Odprtost z odkritostjo
Zaradi aktualnosti ponatisku-iemo članek Janka Jerija, ki }e bil objavljen v aprilski šte-vilki ljubljanske revije «So-dobnost».
Samo zavoljo olajšanega razumevanja vsebinske kompleks-?°sti teh tako delikatnih vpra-Sanj, korenin posameznih poja-v?v, in aktualnih revizionistič-nagnjenosti nekaterih (o-mejevalno podčrtujem besedo nekaterih) krogov v sosednji deželi namesto uvoda torzna zgodovinska digresija: dvojna ■=ra italijanske diplomacije med prvo svetovno vojno, ki se je sklenila z londonskim pak-‘°nt (26. aprila 1915), je vendarle očitno osupnila tudi indijskega državnika J. Nehruja, čeprav je bil sicer vajen tudi “,a™j poniglavega kolonialističnega spletkarjenja na svojem podkontinentu. «Način, ka-Je Italija ponujala svoje u-f^dge tistemu, ki je največ da-■?*:*. razmišlja Nehru v svojih 'utrinkih iz svetovne zgodovi-«ni bil posebno plemenit, toda narodi imajo trdo kožo in se marsikdaj obnašajo tako, da 1 se tega sramoval vsak posameznik. Zaveznici Anglija in Francija sta ji lahko ponudili ,e9Jo. Podkupnino, tako v takojšnjem izplačilu gotovine kot ’ obljubah, da bo dobila nova Plemlja, in zategadelj je maja stopila v vojno na strani zaveznikov.« To vrednotenje ne-pega duhovnega Gandije-ediča pa ni zanimivo le ►dejstva, ker nas je sku-dogovor- (če se kot ne-ho prizadeti raje izognejo ustreznim epitetom za to 'dtpčijo) ozemeljsko doživljenj-sko pohabiti, niti zaradi še ko-jaj s čim primerljive cinične mplomacije, ampak da bi vsaj delno lahko dojeli to svojevrstno, specifično politično filozofi0. moralo in mentaliteto, ki je zavrgla ((sleherno čustvo, sle-n®tni predsodek, ki ga ne bi . izključno preveval le sacro e-«°ismo.» (A. Salandra.)
Sekundarni odmev teh in podobnih nazorov v vsakdanjih dnosih med ljudmi, če jih ta-V.° imenujem, so bile razne ina-lce bolj ali manj zgodovinsko Podprtega poudarjanja «riin-beneške, latinske« supe-°n?osti nasproti ((balkanskim pastirjem, pericam in težakom« torej, da je povsem logična ranlCa’ da romansk°. civilizira, mesto gospoduje manj stlir i mu’ neomikanemu, «ru-l„d.alnemu» slovanskemu za-jgdju, pa čeprav so bila mesta j,jbjbsebojno nepovezane en-ave na etnično strnjenem slo-hskem ali hrvatskem nepo-ifddem zaledju. Za psiholo-Jd Italijana je pač povsem ;alf.vn°- je pisal med drugim LM«nski izvedenec pri poga-nrik Za sklenitev mirovne po-13°® z Italijo C. Schiffrer bel t kar ie d°besedno po vi Ltu« lansko lete v razpra-,i o- Venezia Giulia nelTeta ^isorgimento), «da mora [e ®zelje slediti usodo mest in narobe, še posebej, ker se , zd‘, da je taka rešitev do-pj.dtemeljena s tisočletno tra-ajp, d, zgodovino, z nadvlado v boca, °sti’ s starejšo in bolj tjjf t0 kulturo v primerjavi s rorin Ze*° mlado slovanskih na-UulnfV>>' Seveda je bila tako naivna forma mentis zibelka stih • čne^ih izpeljav: od tiho]/ lrnenu.jmo jih na zunaj svojp miroljubne, čeravno po • n°iranjem bistvu enako naci£7lns.ko netočne, diskrimi-i|laJrf in žaljive, kakršna je letoLaenim°. tista pred dvema hekri F°nda Savie (voditelja avtoK,njega tržaškega CLN) o 1 aniu.ih slovenskih sodržav-
fdih kot
s ;o.»"_!>ostih» do tistih križar-
o nekakšnih «tisoč-
I	ldih
S	V%VS VAOVAAi AAA A4IWA
r .zvvP^nakih, ofenzivno bolj Zftčrhf Slede «svetih meja, zfra , , od Boga«, polnih pre-š Von , Je hujše kot sovra-s ’,,kakor Je 0 teh mitih pre-c r 'talij anski izobraženec (si-s inpntll,0kristjanski deželni po-1^ ,c iz Gorice) N. Ramani, r itn latlskega marca v dežel-J >lii«i?Vetu obmejne Furlanije bfcci^6,. krajine razglabljal o Pfeti?^Iistieni etiki in morali. bE0 tl0r>a metaforika, ki jo je tedne slišati na primakni?1*1 manifestacijah ob f9bn,o - obletnici «diktata» (10. žav naria !947 je namreč 21 dr-n^„aP,lsal0 v Parizu mirov-nalh^0 z Italijo) pa je bi-°breni .n° v Precejšnji meti emh
s tisti L,v uv°du, marveč tudi
II	hi]i,Jr nervoznim ozračjem d ij Zn ki Je bil že od nek-^Hzem ‘en Za °bmejni nacio-
4onp!!atl Pa je treba, da je ?&°dih T^tkaj na omenjenih b 'gun/v« , s° j ib organizirale c*je, od G ‘n xSOrodne organiza-splošne inscenacije do
enjena v različnih od-he le z izhodišči, orne-
retorike in vsega ostalega zaznavno bučnejše in polemično bolj priostreno kot minula leta («Nismo se spremenili v Don Kihota,« podčrtuje z očitnim samozadovoljstvom eno izmed begunskih glasil, «Difesa adria-tica» 28. februarja letos, «pač pa opravljamo zelo pomembno in nezamenljivo funkcijo...«) in kar je nemara v tem sklopu še značilne j še — tudi mesto, ki ga je vsemu temu odmerila italijanska uradna javnost, če to tako označimo, je bilo precej vidnejša, kakor pa se je to dogajalo poprej.
