3%haja lvikrdmi&d6n: v iorck, četrtek, soboto. &ssiie d: ihreetirnem aueth Tuesday fT)v±rs# na vešala radi grozovitega urno ra, ki ga je izvršila nad svojim lastnim soprogom in očetom njenih peterih otrok. Sodnik je de-jalj Roparski umor pri mestu. Novem toženka kriva umora prve vrste. Porota je bila upravičena, -da je izrekla smrtno obsodbo nad njo. Jaz se strinjam s tem pravore-kom in stojim za poroto." Dan za njeno usmrtitev je določen na 12. oktobra t. 1. na "Columbus Day Moran je • 4 Pravdnik Eugene Dne t5. junija so popivali 50-letni Janez Rajar, posestnik iz Sela pri Ratežu. 22-letni Fran "Jaz sem uverjen, da dokazi j Žingar iz Št. Vida pri Stični, prezentirani na obravnavi so bi- j Z(Jaj baje trgovec z lesom in ti-li jasni in so dokazali, da je ob-,hotapec saharina, stanujoč v Kandiji ter 21-letni Slavko Pin-tar, gostilničarja sin v Novem mestu, in sicer do T. ure po polnoči v novomeški kavarni "Central". Ceho je plačeval Rajar. Odtod so odšli proti kavarni "Smoja" na glavnem trgu. Na trgu pa sta spremljevalca Raj ar j a zapustila in zjutrai so našli Rajar ia v gozdu pri Žabji vasi ubitega in oropanega. Ropar je svojo žrtev ubil na cesti, kjer je bilo mnogo krvi, potem ga je vlekel kakšnih 30 korakov daleč v gpzd in mu tu zavil glavo v kupljeno plahto, katero je Rajar prejšnji dan riosil s seboj. Umor-jenec zapušča ženo in šestero de-ce. Po zatrdilu žene je imel s seboj 50 do 60 tisoč kron denarja. Ta denar mu je ropar vzel, uro z verižico mu je pa pustil. Pri obdukciji se je dognalo, da je bil umorjen najbrže s kakšno sekirico, za desnim ušesom je imel 5 ran. Zadnji del lobanje je bil popolnoma razdrobljen. Kot -o-sumljenca sta bila aretirana Fr. Žingar in Slavko Pintar. Pri prvem so se našli sledovi krvi na obleki, pri drugem pa v postelji. Slednje zna osumljenec razlagati, češ da je imel neki obisk. Oba tajita udeležbo pri umoru. Preiskava se nadaljuje in bomo o njej svoječasno poročali. -o—»— baje zahteval s svojim dolgem govorom ponovno obravnavo. Medtem pravi poročilo je skočil odzadaj iz sedeža neki človek in je prosil za besedo. Sodnik mu jo je dal. Govornik pravi: "Jaz nisem tu, da bi se pregovarjal radi krivde ali nedolžnosti, ampak poizkusiti, hočem rešiti ženo. Naj bodo fakti že taki ali taki, obsojena je mati in nobena mati še ni bila obešena v zgodovini te dežele. In jaz trdno verujem, da sodnija ne bo dovolila tudi v tem slučaju tega." Sodnik David je planil pokonci in zaklical: # "Jaz ne bom poslušal takih prerekanj, ne bom se dal zavajati od nikakega zunanjega vpliva, pa naj bo to javni sentiment, ali kakih društev, ali državnih organizacij. Jaz sem prisegel, ko sem nastopil ta urad, da se bom držal reda in postave naše države. In ena postava izmed teh je, ki govori jasno in odkrito, da morilce se sme obešati, neglede so žene ali možje, matere ali očetje. Zatem je prosilo za pomilostitev še par drugih advokatov, a sodnik je vse zavrnil. Zatenuje velel: "Jaz sem naročil šerifu, da naj vaju odvede na varen pre-stor med 9. uro zjutraj in 6. uro popoldne dne 12. oktobra in naj da vaju obesiti za vrat do smrti." • . Evanstonu samo za črnce, kjer bodo skupaj v posebni koloniji. Družba .ima kapitala okoli $150,-000. Koliko naših ljudi se sme izseliti v Ameriko? Za bodoče leto za našo državo določena nova kvota za naše izseljence v Združene držaye se-veroameriške znaša 6000. V prihodnjem letu so torej iz naše države v Ameriko lahko izseli 6000 oseb. Določilo se je, da se sme izseliti iz Bosne in Hercegovine 300 oseb, iz Črnegore 500 oseb, iz Dalmacije 823, iz Hrvatske in Slavonije 1992, iz Slovenije 888, iz Vojvodine 900 in iz Srbije 685. ŠIRITE LIST EDINOST Nacionalisti in socialisti se prepirajo. — Fašisti se zavzemajo za monarhijo. Munich. — Socialisti so v soboto izzivali nacionaliste s svojimi demonstracijami, v katerih so nosili po ulicah prepovedane revolucistične zastave. Naciona« listi so naskočili socialiste in mogla je poseči vmes državna po-» licija, da je naredila redt in mir. Policija je bila primorana rabiti orožje. V pretepih je bilo mitogo ljudi ranjenih. Iz Berolina poročajo, da je pobegnil iz državne kaznilnice nemški kapitan George Ehr-hardt, znani monarhistični pristaš in vodja Kappove monarhi-« stične vstaje leta 1920. v Nemčiji. Oblasti so razpisale velike nagrade za njegovo/glavo. Ehr-hardt je zelo nevarna oseba sedanji vladi in bati se je, da se ma je od strani monarhistov pripomoglo do bega. - Bavarski fašisti izjavljajo, da imajo pripravljenih 30 tisoč mož za vsak slučaj. Kot poročila o-menjajo, se fašisti zavzemajo za obnovljenje monarhije. Če so fašisti v kaki zvezi z ubeglim kapitanom poročilo ne omenja. Vsa Evropa pričakuje velikil novih dogodkov v Nemčiji. VsL politični krogi so> skrajno nezadovoljni in nič drugega ni pričakovati kot ljudskega odpora ia revolucije. --o- ZA ŽELEZNIŠKO ZVEZO VSEH ŽELEZNIC V COLUMBUS, O. Columbus, O .— Na posebnem sestanku zastopnikov vseh železniških družb, katerih proge tečejo skozi Columbus ali bližnji okolici, so sklenili zgraditi zvezne proge mej vsemi progami. Tako bodo tukaj lahko vlaki prepeljani iz ene proge na, katerokoli drugo. Tozadevna prošnja je že vložena pri tajnik« notranjih zadev v Washingtonu. Konštrukcija te zveze bo stala blizu 11 milijonov dolarjev. C^3ŠIRITE LIST EDINOST« DENARNE POSIUA™ Vč«xmjfa» čem 10 idle JngoriofM. tkim dinarjem: 100 — Din........$ 1.35 500 — Din........$ 6.10 1000 — Din........ $11.80 ^ 2500 — Din........ $29.00 5000 — Din. ....... $58.00 Za italijanske Dre: 50 — Lir ........ $ 2.75 1 100 — Lir ........ $ 5.2s 500 — Lir ........ $24.00 1000 — Lir ........ $47.00 Pri reč jO* rrotah, ki presegajo M tisoč Din. ali a tisoč Ur, damo ie sebni popust Predno pošljete dettaf! čres druge tvrdke se spomnite md naše podjetje, Id bo Vam poslalo Tal denar ▼ stari kraj ceneje in hitreje kakor kje drugje. Naše cene so ret* no najnižje 1 Vse poifljatre naslavljajte nal ODDELEK EDINOV Chicago ( EDINOST (UHITY.) c -Isfaaja ruk torek, Četrtek in soboto. — Issued wry Tuesdc end Saturday. PUBLISHED BY: Edinost Publishing Company XI49 Wett aaad Street, CHICAGO, ILL. Telephone: Canal 0098.