lasem, ki so se gladko prilegali -belemu, visokemu čelu.
Toda Bogomirovih pogledov ni mikala toliko Hankina obleka, kakor posebni, zamišljeni izraz v njenem lepem obrazu, katerega je \ozarjal pobožen blesk. Njene temnomodre oči so se svetile popolnoma drugače kot sicer; lici sta ji žareli in glas ji je zvenel izredno milo in mehko, ko je dejala s skromno odločnostjo: "Nisem odpadnica, mati, svojemu rodu sem udana z vso dušo! Prisegam ti, mati," — je nadaljevala hitreje, ko jb je hotela le-ta prekiniti — "pri spominu na to tukaj, na svojo ljubo sestro! — In prosim vas. ljubi oče, ljuba mati, imej ta me samo malo rada. Pripravljena sem storiti vse, da vama bom tako dobra, udana hči, kakor je bila Marijana."
(Dalje prihodnjič)
TO HOLDERS OF
SECOND LIBERTY LOAN BONDS
Imam na zalogi že nad 14 lat
LUBASOVE HARMONIKE
vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene.
Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal.
"Imam na zalogi tudi na roko kovane IMPORTIRA-NE KOSE v dolgosti od 25 do 33 inčev, po $1.75 komad, 6 kos skupaj naročenih pa po $1.50 z rinko, ključem in poštnino vred. Imam tudi BERGAMO BRUSILNE KAMNE po 50c komad." i Pilite po cenik na:
ALOIS SKULJ 323 Epsilon PL, Brooklyn,N.Y.
E4iai tupalh la ulošaik LUBASOVIH HAftMONIK v Zdruiaalh
HANKA
Kdor želi imeti v resnici dobro in zsnesljivo harmoniko, na) se obrne brez skrbi name, ker izdelujem kranjske, nemike in kro-matične harmonike po vaiem okutu.	.
Pišite po cenik.
Se priporočam
Notiee fa vim ef a n«w offering of UNITED 8TATES TREASURY BONDS, dated Jan* 16, 1*2?, Mid baartag interest from that date at th. rat« of s% per cent. The bonds will matura in twenty year*, but may be called for redemption after sixteen year».
Second Liberty Loan bond« will be accepted in exehaaga at par. Accrued interest on tbe Second Liberty bonda offered for exchange will be paid aa of June 15. 1827.
Second Liberty Loan bonds have been called for payment on November It, 1927, and will e«aae to bear interest on that date. Holders ef auch bonda who daeire to take adventare of the exchange offer should conault their bank or trust company at once. The exchange - privilege will be available for a limited period only, and may expire about June 15th.
Further information may be obtained from banka or traat companies, or from any Federal Reserve Bank.
A. W. MELLON, Secretary of the Treasury. Washington, May 31, 1927.
6921 St. Clair Are. CLEVELAND, OHIO.
Pred ognjem in tatovi
Shranite vse svoje vrednostne
sploh ira«, K?i?Vrodwiehi niti. Iste so vam vedno dostopne med uradnimi u^ami
mali najemnini za	leto
IClJuče hranite^ vi, tako^da
. . .. . . ,	pregleda»!* s vo j s** papl r js^lli
pa odstriiete obrestne kupone ns svojih bondih.
NaSi uradniki so vam z veseljem na razpolago pri posvetovanju rsdi nakupa vrednostnih papirjev, kojih obrestns mera je vttja od aa-varfnih vlog in kojih varnost vsm ne bo nikdar delala skrbi.
V vseh densrnih zadevah obrnite se z zaupanjem do i«m m kapital in rezerrni «klad znaša več kot $74<M>M.M.
Edina agentura za vso Ameriko
i; JOLIET NATIONAL BANK i!
j j CHICAGO IN CLINTON ST.	JOUET, ILL. \\
Wm. Redmond, preds.	o,— g. Poaros, kmlt,
Joseph Dunda, pomot, kaair.
'H I< « t I 1 II II I II m 1111 j tli t t t I lil H ti 1 I t « I lil m I I tn
Najboljših garantiranih starokrajskih kos, zvane .."Vulkan kose" ia drugega orodja.
Naročite si par teh "Vulkan kos", ker so rezila, da jim ga ni para
Pošljite denar ali poštno nakaznico z naročilom, poštnino plačamo mi.
Cene so: "Vulkan" kose z rinko in ključem, dolge 26 do 33 palcev po $2.50. Kose druge vrste "poieranke" po $1.50. Kosišča lepa, iz trdega lesa po $2.25 komad. Klepalno orodje, ročno kovano po $2.00. Brusilni kamni, veliki, črni po 75c. Oselniki po 50c. Srpi veliki za klepati po $1.00. Motike, ročno kovane, izdelane v Dobrem polju po $1.50 in $1.75. Ribeini za repo ribati z dvema nožema po $1.50. — Naslov nspiiite samo:
Dolžniki imajo običajno manj skrbi kot upniki.