Seveda ta nova »samozavest« r.i ušla tudi naši javnosti, ki z razumljivo prizadevnostjo spremlja vse, ki kakor koli zadeva ozemlja z mirovno pogodbo vrnjena Jugoslaviji. A propos: nihče pač ne more ime-tj nič proti, če se državljani sosednje republike, ki so po svojem svobodnem preudarku in pobudi (P. De Simone, urednik L’Arena di Pola, je prav ob 20-Ietnici na shodu 23. februarja letos v Gorici poudaril, «da je to bil akt ljudske volje«) zapustili področja z mirovno pogodbo in londonskim sporazumom vrnjena naši državi, zbirajo pod pokroviteljstvom svojih organizacij ali drugače in obujajo spomine na svoja nekdanja ognjišča. Prav nasprotno: sicer pa imajo ob veljavnem mejnem režimu tudi druge možnosti. Nekaj povsem nasprotnega pa je, če to spremlja bolj ali manj neposredna revizionistična intonacija. Kako si- je ‘sicer mogoče drugače razložiti, kolikor se o-mejimo zgolj na ta primer, da so izvolili (preko delegatov) svoje župane in občinske svete za Zader, to nekdanjo rapalsko enklavo na naši strani Jadrana in celo za Reko, ki si je nista lastila niti Sonnino niti Salandra in jo celo londonski pakt ni orisodil Italiji. To, kar niso zajemale takratne maksimalne italijaske zahteve, je zaključil s svojim piratskim izpadom šele predhodnik fašizma D’Annunzio, ko je (12. septembra 1919) s svojimi »ardi-ti» okupiral Reko. Težko bi pač bilo soglašati, da je cilj ustanavljanja, takih »konkurenčnih« občinskih uprav «in esi-lio« gojiti le kulturno dediščino (ki jo mimogrede, tisto pravo, tudi mi cenimo) in druga človekoljubna izročila in da to ni dokaj drastična manifestacija nečesa povsem drugega.
In še nekaj aktualnejšega: ob nedavni, za širšo javnost tako presenetljivi prekinitvi že skoraj sklenjenih jugoslovansko-italijanskih trgovinskih pogajanj (20. januarja letos) so se isti krogi oziroma njihov tisk sorazmerno široko razpisali o ozadju tega koraka z vzporednimi zahtevami po «globalni verifikaciji« jugoslovansko-ita-lijanskih odnosov sploh in še posebej veljavnih regionalnih dogovorov na obmejnem področju (videmski sporazum). «Nekateri štejejo begunce za pobudnike prekinitve trgovinskih pogajanj in jim s tem pripisujejo večjo veljavo, kakor jo dejansko imajo,« se spreneveda nepodpisani avtor v «Di-fesa adriatica« (28. februarja), medtem ko urednik z manj hipokrizije apostrofira: «Ko obnavljamo naše odobravanje trdnemu stališču ministra za zunanje zadeve, si želimo, da bi vlada vztrajala na liniji jasne odločnosti.« Ker vsaj za sedaj še ni nikakršnih uradnih javnih pojasnil za ta ukrep, je pač težko sklepati o stopnji sovisnosti vseh teh akcij, če pa posežemo za nekaj mesecev nazaj, pa je vendarle za splošno orientacijo značilen odstavek iz referata P. Barbija, predsednika ANGVD (Nacionalne asociacije za Julijsko krajino in Dalmacijo) na lanskem VII. kongresu te organizacije, ko je glede stikov z voditelji in funkcionarji zunanjih zadev dejal. «da so bili ti stiki pogostokrat vezani na dolžno diskrecijo, lahko pa izjavim, da niso bili samo intenzivnejši, ampak tudi plodnejši spričo spremenjenih okoliščin odnosov z Jugoslavijo«.
že leta nazaj pa je veljala posebna pozornost te in sorodnih organizacij nekdanji jugoslovanski coni STO, prizadevanjem, da bi odprli vsaj to vprašanje, «ki je za nedoločen čas zamrznjeno z Memorandumom«. kakor zatrjuje uvodnik v tDifesa adriatica« (17. maja 1966) in nadaljuje, «da danes turistična stvarnost na meji, fikcija z ekonomsko - poslovnim ozadjem .dobrega sosedstva’ ne dovoljujejo opore za akcije, ki bi pretresle apatijo javnega mnenja in vnovič vžgale v Italijanih jadransko
VATIKANSKI DOKUMENT
O socialni razcepljenosti
v svetu
V skladu z znamenito encikliko papeža Janeza XXIII. «Pacem in terris« («Mir na zemlji«) in s pozivom Pavla VI. v korist nerazvitih narodov, naslovljene svetovni javnosti iz Bombaja ob obisku v Indiji, so objavili na tiskovni konferenci pred tednom dni novo, sicer zelo obsežno encikliko Pavla VI. ((Populorum progressio« (»O razvoju narodov«). To je nekakšen priročnik za novo politiko katoliške cerkve do enega najvarnejših problemov sodobnega človeštva: do nerazvitih dežel in njihovega gibanja h gospodarskemu in družbenemu napredku.