__ Cene oglasom na zahtevo__AdvertUing ratee on application. J9AROČNINA: Za Združene Države za celo leto............................$3-°° " Za Združene Države za pol leta................ $1-50 " Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto .... $3-50 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta .... $*-75 1UBSCRIBTION: For United States per year ............................$3 00 M For United States for half year........................$i-SO w For Chicago, Canada and Europe per year.. $3-5© _"_Chicago, Canada and Europe for half year.. $1.75 iTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZHA&t DO KDAJ JE PLAČAN LIST. _ Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd 1879. Velepomembni sestanek. metla iz pred svojega praga vse komuniste in radikalce, ta organizacija, odobrava načrte krščanskih socialcev in bo isto gotovo vsaj moralno podpirala. Ravno v tem pa je naša zmaga. Krščanski socialci se tx^ujejo na podlagi resnice za pravice in njih temeljne smernice pričajo, da so na pravi poti, ki je sicer dolga, a njen konec vodi do sigurne zmage! Krščanski socialci hočejo za vso družbo brez razlike enake pravice, in to je tista sila. ki jih bo povedla do zmage! ♦•A-***"*"***** * * + * HOJA POT PO JAPONSKEM. IZ SLOVENSKIH NASELBIN, t; Zgodaj v jutru je lepo priplul parnik v pristan mesta Yokohama na Japonskem. Skozi meglo je pogledalo rdeče solnce, kot velika rdeča krogla, ki predstavlja na Japonski narodni zastavi (vzhajajoče solnce. Daleč v da-^ jI javi se je pokazalo v nedoloče- * Cleveland, O. Vi gospod urednik, vi se radi zanimate za "Farne" razmere; Zato vam jaz tukaj podajam nekaki popis od farnega "piknika" Newburzanov v Clevelandu. — Pa kaj bodem pisal o pikniku, to je bil ' 'semenj" in še več kot semenj, to je bila Narodna skupščina, pa še več kot to, "to je bila alarmirana cela črna vojska." bilo tako kot v. Ljubljani ko se je pripeljal "Regent" pred par leti, samo, da tukaj je bilo en par sto več avtomobilov, vse staro in mlado iz fare sv. Laurenca, tudi precej "Viddovcev je bilo, potem pa je bila dobro^ reprezentirana Ribnica, Žužemberg, Novo mesto, pa kaj bodem našteval imena, menda je bila vsa Slovenija, in še del Hrvatske. Pilo se je in pelo, plesalo in Ivakor smo že spregovorili pred par tedni na tem mestu o veliki važnosti, katoliškega sestanka, ki se je vršil koncem zadnjega meseca v Milwaukee Wis., na katerem so se zbVali ame- T riški krščanski socialci, da bi proučili važne delavske in industrijske probleme. To ponavljamo i danes, kajti že se vidijo dobri sadovi tega sestanka. Nobenega dvoma ni, da je ta velepomembni sestanek krščanskih socialcev odprl vrata katoliško mislečemu delavstvu v boljšo bodočnost — v novo boljšo dobo. Da, kakor smo to povdarjali že tolikrat, nam katoličanom manjka organizacije. Sovražnik se je organizeval — a mi smo spali vsepovsod. Ko se le malo zganemo naša ogromna sila se zaziblje, — in sovražnik trepeta. Vsa Amerika je obrnila svoje oči na Milwaukee, zakaj že beseda krščanski socialci so jim dali povod, da iz krščansko mislečih ljudi more edino kaj pametnega priti na dan. Na to konferenco so prišli najboljši proučevatelji delavskih razmer. Njih jedrnati govori nam jamčijo, da začeto delo bo napredovalo, ker vzklilo je iz zdravega semena, iz zdravega nauka. Sila krščanskih idej je sila, ki temelji na pravici in resnici in kot taka je nepremagljiva. Prvo in glavno geslo krščanstva je medsebojna ljubezen. Na podlagi te, je dejal Father Curran iz Wilkes Barre, kateri je sodeloval že pri mnogih stavkah za korist delavcev: "Ako bi delodajalci in delavci mislili na svojega bližnjega, zlasti na svoje bližnje v družbi, bi sploh nikdar ne pričeli industrijskih vojsk." Glede verskega vmešavanja v industrijo je dejal Father Siedenburg: "Vera zahteva predvsem pravico; in kdor sodeluje za rešitev delavskih problemov, ta je vreden vsega spoštovanja, ker ta pomaga pravici do svojega cilja . . . Dalje, vera zahteva od nas usmiljenja do bližnjega. In kdor je gospodarsko lo. Ubogemu Gorišku, kateri Je farmo podaril za piknik smo u-ničili skoraj vso zelenjad, kakor kobilice, kadar se v oblakih spuste. Ta slavnostni piknik se je vršil na praznik Amer. Neodvisnosti, 4. julija. To jim je že v navadi, z vsakim letom pa postajajo močnejši, zdi se mi, kakor bi ljudje med sabd rekli, da morajo vsi na piknik fare sv. Lovrenca. St. Clair Bunch se je tudi udeležil V večji skupini, do-pisovalec spada tudi med nje, namen je bil Nevburžane poteg- 4 . € .................. „ niti za vrv, nakana ni izpadla, močan, ta lahko slabejsim gospodarsko pomaga, je dolžan to ker SQ imeH preveč ipijonov iz storiti v imenu usmiljenja in to ne z samo miloščino, ampak na sko tekmo. 6. društev, se je v to tekmo podalo, in bitka je bila neizprosna^ A ker je sedaj konec keglarske sezone, se bodo tudi naši keglavci, še enkrat skupaj zbrali, to pot pa ne na keglišču, ampak na pikniku, kjer bodo zmagovalci dobili nagrade. Zato opozarjam, vse keglavce, in sploh vse rojake, da se tega piknika udeleže, ker to bo nekaj zanimivega, nekaj izvanrednega, ker kaj takega še ni bilo v naši naselbini. Vsaka" nagrada bo zmagovolcu oddarta s posebno izbranim govorom, kakor si je pač zmagovalec zaslužil. Ti pri- . . . . .. , ' « j . t. . , . ;Slo tudi nekaj pristamskih kra-zori vam-bodo ostali v neizbris-* . 