Potovanje, ki sledi stopinjam lenuha, je najbolj drago.
STEPHEN STONICH
CHISHOLM, MINN.
5000 knjig za 5000 slovenskih družin.
ANGLEŠKO-SLOVENSKO BERILO
ENGLISH-SLOVENE READER
SESTAVIL DR. F. J. KERN.
Knjiga vsebuj« začetne nauke o izgovorjavi angleikih besed: rt je aa učenje angleščine; berila in članki, pesmi ter kratek angleiko-slovensko in slovensko-angleiki slovar <4.000 besed).
Established 1157
Vedno razpošiljamo tudi bakrene kotle s kapo, izdelane po starokraiskem vzorcu, kakor tudi petrolejske peči za to rabo. Razpošiljamo tudi starokrajske plenkače za tesanje in liteme steklenice. Pišite po cenik!
i /—* Pridružite »e našemu t/M I 1928 počitniškemu klubu ki se sedaj ustanavlja
Mi imamo pet raznih načinov I na izbero ravno tako kakor pri Božičnih hranjevalnih klubih. To je najbolj prikladen način, da si lahko vsak teden nekaj prihranite ter si s tem zagotovite prihodnje leto potovanje in počitnice po vaši volji.
Pridite torej takoj v našo banko ter si izberite način tedenskega hranjevanja kakor vam drago.
Slov. pogrebntk in licenzirani embalmer v Newburghu
LOUIS L. FERFOLIA
NAD 50 SLIK
3555 Esst 80th Street	Telephone: Broadway 2520
se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem redu.
Knjiga je pripravna za učenje anglet čine i in slovenščine.
Kupite jo svojim otrokom.
Cena $3 00 s poštnino. Naroča aa pri "Ameriški Domovini," 6117 St. Clair Ava. ali pri Dr. F. J. Kern, 6233 St. Clair Ava., Cleveland, Ohio.
Išče se gospodinjo.
Slovenec (vdovec), srednje starosti, živeč v Clevelandu, O., 2 dvema že malo večjima otrokoma, stalno službo in lepo domačijo, išče pridno in pošteno gospodinjo za hišna dela, v starosti od 38 do 50 let.
Ponudbe naj se izvoli pošiljati na:
Gospodinja, ,c|o Glasilo, 6117 St. Clair Ave., Cleveland,O
(Adv. 22-23)
Najstarejša in največ ia banka ▼ Jolietu.
Popolna postrežba z bondi xa investiranje in zopetno prodajo.
Na zahtevo dajemo vsa pojasnila K. S. K. Jednota je pri nas kupila že veliko bondov v splošno zadovoljnost.
K« S. K. J. D rastrom:
Kadar naročate zastave, racali je
la d rut o, pazite na moj« Ime ia naslov, če hočete dobiti najbaljto blago za najnižja cena.
Načrti ia vasrd KAflTONJl
IMPORTIRANE KOSE
in drugi orodje
Koaa ia garantiranega jekla s rinčkom 24, 2S, 28 ln 30
pakev dolga __________________________$2.00
Srp ............................................. $0.90
Klepilno ordje, težke vrata ........$1.75
Bruani kamen "Bergamo" ........$0.50
Motika ..........................................$0.90
Praka .....................................$0.30
Ribaian za repo a 2 nožema $1.35
Kosišče (brca Expresa) ..........$2.00
Blago pošiljam poštnina proato.
MATH. PEZDIR
Box 772, City Hall Sta. NEW YORK, N. Y.
AjCALLYNA^GOMPANY
1142 Dallas Rd., N. B.
CLEVELAND, O.
67 West Monroe Street, Chicafo, 111.
NEW YORK, BOSTON, PHILADELPHIA. DETROIT, ST. LOUIS, MILWAUKEE, MINNEAPOLIS, SAN FRANCISCO.
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMlllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUmi
ANTON ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar
4905 Butler Stmt,	Pittsburgh, Pa.
Izdeluje pooblsstila, kupne pogodbe, pobotnice vsake rrste, oporoka in vse druge r notsrski posel spsdajoče dokumente, bodisi za Ameriko ali stari kraj. Pilite ali pridite osebno.
.......................................mrnxmammmmmmmmammtm
^aSSWI	Slovensko stavbinsko pod-
um* * jetje se priporoča Sloven-ffisf'P T uN^f cem in Hrvatom. Delamo
po najnovejšem slogu B^^^^MB kakor kdo želi. Vprašajte P^^SSffiSS^Bw nas za načrte in cene.
Svoji k svojim
M. C. Gregory Bros.
J 222 N. Broadway St. Joliet, 111.
Telefon S343
odpravlja srbečico
Vnetje na koil j« zalo nadlei-no. Za hirto odporno^ rabita to iaborno mazilo. Dobi aa r vseh lekatnah. W. F. SEVERA CO., Cedar Rapid«, Iowa.
Frank
Slovenski Vojrtbnik
1105 JVorbuood *Rd.
Cleveland, Ohio
'Randolph 4-983