Papež ugotavlja, da je danes problem neenakega gospodarskega razvoja in socialne neenakosti zavzel med narodi svetovni obseg; pri tem poziva razvite države, naj začno konkretno ukrepati, da bi učinkovito pomagali zaostalim državam. ((Pravilo, ki je nekoč veljalo za pomoč bližnjim, je rečeno v encikliki, moramo danes uporabiti glede vseh tistih na svetu, ki potrebujejo
„ ,	.	.	m ,	.	......	, •	l	pomoč.« Skratka, presežek, s kate-
Kakor smo ze včeraj poročali, je te dni v Trstu skupina	italijanske radiotelevizije iz	Milana, ki snema	za te-	rim razpoiagajo bogate države, je
densko kulturno rubriko «L’Approdo» in ki ima namen čim	širše zajeti tržaške kulturne	značilnosti. V tem	okviru	treba dati siromašnim, kajti, če se
je skupina snemala v petek v Kulturnem domu prizore iz igre «Saj ni zares«. Slika kaže	prizor med snemanjem	bodo bogati oklepali svojega «sko-
...n,lunini ...........................................milil, ....WHl|MiimilMmiiiiiiminlllHmiHWlliiHiiiiiiimlniliimmHiinii»iiiim*mmm|mwmm|H|m||mm|1m|m|nw|lllllllllllllllltuIIIIIIIIIIIII|mm|11111111
ZAKLJUČEN URADEN_ OBISK POLJSKEGA PREDSEDNIKA V RIMU
Koristnost konference o evropski varnosti Ugoden razvoj vsestranskih vzajemnih odnosov
Predsednik Ochab bo ostal do torka na zasebnem obisku v Italiji ter bo obiskal razne turistične in zgodovinske kraje
tiiimHiiiiiimiiiimiHiiiiimimiiiiiimiiiiiiiimimii
strast«. Nemogoče je našteti vse javne, če sploh ne govorimo o zakulisnih, akcije teh krogov, da bi onemogočili dobre sosedske odnose, sožitje med obema narodnostima in restavrirale nekdanjo, s šovinizmom obremenjeno napetost. Sicer pa so to bili že od vsega začetka najbolj ogorčeni nasprotniki londonskega sporazuma (5. oktobra 1954) in so bili zapleteni v skoraj sleherno intrigo, ki je skušala na ta ali oni način razvrednotiti, omrtvičiti ta dogovor, ki ga vsi iskreni zagovorniki r.ove, prijateljske faze v odnosih med jadranskima sosedoma štejejo za mejnik in obenem za temeljni kam'n bolj pozitivnega, izvirnega sožitja, kj nastaja v nenehnem spopadu, obračunu z dušečo dediščino komaj nekoliko pozabljene trpke preteklosti.
Janko Jeri
(Nadaljevanje na 3. strani)
RIM, 8. — Predsednik državnega sveta LR Poljske Ochab je zaključil svoj uradni obisk v Italiji. Davi se je poslovil v Kvirinalu od predsednika republike Saragata in od drugih osebnosti. V Italiji bo ostal do torka na zasebnem obisku in bo obiskal nekatere turistične in zgodovinske kraje ter industrijske centre.
Zunanje ministrstvo je medtem objavilo uradno sporočilo o obisku, ki omenja pogovore zunanjega ministra Fanfanija s pomočnikom poljskega zunanjega ministra Naszkowske-ga. Hkrati se je tudi poljski minister za zunanjo trgovino pogovarjal z italijanskim ministrom za zunanjo trgovino Tolloyjem.
Sporočilo poudarja, da je obisk poljskega predsednika potekal v prijateljskem ozračju v skladu z duhom tradicionalnega prijateljstva med obema državama. Ob tej priložnosti so si znova odkrito izmenjali poglede na najvažnejša vprašanja miru in mednarodnega sodelovanja in so se hkrati posvetovali o razvoju ita-lijansko-rv.ljskih odnosov.
Obe strani sta poudarili, da se bosta na podlagi načel listine Združenih narodov še dalje trudili za mednarodno pomirjenje in za ustvaritev ozračja vzajemnega zaupanja in razumevanja med narodi. Obe strani sta se strinjali o važnosti vloge Združenih narodov za mednarodni mir in varnost.
Posebno pozornost so posvetili razorožitvi, omilitvi napetosti in varnosti v Evropi. Obe strani sta poudarili prepričanje, da bi sporazum o splošni in popolni razorožitvi pod dejanskim mednarodnim nadzorstvom bil učinkovito sredstvo za zajamčenje mednarodnega miru in varnosti. Zavedajoč se dejstva, da bo moč ta temeljni smoter doseči posto-
poma, sta obe strani poudarili važnost sprejema vzporednih raz-orožitvenih ukrepov. Obe strani sta mnenja, da bi sporazum o učinkoviti pogodbi proti širjenju jedrskega orožja moral biti važen korak za zajezitev atomske oboroževalne tekme in izdelovanja atomskega orožja, za njegovo postopno zmanjšanje in dokončno odpravo.
Z namenom nadaljevanja po poti pomirjenja in zaupanja na evropski celini sta obe strani izrazili željo, naj bi se pomnožila izmenjava pogledov na političnem področju, in prav tako naj bi se povečalo sodelovanje na kulturnem gospodarskem, tehničnem, znanstvenem in trgovinskem sektorju med državami zahodne Evrope in državami vzhodne Evrope. S tem v zvezi sta poudarili koristnost, ki bi jo mogla imeti konferenca o evropski varnosti. Sporazumeli sta se o potrebi primerne priprave te konference, da bi mogla prispevati k zbliža-nju stališč in uskladitvi naporov prizadetih držav, da se omogočita rešitev evropskih vprašanj in sodelovanje na naši celini.
Obe strani sta obrazložili svoje stališče glede Vietnama zavedajoč se velikega trpljenja vietnamskega ljudstva. Izrabili sta zaskrbljenost zaradi Velike nevarnosti, ki s terh grozi svetovnemu miru.
Obe strani, nadaljuje sporočilo, sta z zadovoljstvom ugotoyili pozitiven razvoj italijansko-poljskih odnosov, in sta proučili možnost njihove pomnožitve na raznih sektorjih.
Kar se tiče gospodarskih odnosov med Italijo in Poljsko, so z zadovoljstvom ugotovili njih dober razvoj in zlasti občutno povečanje medsebojne trgovine v zadnjih letih, ki je znak ugodnih perspektiv za njih nadaljnji razvoj in možnosti njih okrepitve tudi v okviru sporazuma o gospodarskem, industrijskem in tehničnem sodelovanju, ki je bil sklenjen leta 1965, za konkretne oblike industrijskega sodelovanja med italijanskimi in poljskimi proizvodnimi podjetji, ki so se začele na raznih sektorjih.
V okviru italijansko-poljskega trgovinskega dolgoročnega sporazuma so se sporazumeli o potrebi začetka pogajanj za sklenitev novega protokola v skladu z novimi potrebami, ki so nastale zaradi stalnega naraščanja trgovine ned obema državama.
Z zadovoljstvom so ugotovili, da bodo stiki za sklenitev italijansko-poljskega turističnega spo-
razuma omogočili bližnjo sklenitev tega sporazuma. Prav tako so ugotovili ugoden potek pogajanj za sklenitev nove italijansko-poljske konzularne konvencije.