1 . , ,. mar je v, ki so po dovoljenju za nem obrisu vrhovje gora* najvišji med njimi vrh Fujiyama, s katere se je lesketal beli sneg kot srebro. To vrhovje se je videlo nad oblaki debele megle, ki je ležala krog in krog gorovja Zato se je zdelo očigledcem, da to vrhovje gora nosi megla in plava z njim naprej. Skozi debelo meglo smo počasi začeli opažati premikajoče o-sebe, ki so se trli ob obrežju ob pomolu pristana. Vsak izmed teh je imel malo stojalo in na njem naloženo svojo robo, takozvano japonsko umetnino. Vsepovsod je najti starodobne pa tudi novodobne moderne japonske izdelke. Parnik se je ustavil in mali prevažalni čolnič je dospel h našemu parniku. S čolnom je pri smejali in mi prikimavali. Ja2 tudi nisem znal drugega, kakor sem videl nje, tako sem delal jaz. In pozdravljali smo se, kakor bi živeli skupaj že pol stoletja. Mesto Yokohama je prav kakor vsako drugo japonsko mesto. Po mestu se razteza silni smrad, ker mesto nima nikakih odvajalnih prekopov ali kanalov, da bi se nesnaga in smrad odtakala proč. Ljudstvo shranjuje svakovrstni gnoj na gotove kupe, katerega potem na dvokol-nicah izvozijo na njive in vrte. (Dalje sledi.) MIMOGREDE nem spominu. Tudi pristno ke-glarska pesem se bo pri tej priliki pela, kat%ro je nalašč za to slovesnost priredil neki kegla- kratek čas vstopili na krov naše ladije. Pričel se je pravcati semenj. Japonci sb izvrstni ponu* vec. Da boste pa tudi vi lahko ja,f se ti s™jejo pomagali peti, vam je tu priob- ln kaZCJO pOSebn° ^dovoljnost. jedlo, dokler ni vsega zmanjka--čim da se je boste do takrat naučili. Pesem se glasi: podlagi delavskih pogojev." Glede relativnosti med državo in industrijo je dejal Dr. Ryan to-le: "Krščanstvo uči ubirati srednjo pot med socializmom in individualizmo^n. Državi pripisuje dolžnost, da ščiti vse naravne pravice in da povzdiguje blagostanje splošnega občinstva. Nasprotuje pa socialistični državi, ker bi bila velika nadlega družbi. Krščanstvo dalje nasprotuje individualizmu ker politična teorija individualizma ne ščiti enako pravic vseh, niti ne povzdiguje blagostanja revnejšega sloja." Glede razpoloženj^ delavcev do delodajalcev je dejal polkovnik P. H. Calahan iz Louisville, Ky. sledeče: "Ne delovne ure, ne zaslužek, ali pa delavske razmere niso tisti faktor, ki v delavčevem srcu neti odpor proti delodajalcu. Ampak delavec se zaveda, da je on samo najeti človek . . . To. je tisti faktor. Zato bi bilo priporočati v bodoče, da delavci naj postanejo solastniki v industriji, vsaj gotovega dela, ki mu bo dajalo zavest, da dela zase in ne samo za delodajalca." Navedli smo samo par glavnih stavkov iz ust treznomisle-čih mož, ki so po poklicu skoro sami duhovniki. Navedli smo jih zato, da bo delavstvo, kateremu se ubija dnevno s slovenskimi rdečimi listi, kot Prosveta, Gl. Sv. in Prol. v glavo, da duhovnik ni za drugega, kakor da se redi na rova-š delavskih žuljev itd. videlo, kako laž oznanjajo rdečkarji. Slikajo, ga kot parazita in strašno nevarnega družbi. To delajo naši rdečkarji seveda ve-doma, ker njih hinavska duša, ne more strpeti resnega dela, ampak je ustvarjena kot kača v raju, za samo zapeljevanje, za sleparstvo, itd. \ . Nepobitna resnica je, kateri naši rdečkarji vedno dolgujejo odgovora, da je bas katoliški duhovnik, ki se med ameriškimi Slovenci največ trudi za vsesplošni napredek, kjerkoli se nahaja. Poglejte te može, ki so podali svoje izjave na mihvauškemu sestanku. So li res to paraziti? Ali njih besede res zametujejo revne delavce? Prečitaj jih delavec in sodi s svojim zdravem razumom! Ali je še kdaj kak Zavertnik, aH Kristan govoril take resne besede za korist delavcev? Povej mi slovenski delavec???? niso katoliški duhovniki povsod, kjer jih imate storili velikanska dela za korist naselbine in splošni ugled' naroda sploh? Niso vam pozidali cerkva in slovenskih katoliških šol? Ali niso vam vzgajali deco v lepem slovenskem duhu? Niso Ji vam ustanavljali kulturna in podporna društva? In kateri ste jih poslušali, ali niste napredovali v vseh ozirih? Povejte mi če ni to res????? In tu pa pride par izprijencev, katerih* roke niso za pošteno delo, njih razum je ustvarjen edino za sleparstvo in skuša z lažjo prevleči to golo resnico, ki smo jo pravkar navedli! Prav vam je zaklical Mr. Tomec, da ste hinavci — kajti stoprocentni hinavci ste! Kaki hinavci ste, o tem "bomo govorili enkrat prihodnjič! V kratkem mislijo ti predstavniki krščansko socialne ideje sklicati drugi sestanek, kjer se bo pričelo z resnim organi za-toričnem delom. Tekom zadnjih deset let je to delo zaostalo zlasti med vojno, kjer se je vsemu človeštvu z vojno ubijalo duh kakor veselice. igre plese i za resno delo. A danes imamo docela na svoji strani mogočno t. d. Da nam pa udje preveč ne delavsko organizacijo Ameriško Delavsko Federacijo, ki je po- 'zastanejo imeli smo tudi 1ce-lar med katerih se ni dal nobeden pokupiti, torej se nam ni posrečilo, morali smo iti poraženi, ampak upajmo še, da enkrat že ob računamo, vrv smo sicer spravili za nedoločen čas. Sicer take novice kot St. Clar-čani težko poročamo, posebno še nas "boli zato, ker ^ta bila temu priča še dva gosta iz Chicage, katera sta prišla z St. Clarčanji na piknik in videla naš poraz, to sta bila novo poročena Mr. in Mrs. Brine, upamo, da ne bo-deta nikjer tega pravila. In kar nam pa da največ misliti od Newburžanov je to, da so kakor se sliši napredovali, spravili so skupaj prav čistega zlata nekaj nad tri tisoč komadov, to niso mačkine solze, v obrunkih pa so dobili nad. 5 tisoč, toraj ko so oluščili in drčivje skupaj čisto zbrali je bilo nekaj črez $3060 boks, pa saj čudno ni, saj so tisti gospodje tako rokave vihali in tikete prodajali, en sam avtomobil so imeli, pa so ga vsakemu kateri je kupil številko obljubili da ga zna zadeti, k sreči pa je bila le ena tako srečna in ta je gospica spoštovanega gospoda Tadeja Kekiča, kateri ima gostilno prlv v bližini cerkve sv. Lovrenca in katerega v naselbini vsi spoštujejo, da si je rodom Hrvat, in Slovencem zelo naklonjen. "Olrajt" newburžanje, dobro vam je spadlo, vi imate denar, nam ostane vrv, to pot ste vi nas potegnili, pride čas, da bomo mi vas, Lukaut, pred St. clarčani! "St. Clair Bunch.** —o- Waukegan, 111. Ker se le malokdaj kdo oglasi iz naše naselbine, zato upam, da mi g. urednik odstopite nekoliko prostora. Kar se dela tiče, je še precej dobro tukaj, le delavske plače, so bolj slabe, v primeru z vedno naraščajočo draginjo. Kar se tiče pa društvenega življenja, se pa precej dobro gibljemo. Imeli smo dokaj raznovrstne zaba 1. Vsak marljivo se pripravlja. In si misli, da je "tič"; *Ko pa v graben "kuglo" vrže, Revež ne zadene nič. 2. Ta mal' Kovač in dolgi Slim Se kar kosata na "permej Če prvi "kegle" vse podre, Slim vzdihne*"Kaj po? ej, ojej!" Šarovec sladko se nasmehne Vam "kuglo" silno zavihti, Če mu po sreči kegel pade, Pa kot devica zarudi. 