Obe strani sta z zadovoljstvom sprejeli na znanje stalni razvoj medsebojnih kulturnih odnosov in se sporazumeli o koristnosti povečanja tehničnega in znanstvenega sodelovanja zlasti s povečanjem stikov med visoko kvalificiranimi osebami na tem področju. Razvoj italijansko-poljskega sodelovanja v kulturi, znanosti in tehniki v prihodnjih letih bo določen na sestankih mešanih italijansko-poljskih komisij, ki bodo v kratkem v Varšavi.
Predsednika Ochab in Saragat sta izrazila zadovoljstvo nad u-spehom sestanka, ki spada v okvir prizadevanj za razširitev podlage mednarodnega sodelovanja in prizadevanja za mir. V tem duhu sta obe strani poudarili skupen namen, da bosta še dalje ohranili tesne stike v zaupanju, da bodo ti pripeljali do nadaljnje okrepitve italijansko-poljskih prijateljskih odnosov in pri-
spevali k pomirjenju in miru v Evropi in na svetu.
Predsednik Ochab je davi obiskal poljsko vojaško pokopališče v Montecassinu. Spremljal ga je podtajnik za obrambo Cossiga v imenu vlade. Med obiskom je Ochab poudaril, da pokopališče spominja na najbolj tragične trenutke življenja naših narodov, toda hkrati je tudi spomenik bratstva med Italijo in Poljsko. Župan iz Montecassina je toplo pozdravil poljskega predsednika, predsednik Ochab pa se je zahvalil prebivalstvu Montecassina za spomin, ki ga goji na poljske vojake.
Iz Montecassina je Ochab odšel na obisk v Vietri sul Mare, kjer ga je sprejel minister za znanstveno in tehnološko raziskovanje Rubinacci, ki je priredil predsedniku večerjo. Ob tej priložnosti sta si Rubinacci in Ochab izmenjala zdravici. Zatem je Ochab odšel na obisk v Pompeje; od tu pa v Neapelj. Tu si je ogledal muzej San Martino in je nato obiskal center za produkcijo RAI-TV v Fuorigrotti.
Spominska slovesnost v Bucheimaldu
BONN, 8. — Trideset tisoč ljudi, ki so prišli iz obeh Nemčij in iz 12 drugih evropskih držav, se je danes zbralo v Weimaru na spominski slovesnosti osvoboditve koncentracijskega taborišča v Bu-chenvvaldu leta 1945: Navzoči, med katerimi je bilo mnogo članov odporniškega gibanja, so odobrili resolucijo, s katero obsojajo neonacizem v Zahodni Nemčiji in poudarjajo, da se ne sme nikoli več zgoditi, da bi na nemškem ozemlju znova vstal barbarski režim, sovražnik miroljubnih narodov. Pred spomenikom, ki spominja žrtve Buchemvalda, je predstavnik političnega urada vzhodnonemške komunistične stranke Hermann Matern pozval vse mednarodne odporniške organizacije, naj opozarjajo svet pred nevarnostjo ponovnega dviga nacizma v Nemčiji.
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMJiliiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiittiiiiiiiiiiitimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirTfitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHi
HUDA LETALSKA NESREČA BLIZU SEULA
Letalo strmoglavilo na hiše 50 ljudi mrtvih, več hiš porušenih
Š« vedno pogrešajo osem ljudi - Letalo sc je ponesrečilo zaradi slabega vremena
SEUL, 8. — Na obljudeno področje v predmestju Seula se je zrušilo južnokorejsko vojaško prevozno letalo «C-46». Pri nesreči je zgubilo življenje 50 ljudi, osem pa jih pogrešajo. Reševalne skupine nadaljujejo odstranjevanje ruševin hiš, na katere je letalo padlo. Stodvajset ljudi je ostalo brez strehe.
V letalu je potovalo več vojakov poleg članov posadke. Med mrtvimi so številni stanovalci hiš, na katere je letalo padlo. Letalo je odletelo z nekega bližnjega letališča in je bilo namenjeno v Te-gu. Vreme je bilo slabo, z dežjem in slabo vidljivostjo. Pri padcu je letalo povzročilo požar, ki se je naglo razširil.
Po spopadu v Palestini
TEL AVIV, 8. - Na sirsko-izrael-ski meji, kjer so bili včeraj srditi spopadi, je danes mimo. Vendar pa
je še vedno nevarnost novih spopadov. Izraelski kmetje ne delajo danes na polju, ker je sobota. Vendar pa so začeli popravljati škodo, ki jo je povzročilo sirsko topništvo v kibucih.
Opazovalci OZN so poslali poročilo o včerajšnjih spopadih glavnemu štabu OZN v Jeruzalemu. Tudi U Tant je bil takoj obveščen.
Volitve za zvezne svete v Jugoslaviji
BEOGRAD, 8. — Jutri bodo odborniki občinskih skupščin izvolili poslance za polovico poslanskih mest v gospodarskem, kulturno-prosvet-nem, socialno-zdravstvenem in orga-nizacijsko-političnem svetu zvezne skupščine in republiških skupščin in kandidate za polovico mest v zveznem svetu in republiških svetih. Volitve bodo na skupnih sejah vseh svetov občinskih skupščin s pogojem, da je navzoča večina odborni-
kov. Pri volitvah za kandidate zveznega in republiških svetov lahko odborniki glasujejo za več kandidatov, med katerimi bodo volivci na neposrednih volitvah 23. aprila izvolili poslance. Za zvezni svet, oziroma republiške svete bo izvoljen tisti kandidat, ki dobi večino glasov katere koli občinske skupščinske volilne enote. Če noben kandidat ne bi dobil potrebne večine, se glasovanje ponovi. Če pa pri ponovnem glasovanju noben kandidat ne dobi večine, se celotni volilni postopek ponovi.
Volitve poslancev za svete delovnih skupnosti pa so dokončne. Če je predložen samo en kandidat, je izvoljen za poslanca, če od ustreznega občinskega sveta dobi večino glasov od skupnega števila glasov v vsaki občinski skupščini. Če sta predložena dva ali več kandrdatov, tedaj je za poslanca izvoljen tisti, ki je med predloženimi za isti svet dobil največje število glasov vseh odbornikov skupščine v isti volilni enoti.
puštva«, jih bo zadela «razen bo! je sodbe tudi ogorčenost siroma! nih».
Enciklika poudarja, da vprašanj socialne neenakosti zadeva vse, zli sti pa tiste narode, ki se bojujej proti suženjstvu lakote, nevednost bolezni in bede in teže ne sam po blaginji, marveč tudi po vse dosežkih naprednih družb.
Današnjo zaostalost velikega d< la sveta pripisuje papež «zli ded ščini« kolonializma, ki ga sicer oc ločno obsoja spričo izkoriščanj? opozarja pa vendarle tudi na m katere ((pozitivne prispevke«, ki ji! je dal v podrejenih deželah.
Ob obsodbi kolonializma in nec kolonializma poziva papežev doki ment tudi k ((izpraševanju vesti in daje zgled s ((samokritiko« de javnosti cerkve v kolonialnih deže lah. Navaja konkretno primer m; sijonarjev, ki so služili v teh de želah, ker so ohranili zahodnjaški mentaliteto, prodiranju politični! in ekonomskih interesov kolonia! nih osvajalcev.
Obsodba kolonializma in kritik: politike cerkve v preteklosti st nedvoumen korak naprej pri opu ščanju prakse ((dialogov« in sklice vanja na ozek krog katoliških de žel Zahoda. To je prehod k ob ravnavanju širših, univerzalnih pro blemov sveta. Na tej poti se taki imenovanemu ((tretjemu svetu« ni kakor niso mogli izogniti. Ze z ak cijo papeža Janeza XXIII. so de loma opustili shemo, po kateri j< katoliška cerkev usmerila vso svo jo pozornost na politiko in odnosi med največjima svetovnima silam: kot odločilnima činiteljema med narodnih odnosov. S tem, da se j( veliko novoosvobojenih držav poja vilo na političnem prizorišču sveta o čemer pred dvema desetletjirm sploh ni bilo mogoče še govoriti se je spremenilo razmerje sil na svetu. Zato je politika Pavla • VI od vsega začetka pretežno usmerjena k iskanju možnosti, da bi ka toliška cerkev vplivala na neka tera bistvena vprašanja mednarodnih odnosov. Zadošča, da spomnimo na njegovo pot v New York na zasedanje Združenih narodov pred dvema letoma, dalje na njegov obisk v Indiji, zavzetost pri iskanju rešitve za prenehanje vojne v Vietnamu, ponudbo za »dialog« s Kitajsko, in videli bomo, da je sedanja enciklika izraz širše zamišljene politike. O tem govori tudi podatek, da so začeli pripravljati encikliko pred polnimi štirimi leti.
Enciklika večkrat jasno poudarja, in žigosa nesposobnost liberaliz. ma in kapitalizma, da bi se učinkovito lotila problema osamosvajanja nerazvitih dežel. Na drugi strani opozarja na pot načrtovanja in programiranja kot na ustrezna sredstva za prehod od tradicionalnih k novim oblikam gospodarjenja. Kot je rečeno, je prehod toliko potrebnejši, kolikor bolj se poglablja prepad, ki «loči napredovanje nekaterih in stagnacijo ali celo nazadovanje drugih«.
V teh novih okoliščinah družbe imamo nesrečen sistem, ki ima profit za osnovno gibalno silo gospodarskega napredka... liberalizem, ki vodi k diktaturi... mednarodni denarni imperializem«. Res je, da ta negativna ocena liberalizma in kapitalizma ni bila prvikrat izrečena v dokumentu katoliške cerkve. Tudi znana enciklika Leona XIII. »Rerum novarum« ima polno stališč, ki nič manj ostro ne obsojajo kapitalizma. Toda pri enciklikah prejšnjih papežev je bilo značilno, da so napade na ((nesrečni kapitalistični sistem« praviloma spremljali še ostrejši sporedni napadi na socialistično alternativo, ki so jo obsojali kot nasprotno ((naravni pravici« do zasebne lastnine proizvajalnih sredstev. Ker so tako zavračali liberalno in socialistično doktrino, so predlagali »socialno doktrino« cerkve, zamišljeno kot nekakšno ustanovo solidarnosti, korporativističnega tipa. Ta igra izključevanja dveh tipov družbenih sistemov, da bi predlagali neko ((katoliško« rešitev, je popolnoma izpuščena iz enciklike »Populorum progressio«.
Najnovejši dokument se načel> ma zavzema za svobodo zasebne lastnine. Toda, tam, kjer skupno dobro zahteva razlastitev, kjer zasebna lastnina ovira boj proti revščini in zaostalosti, kjer sadove narodne proizvodnje izkoriščajo za izvoz narodnega kapitala, se papež zavzema za državno intervencijo. ((Zasebna lastnina, je rečeno v dokumentu, ne more biti absolutna pravica nikar, nihče nima pravice, da uporablja za lastne namene tisto, kar presega njegove potrebe «
Papež ne predlaga nove formule, opozarja pa na nevarnosti ((prenagljenih novosti«: »Tehnokratizem ju-
(Nadaljevanje tm 2. strani)
PfffiiorsTcT*JneTmV
— 2 —
9. »frtla 190
OB SVETOVNEM DNEVU ZDRAVSTVA
Minister za zdravstvo Mariotti o pomanjkanju bolniškega osebja
Vprašanje v senatu v zvezi s preparati za zdravljenje raka Potrjena stavka zdravnikov bolniških blagajn
RIM, 8. — Svetovni dan zdravstva, ki es je proslavljal 7. aprila je letos posvečen «varovalcem našega zdravja« in zlasti zdravstvenemu osebju. «Razvoj sil socialne varnosti, je rečeno v sporočilu ministrstva za zdravstvo, številnejše zdravljenje v bolnišnicah, povečanje sta-
rejšega prebivalstva in temu sledečih potreb za pomoč na domu postopno večajo potrebo po zdravstvenem osebju na vseh ravneh, medtem ko je zaradi znanstvenega in tehnološkega napredka spopolnjevanje osebja vedno težavnejše.