4- Prav spretno meče "kugle" Lojzek. Res vzoren je njegov nastop; Ko pa deseti "pin" pokvari, Frencin ves jezen gleda v strop. Šarovčev Janez včasih malo, ^Pokaže kaj je spreten "huk"; Žal "kugla" pa ne gre po sredi, Kar zdrsne mimo v planko *— smuk! . 6. Naš "general" iz Wadsworth ceste, Na vse se trudi on moči; Ko mu pa "kugla" zopet uide, Ga zmerja vse, se nanj reži. 7- Iz Blatne Brezovce. Krjavelj" Zastonj se trudi na vso moč; Čeprav v dramatiki je študiran, Zastonj vse kliče na pomoč. 8. Kegljavec vsak pri tem pozabi Na trud, vse planke, in skrbi; Ko mine igra si s krepčilom Priveze dušo in se veseli. / * % Toraj ne pozabite prideti vsi na ta piknik. Piknik se vrši v nedeljo popoldne, dne 22. julija. Začenši ob poludne, na dratov-skem prostoru- Na programu bodo tudi raznovrstne tekme, dirke, basebol keglianje, itd. KHor se hoče v prosti naravi, v senci košatih dreves zabavati nekoliko ur, naj gotovo pride na ta zanimiv piknik. Seboj naj pripelje tudi stfbje znance in prijatelje. Ne pozabite torej! V nedeljo 22. julija takoj po južini; pridite vsi na dratovno. Do tedaj pa adijo in na svidenje! M. Ivanetič. Jecljavec. Jecljavec je rekel sosedu 4'baraba" in se je moral zato zagovarjati pred sodni jo. Sodnik: "Kaj ste rekli sosedu?" Jecljavec: "B-b-b-barrrabba." Sodnik: "To je grda beseda. Vzemite jo nazaj !" Jecljavec: "B-bo-ga hvalim, d-d-da je z-zunaj, t-t-tako je t-teika. Ni bilo dolgo, in naši kovčegi so bili natlačeni z rajnimi japonskimi porcelanastimi izdelki, prj katerih so Japonci pravi mojstri. Veliko tega materijala smo potem med potjo podrobili, ker je narejeno iz zelo tankega in krh-ljivega porcelana. Prvi pogled na Yokohama je nam pokazal prav tak orijental-ski značaj, kot ga je pristanišče samo. Parnik se je zopet pričel pomikati bližje v pristan ob ka-menitem pomolu, nad katerem je visel nekak postrešek. katerega ogrodje je bilo zgrajeno iz železa. Približali smo se mestu, kjer je bil določen za naš parnik. Ustavili smo se in po dobri uri smo dobili dovoljenje, da smemo s parnika. Na suhem je nas čakalo na stotine takozvanih "ri-kišašev" izvoščkov, ki so nas vabili v dvokolnice. Na stotine se je došlim tujcem ponujalo za prenos kvčekov itd. Vsi so bili jako špasno za naš okus oblečeni Hlače ozke, da se primejo nog. kot tesne spodnje hlače, jopiči plavi in odpeti, ki segajo komaj do križa in so bolj podobni telovnikom kot jopičem. Ako bi se bil peljal s zrakoplovorh na luno, mislim, da bi me bil sprejel prav enaki sprejemni odbor, kot me je tu. Več kot petdeset se jih je vsulo krog mene, priklanjali se, se smejali, da nekaj časa nisem vedel, li imam pred seboj kup norcev, aH pa tako izurjenih hinavcev. Nekateri so govorili za silo arigleščino in kljubtemu, da sem se vpiral z vso silo sem po sili iznašel se v dvokolnici in že me je citral po ulici priliznjeni Japonec. Izvošček je tekel z dvokolnico in se parkrat ozrl nazaj na mene, da bi videl, če imam rajši, da hitro vozi, ker sem mu pomi-žiknil in se mu nasmejal, je mislil, da mi to izrecno ugaja, zato jo je skakaje pobiral še brzeje. Zavil je čez sekcijo, kjer žive a-meriški trgovci in ima svoje u-rade par ameriških firm. Vse to se nahaja v enem bloku in na koncu bloka je zavil tekoč skozi umazani kanal, po katerem so plavale cunje* in razne crkovi-ne. Tu je zavil v pristno Japonsko soseščino. Ta prevoz se je vršil silno hitro. Zlasti mefii se je zdelo, ki me je japonska soseska -zelo zanimala v mestu. A izvošček je hitel z dvokolnico po ulici, da si nisem imel časa vse^a pošteno ogledati, da bi mi osta-ilo v spominu, vse kar je šlo mimo mojih oči. Dirkal je z menoj naprej, kar zagledam na neki ulici angleške [napise. "Butcher shop** mesnica, in na brivnicah sem zagledal napise "Headcutter.** Tudi neka firma, ki se je ukvarjala s konzerviranjem jestvin je nosila napis: "The Kitsutani and Company, every* canned foods/* Ljudje, ki so zagledali so se mi To ti je bil ropot, da že zlepa ne takega! — Tolkli so ob mizo — skakali in kleli — se grizli v jezik — da so kri pljuvali! — Kdo pa, kdo ? — Četvorica izprijenih študentov tam na cesti lawndaiski! — Kaj se je zgodilo? — Ljudstvo spregleduje! — Slovenskemu delavstvu se jasni in spregleduje sleherni dan jasneje ! — Par sto protestov je res šlo v koš, a to resnici ne bo zavrlo kolesja, ona gre naprej in samo vprašanje časa je še — kdaj bo zagrmelo — kdaj bo potres! — Tedaj pa gorje potu-rice črne! — Slepili in vlekli ste trpine delavce — na rovaš njegovih krvavih žuljev ste se redili kot trotje v panjih. — Dan plačila, ki mora priti — prihaja ! — Pod nogami se jim maje-j*o tla — Molekulček in Zafrk-nik izpuščata iz svoje ta zgornje votle shrambe zadnjo brozgo — a nič ne pomaga — dan plačila je tu — a ta bo hud in strašan! — Prav vam jei koritarji! — Kar ste zaslužili — to boste prejeli! ; * * * Lawndaiski koritarji, ki se nahajajo tik pred sodnjim dnem, kakor so to nehote sami prizna- g li v zadnji tedenski izdaji se nahajajo pod groznim vplivom histerične blaznosti. Razburkano valovje na površju slovenske javnosti, katero so seveda z lažjo in sleparstvom vlekli za nos, buči in razsaja naprej. Vsi na-* pori Molekulčka in Zafrknika so brez vspehte! Ni lahko od korita, zlasti človeku, ki se že desetletja pase kot trot na rovaš delavske nezavednosti. To je hudo — to boli — to peče! To se razume! * * * Zafrknik in Molekulček se smejeta — a to ni smeh srca! Spomini na proteste, ki so jih pisale žuljave delavske roke — so kakor živa žerjavica, ki žge, kot hudičevo olje njih srca. Zato njih smeh pomeni jok in srah! To pa za koritarje gotovo ni "Great Scott"! * * * Pa tudi slaba jim prede. Molekulček pove naprimer sam, da ljudje Edinost radi čitajo. In to vemo tudi mi sami. Sicer bi ne dopisovali v njo tako radi in pošiljali zanimivih novic iz naselbin. Edinost raste, kar je znamenje, da jo ljudje ljubijo, ker se poteguje za resnico in trga iz obraza krinke raznim potvarjal-cem, katerim so že lastni jedno-tni sobratje dokazali na zborovanjih, da so potvarjalci oz. laž-' njivci prve vrste! Tako torej! Molekulček je mislil, da bo za kratek čas udaril nas, pa je saffl sebe! Pa naj reče kdo, če ni to špas?! Vse to se je seveda pripetilo nehote! Molekulčku se pač večkrat pripeti kaj nehote! . . . * * * Kadar lawndalskega potvarjal-ca kdo prime, kam je utaknil njegov ali dr. protest, tedaj se kmalu čita v listu: "Iz mesta "tako^ intako,** države "teinte": — O kakem dopisu kot poročate nam ni nič' znano. Potvarjalci niso nič prejeli že dolgo časa od vas. — Pozdrav! S figo v žepu." Vprašanje seveda nastane, kaj ko dolgo bodo ljudje vrjeli takim izjavam. Vsem bi^bilo dobro priporočiti naj svoje dopise registrirajo in zahtevajo "return receipt." Potem bodo pa v kratkem na jasnem kam dopisi gredo ! Tudi temu se lahko pomaga! in se tudi bo! I V NEDELJO POPO * Pi*e Rev.-J. C. Smoley. tedenski koledar q po bink. — Jez. joka nad Je-ruzalemom. Luk. 19. 22 Nedelja — Marija Magdalena, Cahej, 23 Pondeljek — Apolinar, mu-čenik Evgenij. 24 Torek — Kristina, dev. muc. Franc Solan. 25 Sreda — Jakob star., apost. JCristofor. . 26 Četrtek — Ana, Mati Marije Device. Hijacint. 27 Petek — Pantaleon, zdravnik in muč. Julija. 28 Sobota — Nazarij in tovariši, muč. -o- ŠESTA IN DEVETA ZAPO- postala uda Kristusovega Tele^ sa, živi templji sv. Duha, posebno pa ker je bilo naše^telo posvečeno s Telesom in Krvjo Jezusa Kristusa v sv. obhajilu. Prijatelji, ne zanemarjajte nobenega sredstva in pripomočka, da ohranite čistost, da si ohranite to krepost; priporočajte se Preblaženi Devici Mariji, sv. Jožefu, njenemu deviškemu ženinu, vašemu angelju varihu, ogibajte se posebno vsake priložnosti, ki bi vas lahko pripravila ob ta dragoceni zaklad. -o-- APOLOGETIKA. Vstajenje . . . Varanje samega sebe. VED. — NEČISTOST. Ti dve zapovedi nam prepovedujete nečistost v vseh njenih oblikah. Da se obvarujemo pred njo, moramo imeti živ strah in grozo pred tem grehom, poznati moramo sredstva in pripomočke, lei nas pred njo varujejo. Zakaj moramo imeti strah in grozo pred tem grehom? Zato, ker je ta greh, bolj kakor vsak drug greh, grd v očeh ljudi; neskončno grd v očeh večnega Boga in, ker je grozen v svojih posledicah, strašan v svojih kaznih. Posledice tega greha so, da -človek vedno pade nazaj v ta ■greh, da postane ta greh njegova navada, prava železna srajca, da človek prejema bogo-skrunsko zakramente, ker ta greh zamolči, ker se ga sramuje. Posledica je nebroj drugih grehov, izguba vere. trdovrat-nost, nespokornost. Kazni za ta greh so pogosto v tem življenju sramota, zguba poštenja, premoženja, zdravja, prezgodnja smrt; po smrti pa večno pogubljenje. Ta greh, pravi sv. Alfonz Ligvorij, je glavni vzrok, da je toliko pogubljenih. Zato zlo, in če je še tako hudo, imamo sredstva, ne samo da rane zacelimo, ki so zadane naši duši, marveč da obvarujemo dušo vsakega madeža. Ta sredstva, ti pripomočki imajo veliko moč, če jih stanovitno rabimo. Ti pripomočki so: 1. Ogibanje priložnosti, kakor slabih knjig, slabega časopisja, slabih družb in tovarišij,-izogibanje lenobe in brezdelja, ^končno je zmernost. 2. Ljubezen do čistosti. Te čednost je biser vseh krščanskih kreposti; sv. Pismo, opisuje njeno krasoto, ona stori človeka podobnega angelom, ona je varuh srčnega miru, veden, neusahljiv vir vseh kreposti in dobrih del. 3. Ljubezen do Marije in njeno češčenje, češčenje sv. Jožefa in priporočanje angelu varihu. 4. Pogosto prejemanje zakramentov. 5. Post, zatajevanje samega sebe, delo.* 6. Skromnost, čuječnost nad čuti. 7. Ponižnost. 8. Misel na našo zadnjo uro in božjo pričujočnost. 9. Misel na dostojnost, čast kristjana; ohraniti moramo čisto našje telo in dušo, ki sta bila posvečena v sv. krstu, ko sta la Judje niso imeli. Kristus je vstal o3d mrtvih, to je zgodovinsko dejstvo, on se je po svojem vstajenju pokazal. Kdor dvomi o tem, ta more dvomiti, da je ži-Vel Aleksander Veliki, Hanibal, Cezar, Luth^r, Napoleon itd.... Potemtakem bi ne bilo več nika-ke zgodovine kot vede. Iz Kristusovega vstajenja pa sledi nedvomno njegovo božanstvo. Čudež vstajenja je pečat, katerega je Bog pritisnil pričevanju Kristusa samega o njegovem božanstvu. Kljub vsem nasprotnikom o-stanejo poročila Kristusovih sovrstnikov --evangelistov resnična. Kristusov grob so našli ►prijatelji in sovražniki tretji dan prazen. i^ristus je vstal, Kristus je Bog. Njemu čast in slava na Veke! "Poziv staremu Huberju je bil, naj pride na sodni jo v za<-devi za blaznega proglašenega Alojzija Huberja. Ta sem pa jaz V Umolknil je, kakor uničen od strašne teže take obtožbe in obsodbe. Široke, junaške prsi so se mu dvigale naglo in visoko, dihal je glasno,- skoraj hropeče, kakor bolnik, ki ga muči silna pljučnica. "Tako, glejte, me hočejo s silo in preračun j eno narediti blazneža. Ali jih naj potem še ljubim in ne sovražim in preklinjam ?" "Ne, ne! Svojih najbližnjih vendar ne smete in ne morete." Žalostno se je nasmehnil. pomiriti. "Sem. A zdaj mi je vseeno. Ko pa je duša vsa raztrgana. Kaj naj torej še na svetu?" "Umirite se, prosim vas." "Umirim? Rad se bi, rad'. A kako?" Zakril si je oči z roko. "In kaj nameravate zdaj? Kam mislite iti ?" "Kam? Kdo ve? Ptica ve, kam naj leti zvečer, jaz ne. V svet zablodim spet, dokler ne obležim kje na cesti ali za plotom." Segel sem v žep. "Dal bb vam malenkost za pot, če smem." "Nikar ne segajte po denarju. Pustite! Eno krono sem vam Vem; prekletstvo pade redno tako še dolžan — nikar ne mis-nazaj na preklinjevalca. Vem. [lite, da sem pozabil. A zdaj nimam. Oprostite mi! — Ne, de- Ker z ugovori, ki smo jih omenili zgoraj, nasprotniki nimajo sreče, pa pravijo: "Apostoli sicer niso namenoma hoteli slepiti, bili so pa zaslepljeni sami. Vstajenje Kristusovo je bilo samo plod njihove domišljije." Sami so bili goljufani. Ne! Apostoli niso bili goljufani, niso slepili samih sebe, pač pa slepe same sebe apostoli brez vere. Blodnotvorjenje opatamo pri histeričnih osebah, pri ljudeh, gi so na pol ali pa popolnoma blazni, ne pa pri korenjaških, močnih ribičih. Voda, svež morski zrak je njehove živce dovolj utrdil. Apostoli niso bili nikaki mehkužni meščani, ki bi trpeli morda na nervoznosti, tudi nikaki bolehavi sanjači in prenapetne-ži, ne, bili so korenjaki, vzrastli iz ljudstva; poglejmo na primer samo na Simona Petra z njegovo odločnostjo, njegovim bistrim pogledom in razsodnostjo. Razun tega pa apostoli niso tja v en dan vrjeli, da je Jezus Kristus vstal. Niso vrjeli takoj ženam, ki so prišle z novico: "Jezus je vstal." Njihovo prepričanje je slonilo na DOKAZIH (videli, slišali, govorili so z Jezusom, tipali so DUŠO. (Konec.) "A sestra ?'