V	Italiji se čuti največje pomanjkanje bolniškega osebja. Število novih vajenk komaj krije praznine, ki nastajajo z upokojitvijo ali z opustitvijo poklica, dočim je potrebno povečati število šol in spremeniti način sprejemanja vanje.«
Sporočilo dodaja, da usposabljanje pomožnega zdravstvenega osebja ne bo odvisno izključno od občutljivosti javnosti, temveč bo potreDna nova zakonodaja.
Ministrstvo dodaja, da nedvomno znatno prispeva k zmanjšanju dotoka bolničark v šole ne preveč veli ko upoštevanje vloge bolničark med javnim mnenjem. Razvoj moderne tehnike in širjenje delovnega duha v skupinah vedno bolj ustvarjajo iz bolničarke sodelavko zdravnika bolj kakor izvrševalko ukazov. Znano je, da so v drugih državah skupine bolničark pripravile moderno tehniko zdravniške pomoči na podlagi znanstvenih raziskovanj.
Na koncu pravi sporočilo, da so sedanje razmere dediščina globalnega položaja manjvrednosti vseh storitev javnega zdravstva, ki pa počasi izginja.
V	zvezi s številnimi sporočili raznih zdravnikov, da so odkrili preparate, ki lahko ozdravijo raka, je demokristjanski senator Mur-daca predložil v senatu vprašanje ministru za zdravstvo. Senator vprašuje, ali se ministru ne zdi potrebno primemo nastopiti, «da se pre-
Vtlllflil Hillilllllllllillllllillllllt,.
;;:iiiMiiiiiiiiMiMi
O socialni razcepljenosti v svetu
(Nadaljevanje s 1. strani)
trišnjega dne je lahko izvor nič manjšega zla, kot je bil liberalizem preteklosti«. Prav tako sta zanikana tudi nasilje in revolucija kot sredstvo za spremembo sistema, čeprav se dovoljuje, da je «skušnjava« velika, če vlada krivica. Namesto tega predlaga enciklika nujne in «pogumne» reforme ter obnovo. »Programiranje in načrtovanje morata biti sredstvo in okvir teh reform.« Enciklika ne podpira načrtovanja, ki se omejuje na registriranje gospodarske dejavnosti, in poudarja prav avtentično načrtovanje, ki upravlja gospodarsko dejavnost In podreja zasebne interese splošnim. «Stvar oblasti je, da izberejo ali celo vsilijo smotre, ki jih je treba doseči, poti, po katerih moramo hoditi, sredstva, ki jih moramo uporabljati, njihova stvar je, da stimulirajo vse organizirane sile v tej skupni akciji.«
Posebno pozornost je povzročilo stališče v encikliki, ki prvikrat načeloma priznava zvezo med «demo. grafsko eksplozijo« zaostalih držav in njihovo gospodarsko nerazvitostjo. Papež priznava pravico civilnim oblastem, da izdajajo zakonodajne predpise o nadzorstvu nad rojstvi oz. pravico, do propagiranja in uporabe ustreznih medicinskih sredstev. »Konec koncev je stvar staršev, da ob popolnem poznavanju problema odločajo o številu svojih otrok.«
Čeprav sodi problem zakonske zveze in v tej zvezi problem nadzorstva nad rojstvi med najstarejše in najsrditeje branjene cerkvene tabuje, se temu vprašanju ni bilo mogoče izogniti spričo številk o hitri »demografski eksploziji« prav v državah tako imenovanega »tretjega sveta«; to v neskončnost poslabšuje vprašanje gole prehrane, da niti ne omenjamo možnosti gospodarskega razvoja teh dežel.
Koncesija na tem področju bo vnovič zaostrila problem «nerazvez. nosti« zakona v tistem malem številu držav, ki še vedno pod pritiskom Cerkve ne dovoljujejo razveze, kar povzroča različne hude družbene in socialne posledice. (Samo v Italiji živi pet milijonov prebivalcev «zunaj zakona« zaradi posledic predpisa o nerazveznosti zakona).
Seveda bomo morali šele videti, kakšne reakcije bo povzročila, zlasti pa kakšen praktičen odmev bo imela papeževa enciklika, ko gre za pomoč nerazvitim deželam. Toda tisto, kar je takoj pritegnilo pozornost, je nov način obravnavanja nekaterih ključnih problemov sveta sploh, zlasti pa nerazvitih dežel, oziroma nova stališča katoliške cerkve do teh problemov. Delno presenečenje in neposredna ostra polemika v italijanski politični javnosti, ki neposredne je reagira na politiko Vatikana, samo potrjuje prvi vtis, da gre za daljnosežen dokument. Negativne ocene liberalizma in kapitalizma so sprožile največ reakcij v vrstah italijanske desnice, ki se čuti neposredno prizadeta. Seveda so te epizode zanimive bolj zaradi opisa ozračja, ki ga Je neposredno ustvarilo po številnih vidikih novo stališče katoliške cerkve, stališče, ki samo po sebi priča o moči družbenih gibanj na svetu, ki se jim na specifičen način poskuša prilagoditi tudi katoliška cerkev.
V. B.
preči nevredna špekulacija, ki se sedaj prepogosto ponavlja, in ki jo izvajajo zdravniki, ki očitno nimajo moralne in človeške občutljivosti, s tem da javljajo, da so pripravili preparat za ozdravljenje raka, ali kar je še hujše, skušajo prepričati, da poznajo metode zdravljenja, ki jo zdravniki izvajajo izključno v svojih ambulantah s preparati, o katerih ne povedo sestava«.
Vprašanje dodaja, da so bila dosedanja sredstva za preprečanje take dejavnosti povsem nezadostna, zaradi česar vprašuje, kakšne ukre. pe namerava minister sprejeti.
Pod predsedstvom zunanjega ministra Fanfanija je bil v zunanjem ministrstvu sestanek medministrskega odbora za koordiniranje mednarodne gospodarske politike. Razpravljali so o vprašanjih, ki se tičejo pogajanj v okviru Kennedyje-ve runde in o katerih bodo razpravljali na prihodnjem sestanku sveta ministrov evropske skupnosti 10. in 11. aprila v Bruslju.