\— sem poizkusil nežnejšo struno, da bi mu ublažil srd. — "Ali se ni zavzela za vas?" Bridko, ledeno se je zasmejal. "Sestra? Ta? — Ta me sovraži izmed vseh najhuje/' "A zadnjič ste govorili o njej z ljubeznijo." ^'Mogoče. Čudni hipi pridejo včasi na človeka: brez vzroka postane mehak kakor mlada punčka. A danes vam povem resnico : mačka je, tiger! Z radostjo bi mi iztrgala srce iz prsi." Čudil sem se sam pri sebi: "Torej je res vse odbil, vse si izpremenil v sovražnike?" "Čudno. Mislil sem —" "Vem. Da jo ljubim, hočete reči." — Umolknil je, kakor bi mu kdo presekal glas, globoko se zamisli. Strmel je mimo mene, v prazno, nemo, mrtvo daljavo, s tistimi blodnimi in obenem tako sanjavimi očmi. — "Morda jo imam res rad. Bila bi brž res edina, ki bi žalovala za menoj, če me ne bi l^ilo več. In jaz* — da, tudi jaz bi žaloval za njo." "dejte, eno drago dušo vendar še imate na svetu." Udaril je s palico ob zemljo. "Kaj mi pomaga to? Ko pa je moja duša vsa raztrgana. Vso so mi razčesali na kose." "Ali ne sodite malo prehudo, dragi gospod?" "Prehudo? Prehudo, ko pa so me proglasili za — blaznega!" Prijel se je z obema rokama za glavo. "Blaznež! —Ha, ha!" , "Je li mogoče? Ubožec!" "Ne samo mogoče, dragi gospod, resnica je, gola, .strašna resnica . . . Delal sem pred nekaj dnevi v buč^njaku. Popravljam to, ono, pospravljam tu, tam, predevam in čistim stare panje. Kar "najdem pisanje od sodni je. In kaj, mislite, da je bilo pisanega?" Utihnil je, gledal v me z ža-rečimi očmi. Molčal sem, čakal. Ne ljubim preklinjevalcev in klafačev. Glejte, z gostilničarjem tamle, s protestantom, bi bila postala malone prijatelja. A slišal sem ga pred nekaj dnevi, da je izustil ^rd angleški stavek. Ne vem, li res razume angleško, ali je to blato kje pobral in sam ne ve, kaj da pomeni. A vpra-^ šam vas: kako naj bom prijatelj človeku, ki govori take reči?" ^ "To mi ugaja, gospod Huber. Spoštujem vas že zaradi tega." Zamahnil je z roko. "Ni treba. In ni vzroka. Zakaj tudi jaz sem že, preklinjal, grdo preklinjal. Na potovanju. Bil sem dostikrat žejen in lačen; pa sem šel prosit. Sila me je nagnala, sicer bi obležal od gladu sredi ceste. A kaj so storili ljudje, ki -sem jih prosil pomoči v božjem imenu? Najprej so me ošteli, potfem mi vrgli kako malenkost. Kakor psu so mi jo mnogi vrgli. Poklonil sem se v svoji stiski in bedi. tem plemenitim srcem, z besedo se zahvalil, a v srcu sem jih preklel na dno pekla. Vem, delal sem grdo, nizko. Zakaj to so bili vendar ljudje, ki me nikoli poprej niso videli, ki niso imeli ne najmanjših dolžnosti do mene. A te ljudi doli v Dolini, te bi smel z vso pravico." Dvignil je močno žilavo pest proti nebu, grozeče jo stresal. "Naj jih udari Večni, če res je. In mene naj udari in zdrobi. Čemu živim in trpim?" Prihajalo mi je tesno. — "AH mož zbesni?" "Glejte, pravkar ste preklinje-valce obsojali," sem ga izkušal nite denarnico nazaj v žep4 Kaj bi mi pomagal denar, ko pa je duša vsa raztrgana!" "Dal bi vam prav rad. A če ne marate. — Ostanite zdravi! Da bi bili srečnejši, kadar se spet vidiva!" "Ali že greste? Se vam mudi? Morda vas smem spremljati do župnišča?" "Prosim." "Imate morda kako lepo knjigo? Branje me včasi še nekoliko pomiri in potolaži. Ob knjigi človek pozablja." "Pogledam. Upam, da bo kaj." Poiskal sem in mu ponesel Preženite bolečino! Okorelo rame, otzpljena mišica, natego jen sklep— v»e to spremlja BOLEČINA. Toda ▼drgnite nekoliko PAIN-EXPELLERJA na bolečo površino, in bolečina bo hitro izginila. Pain - Expeller is bolečina sta si smrtna sovražnika. Dobite fie dues steklenico pri svojem lekarnarja, 35«. in 70«. Glejte, aa bo na zavojčka tvorniika znamka SIDRO. Zavrnite vse ponaredbe. P. AO. MCHTER & CO. 104.114 Samth 4tk St. H. Y. jRAor m ml i iv1 A R rs, I Preskrbi te si zabavno in koristno čtivo za počitnice. Ni se vam treba dolgočasiti, kajti pri nas lahko dobite 8 knjig za dolar t A t t * A i: z. 2. Kako si ohranimo ljubo zdravje .. .....23 3- 4- Iz življenja za življenje, povest .... S- 6—7. 8. Vse te knjige, naročene skupaj, stanejo en dolar. _ Poštnina je že všteta. Naročila pošljite na: EDINOST 1849 West asnd Street. CHICAGO. ILL. 4 t t t t t i A t 4 \v\\\ Lubasove harmonike Ravnokar sem prejel veliko zalogo raznovrstnih harmonik naravnost od Lubasa. Pišite po cenik! STEPHEN STONICH - r L ■ '• / 1 C H I S H O L M, MINN. pred hišo, kjer je čakal; sedeš na klopi je bil zatopljen v te£* ke misli. "Hvala. Knjige ljubim." "Lepo to; tudi jaz. — a prav*, kar bije poldne. Počakajte hip^ naročim vam malo kosila." "Hvala, ne! Sodim, da ni mo* ja nesreča, ker sem jedel v živ* ljenju premalo, temveč ker pre* več." 4'Mislite? Težko P "Bodi, kakor hoče. Brez po* mena je vse to. In kaj bi mi po* magalo, če bi jedel še toliko itfc še tako dobro! Ko pa je vsa dtl* ša bolna, vsa raztrgana." Vstal je, naglo se poslovil. Zamišljen sem zrl za njim, ko je stopal čez dvorišče z dolgim^ odločnimi koraki, s povzdiguje* no glavo, na videz mlad. močan,* zdrav in cvetoč. In vendar —* bil je ubog, srt mož, mož z ra* njenim srcem, z ratrgano dušo... Težko mi je bilo pri srcu, ko je odhajal med vaškimi hišami, "Kam gre tvoja pot, ti ubogi, samotni, izobčeni mož ? Ali se vi* diva še kdaj in — kako?" Bodočnost molči Kdor malo govori vedno več pove kot tisti, ki vedno klepeta, * * * Ženske so veliko bolj domiš* ljave kot moški, pa tudi kunštne so bolj kot moški; z jezikom ti narede kar moški z rokami nc morejo. ROJAKI V FOREST CITY IN OKOLICI Se priporočamo pri nakupu razne železnine in kuhinjsko pohištvo, pri nas dobite vsakovrstne barve in varniše in drugo orodje, ki se potrebuje pri barvanju, razne kotle in drugo posodo za kuho, vsakovrstno orodje za rokodelce. Imamo največjo zalogo te vrste v mestu. Prodajamo po najnižjih cenah, ki je mogoče. Delamo tudi vsakovrstno plumbersko in kleparsko delo. Priporočamo se za obilen obisk. BENJ. BIGHI0LZ1R Trgovec z vsakovrstno železnino 527 — Main Str. Forest City, Pa. Za organiste, pevce in ljubitelje glasbe imamo y zalogi sledeče note: •John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ 6217 st. clair ave., cleveland, OHIO. se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno in ceno. m GLASBA, a) cerkvena glasba. Bernik, Pozdravljen, pesem za mešani zbor in tenor solo ....