Nadaljuje se stavka sodnih kanc-listov. Včeraj so predstavniki njihovega sindikata imeli pogovor z ministrom za pravosodje, ki pa je bil negativen. Zato so sklenili nadaljevati stavko do skrajnosti.
Medsindikalni odbor zdravnikov bolniških !\'agajn je potrdil napovedano stavko, ki se bo začela 11. a-prila in se bo v raznih fazah zaključila 26. aprila.
jugoslovanskih vodah in ne plačuje dogovorjenih obrokov, tako da je dolg Italije narasel na milijardo 800 milijonov lir. Miša Pavičevič je od. govoril, da bo odbor dodatno obveščen o ukrepih, ki se predvidevajo za rešitev tega vprašanja.
Sporazum
o mejnem nadzorstvu med Avstrijo in SFRJ
0 ribolovu
v jugoslovanskih vodah
BEOGRAD, 8. — V odboru za zunanjepolitične zadeve in mednarod. ne odnose zvezne skupščine, ki je razpravljal danes o poročilu o sodelovanju Jugoslavije s SEV in o vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu posebnega zasedanja generalne skupščine, je poslanec Josip Djerdja pred začetkom razprave postavil namestniku državnega tajnika za zunanje zadeve Miši Pavi-čeviou vprašanje, zakaj Italija ne spoštuje določila dvostranskega sporazuma z Jugoslavijo o ribolovu v
BEOGRAD, 8. — V Lovranu je bil danes sklenjen po desetih dneh pogajanja sporazum o skupni mejni kontroli v potniškem železniškem prometu med Avstrijo in Jugoslavijo. Sporazum bo stopil v veljavo, ko ga obe strani ratificirata, in se bo verjetno začel praktično izvajati z uvedbo poletnega voznega reda. Sporazum bo pospešil carinsko kontrolo In pregled potnih listov. Sporazum je del naporov, da se celotni promet med obema državama čim bolj pospeši in poenostavi. Skrajni smoter sporazuma je, da se uvedejo skupne železniške postaje, kot je že primer med Jugoslavijo in Bolgarijo v Dimitrovgradu.
Humphrey v Bruslju
BRUSELJ, 8. — Ameriški podpredsednik Humphrey je prišel davi iz Pariza v Bruselj, kjer bo zaključil svoje dvotedensko potovanje v sedmih državah zahodne Evrope. Po sprejemu na 'etališču je Hum-phrey odšel v kraljevi grad Laeken, kjer so mu priredili kosilo. Od tu je odšel v zunanje ministrstvo, kjer se je pogovarjal dve uri in pol s predsednikom belgijske vlade in z zunanjim ministrom. Sledil je sprejem, ki ga je priredila belgijska vlada, zvečer pa je predsednik izvršne komisije evropskega skupnega tržišča Hallstein priredil večerjo v predmestju Bruslja.
Humphrey bo odpotoval iz Bruslja v Washington v ponedeljek, ker je sklenil ostati v Belgiji en dan več, da takoj pripravi poročilo za predsednika Johnsona.
Tudi v Bruslju so bile demonstracije proti Humphreyu in proti vojni v Vietnamu.

U TANT NA OBISKU V COLOMBU
Posvetovanje o Vietnamu
Sajgonska vlada predlaga 24-urno premirje na obletnico rojstva Bude, hkrati pa grozi z invazijo Severnega Vietnama
COLOMBO, 8. — Glavni tajnik Združenih narodov U Tant je prišel na Cejlon, kjer se bo pogovarjal s tamkajšnjimi voditelji predvsem o Vietnamu in o svojih prizadevanjih za mir. Predsednik sajgon-ske vlade Senanajake bo poročal U Tantu o izmenjavi pisem s hanojsko vlado. Mnenje cejlonske vlade je, da je treba vietnamskemu ljudstvu dovoliti, da samo odloča o svoji u sodi in da morajo njegovi spori veljati za Izključno notranjo zadevo.
Z obiskom na Cejlonu začenja B Tant dvotedenski obisk v Aziji, v okviru katerega bo obiskal še Indijo, Nepal, Afganistan in Pakistan.
Sajgonska vlada je sporočila, da je pripravljena skupno s svojimi zavezniki ustaviti za 24 ur sovraž-nosti ob obletnici rojstva Bude 23. maja. To je danes uradno javilo sajgonsko zunanje ministrstvo. Spo. ročilo dodaja, da je sajgonska vlada pripravljena na sestanek saj-gonskih predstavnikov s sevemovi-etnamskimi predstavniki, da se sporazumejo o tej ustavitvi sovražnosti in o morebitnem podaljšanju. Sporočilo dodaja, da bi morali pogovori potekati, kakor je sajgonska vlada obrazložila U Tantu v svojem odgovoru 19. marca.
Sporočilo dodaja, da so predlog odobrile vse države, ki so se udeležile manilske konference. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je potrdil, da so ZDA in druge države, ki sodelujejo pri napadu na Vietnam, odobrile to ponudbo. Dodal je, da bodo v primeru sprejema ponudbe, prekinili za 24 ur bom bardiranje Severnega Vietnama.
Sevemovietnamski preds. Fam Van Dong pa je v intervjuju tedniku «Jenne Afriane« znova poudaril pogoje svoje vlade za rešitev spora. Dodal je, da je Severni VI-etnam pripravljen boriti se tudi desetletja, če bo potrebno za zmago v borbi za neodvisnost.
Vse kaže, da se je ameriški lažni propagandi za mir pridružila sedaj tudi sajgonska vlada. Vendar pa ni moč mimo ugotovitve, ki so jo že večkrat poudariti v Hanoju, da gre le za prevaro, kajti tako Washington kakor Hanoj odklanjata stike z Južnovietnamsko osvobodilno fronto kot edino predstavnico ljudstva, ki se bori za neodvisnost. Sicer pa je sajgonski predsednik Van Tieu včeraj na tiskovni konferenci celo zagrozil, da bo ukazal bombardirati Hanoj in invazijo Severnega Vietnama po kopnem. Ta grožnja se omenja tudi v pismu, ki so ga poslati mednarod ni nadzorstveni komisiji, v katerem je govora o »represalijah« proti Severnemu Vietnamu.