$ ,M Foerster, Cantica socsa, III, lel za moški zbor ........... »flO Foerster, 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor .................. Foerster, 3 ecce sacerdos mag-nas (dve za mešani, ena za moški zbor .................. >2J Gerbič, Slov. maša sv. Frančiška, partitura 25c- glasovi po.. JI G rum, Cerkvena pesmarica sa Marijino dražbo .............. ijoo Hladnik, Deset postnih pf umi za mešan zbor................ M Hladnik, Petero proinjih Marijinih pesmi v vojnem času za vmešani zbor .................. .jo Hladnik, Zdrava Marija, pesmi za mešan zbor, solo-spevi in orgij«. « ...................... OS Hribar, p. Angelik, Advestne in božične pesmi za mešani zbor........................ «40 Hribar, ObhajOne pesmi za me-zbor, partitura 50c. glasovi po *IJ Holznar, Slava bogu, cerkvena pesmarica ................... 2.00 Kimovec, Rihar reaatus, 21 pesmi za mešani zbor, part...... ,40 glasovi ...................... >11 Lehan, Zbirka cerkvenih pesmi za mešani zbor .............. .jo Pogačnik; Missa st. Josephi sa mešani zbor, partitura ........ 43 glasovi po.....................13 Premrl, Cerkvena pesmarica za mladino, partitura ............ 45 glasovi po .....................15 Premrl, Godovnice, 17 Mariji- . nih pesmi za mešani zbor partitura 35c. glasovi po .......... .13 al Premrl, Hvalite Gospoda, pesmi svetnikov za mešani zbor partitura 35c. glasovi po...... Premrl, Slava sv. Križu, postne pesmi za mešani zbor ........ jf Sattner, Missa Seraphica za mešani zbor in orgije, partitura 35c. glasovi po ............ (H Sattner, p. Hogolin, Postne pesmi za mešani zbor, partitura 50c. glasovi po................ Sattner, a Božični pesmi za so- k*, zbor in orgije ............ jg b) svetna glasba: Aljaž, Mešani in moild zbori 3. zvezek Psalm z 18: Ti vesela poj; Na dan; Divna noč...... 41 5. zvezek: Job: V mraku; Dneva nam prpelji žar; z vencem tem ovenčam slavo; Triglav.... 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda, Občutki; Geslo .... 8. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.); Ti osrečiti jo ho- n ti (moški zb.); Prijatelj in senca (moški zb-). Prijatelj in senca (mešan zb.); Stoj, solnčice stoj; Kmetski hiši ............ 9. zvezek: Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večerni zvoa; Zdravice I.; Zdravice II.; Oče-večni; Tone Solnce .. ,l| Laharnar, Gorske cvetlice za mešani zbor .................. Laharnar, Gorski odmevi za moški zbor .................. 4| Laharnar, Planinke, za mešani zbor, 2 zvezka po ............, 4| Laharnar, Pomladanski odmevi za mešani zbor 2 zve. po .. Sicherl, Trije moild zbori .... Orlovska pesmarica, za en glas 41 •u Naročila se pošiljajo na: KNJIGARNA 1849 West 22nd St., JL I EDINOST Chicago, m, šSBBE "MALENKOSTI" ROMAN V ŠTIRIH DELIH. Španski spisal p. Cofoma is Družbe Jezusove. Prevedel Pauhis. K Diogen je vstal in je šel naravnost nad strica, kakor bi ga hotel nabosti, Currita pa je začela na vso moč obrekovati mar* kizo de Sabadell, svojo ljubljeno sestrično. Ni bilo zapaziti, da je jezna, le glasek se ji je lahno tresel. Villamelon jo je radostno poslušal in mislil na ljubki govor o vezeh sorodstva, ki mu ga Je -bila govorila njegova soproga tisto jutro . . . Kar je bilo ženstva v družbi, vse je pritegnilo Curriti: da je markiza de Sabadell spletkarica, svetohlinka; nezvesta soproga, ki hoče spraviti sedaj še tudi ubogega Jakoba pod nadzorstvo patra Cifuenta; da je dolžnost 'vsakega kristjana, strgati tej goljufici krinko raz obraz in opozoriti dobrega Jakoba na nastavljeno past . . . Diogen se je ustavil na pol pota k stricu, kakor da bi mu hotel še pustiti življenje, se živahno okrenil k senoram ter je ves razdražen začel psovati, da So ženske ciganska zalega, da je ženska vrag, da je ustvaril Bog Evo iz opice in tako dalje. Senore so se smejale, Diogen pa jim je hitel praviti, da je Stvarnik sicer res mislil napraviti Evo iz rebra in da je že držal rebro v roki, da pa je priskočila opica, ki ga je odblizu pozornp gledala, zagrabila za kost in zbežala z njo, da bi jo skrila; Gospod da je hitel za njo in jo je ujel za rep, pa žival se mu je iztrgala in mu je pustila rep v roki; Gospod da je skomignil z rameni in rekel: "Saj je vseeno —" in je napravil iz opičjega repa mater človeškega rodu . . . Senore so se razhudile nad takimi neslanostmi in so planile nad Diogena z jeziki. Curita je koj obžalovala, da ji je v jezi ušlo, kar bi bila morala pravzaprav zamolčati, in da bi odvrnila pogovor na druge stvari, je hitro nadaljevala Diogenovo šalo: "Glej, Diogen, mogoče, da je tvoja zgodba resnična, meni pa so pravili drugo, slično . . . Ko je Bog že ustvaril vse živali, mu je manjkalo še človeka; pozno je že bilo in truden je bil. Da bi si prihranil čas in trud, je zagrabil prvo živinče, ki mu je prišlo pod roko, in jč rekel: Govori! In bil je ustvarjen človek." Pri besedi "govori" je udarila Currita s pahljačo svojega dragega soproga Villamelona po rami. Fernandito je razumel udarec kot znak sprave in se je sladko in zadovoljno nasmehnil. Currita pa se je sklonila k njegovemu ušesu in mu je zašepetala: "Poslušaj, Fernandito! Zdi $e mi potrebno, da pogledaš, ali si je Jakob že odpočil, in da ga povabiš k večerji. Povej mu, da ga pričakujem zanesljivo in da moram važne reči z njim govoriti 1" iitt ^ ^t, ^ Diogen pa je stopil k stricu in ga je brez vseh okolnosti zgrabil za ovratnik bogatega površnika. Neomadeževana, bela srajca se je svetila izpod kožuhovine, dragocen kamen jo je krasil, moder kakor spomladno nebo. Vznevoljil in preplašil se je stric, ko je videl sebe in svojo snežnobelo srajco brez brambe in brez pomoči v krempljih Dio-genovih. Zakrival je svoj strah pod ljubeznivim, prijaznim nasmehom, imenoval je Diogena svojega ljubega Petrrrrčka, ponujal mu je drage smodke, katerih sam ni sicer nikdar kadil, ki jih je pa vedno nosil seboj za take slučaje. Pa Diogen je uprl vanj svoje oči, zabuhle od ruma in bri-njevca, kakor kača, ki pod njenim pogledom otrpne uboga pti-čica. ter ga je napovedovalno vprašal: "Poslušaj, Frasquito! AH je res, da si postal zaupen prijatelj Jakobov?" Stric se je zavzel. Z Jakobom da bi naj sklepal prijateljstvo? Saj ga ravno on vedno draži in nadleguje. Ta človek mu ne ugaja, ne ve, zakaj. Prosil ga je sicer, naj bi ga on, stric Frasquito, priporočil pri patru Cifuentu irt dal mu je na pot svojo posetnico, VSO ODPRAVO nn GLAVE DO NOG si lahko kupite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke, spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najbolj še trpežne obleke, črevlje, kape; srajce in sploh vse, kar rabijo. Mi Vam obljubljamo, da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR"! J- J. DYORAK & GO. ~ *853-I855 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL, Širite Ust "EDINOST"! S®®0®0000®®0®0®®®®®0®0®®®000® Novi 1923 model Oliver pisalni stroj NA PROSTO POIZKUŠNJO ZK EN TEDEN I UČITELJI ! Tu je novi Oliver pisalni stroj. Novi tihi brzi stroj, najboljši stroj, ki smo jih kdaj producirali in ponudeni so vam za ceno, pri kateri si boste prihranili najmanj od $30. do $50. in vaven boste dobili boljši stroj kot dosedaj. POPOLNOMA HOV se vam pošlje direktno iz tovarne za nižjo ceno kot je še kdaj kaka izdelovalnica prodajala stroje. Novi Oliver pisalni stroj Tma vzorčni črkovni sistem štev. 3. Vsak Typist, ki zna pisati na črkovni sistem štev. 3. ali 4. lahko piše na novi Oliver pisalu stroj brez težave. Je najlažji črkovni sistem za začetnike. Noben učitelj, noben trgovec, noben društveni tajnik, ali . kak drugi uradnik bt ne smel biti v sedanji dobi brez Novega Oliver pisalnega stroja. S tem si prihranite čas del°. Oliver pisalni stroj je najbolj pripraven in pfak-tičen pisalni stroj za vas. PRIHRANITE $50. — PROSTA ENOTEDENSKA ^ POI SKUŠNJA NOVI OLIVER je moderno izboljšan in ima mnogo Stvari, ki jih drugi stroji nimajo. Je najbolj trdno narejeni stroj. Večkrat vzdrii v vedni rabi od 10. do 15. let brez popravljanja. Priprost. Ima samo 800 kosoov: neka* teri jih imajo do 2500. Nima kakih slabotnih kosov, da bi se zlomili. Predvsem pa poglejte na to nizko ceno za naša dva modela: , OLIVER ŠTEV. 9. 2 novim vzorčnim črkovnim si- * stemom; štev. 3 je občudovanja vreden stroj. Za plačevanje na obroke stane $55- Ako ga plačate tako L v gotovini: . $49.5o. OLIVER fiTEV. k. Najnovejše izboljšan. Z Vzorčnim črkovni msistemom štev. 3. Na mesečno izplačevanje $7S- Ako ga plačate v "gotovini: $67.50. PIŠITE PO NAS CENIK — IN PROSTO POfSKU-SNO PONUDBO. PIŠITE SE DANES po brezplačni cenik, ki Vam opiše in predstavi v slikah pisalni stroj štev. 9. in štev. ti. Pišite po vse podrobne akte o tem stroju in <^na£i veliki za Vas varčevalni ponudbi. Plačevanje na obroke in prosta poiskušnja. Vi lahko pišete po Oliver stroj brez vsake obligacije. Nobene? rizike. Poizkusite! Poizkusite kako stroj deluje. Potem, ako boste zadovoljni boste plačali za stroj, vsak mesec nekaj. Ali pa če plačate v gotovini in si prihranite, za kolikor dobite popusta. Ako pa ne bt bili zadovoljni, ga lahko vrnete na naše stroška. - THE OLIVER TYPEWRITER COMPANY Oliver Typewriter Building Chicago, UL seve samo, da bi se ga iznebil . . toda, da bi ga spremljal.'..? Kdo si je to izmislil? Ali pa, da bi se on vmešaval v Jakobove družinske zadeve . . .? * Tako je govoril stric in je skušal uiti Diogenu in mu iztrgati ovratnik. Posrečilo se mu je, naglo si je zapel površnik do brade in skril svojo snežnobelo srajco pred umazanimi prsti tega sitneža . . . "Kdaj odpotuje Jakob v Biarritz ?" ga je še vprašal Diogen. "Jutrrrrri zjutrrraj." In skrivnostno in zaupno je nadaljeval: "Seve, Jakob grrrre v Biarrritz samo zato, ker mu dišijo mi-V lijoni Elvirrrini. A kaj bo storrrila Elvirrra? Nikomurrr ne bo prrrrišlo na um, da bi skupaj živel s takim Poncij'em Pilatom!" Diogen mu je obrnil hrbet in mu ni rekel besedice. Stric pa je bil vesel, da se je rešil njegovih rok, četudi je izdal svojega prijatelja, in hitel je pravit Curriti, da drži Diogen z markizo Sabadell. Od Currite je šel k do $100.00 po $3.50. — Od $100.00 naprej po 3j/£cen. od dolarja. H tem pristojbinam je še pridjati za vsako posamezno po-šiljatev 15 centov za poštnino. BANČNI ODDELEK EDINOSTI, 1849 West 22nd Street. CHICAGO, ILL. List Edinost je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo služite se lista za 'Vašo reklamo, da. jo list ponese na pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nallj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva. ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI* USPEŠNL Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati ▼ Hstu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali. DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA. ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in. prepričajte se en Krat. Po-slovenske domove pred <& slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj I NASA TISKARNA je tedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna ▼ Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenski^ čč. gg. duhovnikom, cenjenim društva m, trgovcem in posameznikom, se tuj topleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin. Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno odda ste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mi! ' Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo ie tako malo ali veliko. Poizkusite pri nasi TISKOVNA DR. 'EDINOST' 1849 W. 22nd Street Chicago, DL __ « - < Phone: Criftil 0098.