Ameriški bombniki medtem nadaljujejo bombardiranje Severnega Vietnama. Včeraj so izvršili 102 bomb-
na napada. V Južnem Vietnamu so osvobodilne sile obstreljevale z minometi sedež prve ameriške divizije leteče konjenice. Zadeli so vzletišče za helikopterje, ki Je največje na svetu. Poškodovati so tudi nekaj helikopterjev. Ob obali Severnega Vietnama so sevemovietnamske baterije zadele torpedno ladjo »Tur-ney Joy» in jo močno poškodovale.
Po odhodu odposlanstva OZN iz Adena
KAIRO, 8. — Glavni tajnik OZN U Tant se Je preteklo noč za kratek čas ustavil v Kairu in se pogovarjal z zunanjim ministrom ZAR Riadom. Na vprašanje časnikarjev za vzrok nenadnega odhoda odposlanstva OZN iz Adena, je U Tant odgovoril, da ni svetoval odposlanstvu, naj ostane še v Adenu. Dodal Je: «Sicer pa ne bi bili dolžni spoštovati kakršnega koli mojega nasveta, ker ne gre za odposlanstvo tajništva, temveč za avtonomno in medvladno odposlanstvo ln jaz ne smem na noben način vplivati nanje.« Na vprašanje, zakaj Je odposlanstvo nenadoma odpotovalo. Je U Tant odgovoril, da pritiče odposlanstvu odgovoriti na to vprašanje.
Britanski zunanji minister Brown Je zahteval podrobno poročilo o nenadnem odhodu odposlanstva Iz Adena. Do sedaj ni dobil odgovora na svoje vabilo odposlanstvu OZN, naj pride v London.
V Ženevi, kjer so se člani odposlanstva ustavili, je voditelj odposlanstva izjavil, da so oblasti, ki so odgovorne za varnost v Adenu, bojkotirale njihovo delo. Dodal je, da so bili prisiljeni zapustiti Aden, ker niso dobili ugodnih pogojev, da bi lahko dokončati svojo nalo go. Varnostni ukrepi so odposlanstvu onemogočili, da bi navezalo stike, med katerimi bi lahko ugotovilo dejansko stanje v Adenu. Odposlanstvo ni še sklenilo, ali bo sprejelo vabilo za obisk v London ali ne’
Danes ni bilo spopadov z britanskimi četami v Adenu. Tudi stavka Je prenehala. Neznani atentatorji pa so danes ubili dva Arabca, med katerimi Je en sindikalni voditelj.
Britanske oblasti so Javile, da je med šestdnevnimi spopadi bilo 18 mrtvih, ki so vsi Arabci ln 47 ranjenih, Poveljstvo srednjega vzhoda je objavilo poročilo o neredih v preteklih dneh. Od nedelje dalje so arabski nacionalisti Izvršiti 277 napadov na britanske čete z bom bami, lahkim orožjem, tnlnima, ml nometi in raketami. Varnostne sile so aretirale 20 atentatorjev in 240 demonstrantov.
m ■
.UL
S®®:®«:;:1
Bj
DANES NA OBČINSKEM STADIONU «GREZAR»
Dva novinca v vrstah
tržaške enajsterice
Današnji gost Marzotto iz Valdagna
Triestina bo danes sprejela na občinskem stadionu «Pino Grezar« v goste enajsterico Marzotta iz Valdagna. Tokrat bo trener tržaškega moštva Radio poslal na igrišče precej spremenjeno postavo, v kateri bosta prvič nastopila Ermes Moretti (rojen 18. februarja 1949. leta
v Gonarsu) ln Danilo Filipaz (13. januarja 1949 v Umagu). Zaradi tega bo Triestina nastopila zelo verjetno v postavi Colovattl, Da Rold, D'Eri, Sadar, Oapitando, Ferrara, Ridolfi, Moretti, Ive, Beorchia in Filipaz. Za rezervi sta določena vratar Vatta in branilec Martinelli.
A SKUPINA
= s jp*~ =_=
-J	= — = = = =s=
VlEi
(11. povratno kolo)
TRIESTINA—MARZOTTO Levrero
BIELLESE—TREVISO Trinchieri
CRDA—CREMONESE Ferro
COMO—SOLBIATESE Cantelli
ENTELLA—UDINESE Frasso
LEGNANO—MONZA Bianchi
MESTRINA—VERBANIA Pignatti
PIACENZA—RAPALLO Ferrari
TREVIGLIESE—PRO PATRIA Palumbo.
(10. povratno kolo) ATALANTA — TORINO Varazzani
FIORENTINA — MILAN Sbardella
FOGGIA — LECCO Possagno
INTER — BOLOGNA Monti
JUVENTUS — ROMA Ti Tonno
LAZIO — CAGLIARI
NAPOLI — MANTOVA Marchiori
SPAL — L. VICENZA D’Agostini
VENEZIA — BRESCIA Acemese
B
(9. povratno kolo) AREZZO — PIŠA De Marchi
GENOA — CATANZARO Torelli
LIVORNO — MODENA
Leita
MESSINA — SAMPDORIA Motta
NOVARA — PADOVA Palazzo
POTENZA — VERONA Kantoni
REGGIANA — CATANIA Gussoni
SALERNITANA — REGGINA Canova
SAVONA — PALERMO Toselli
VARESE — ALESSANDRIA Pontini
KOLESARSTVO
ANTWERPEN, 8. — Sodnik za prekrške v Antvverpnu je zaradi u-porabe «dopinga» kaznoval z globo 40 in 20.000 belgijskih frankov kolesarja Aerenhouta in De Conincka, katerima so prepovedati za dobo desetih dni vsakršen nastop na domačih in mednarodnih kolesarskih dirkah.
MEDNAPODN1 NOGOMET
DORTMUND, 8. — V tekmi 4. kvalifikacijske skupine nogometnega turnirja za pokal evropskih držav je reprezentanca zahodne Nemčije premagala s 6:0 (2:0) Albanijo, štiri gole je dosegel igralec miin-chenskega Bayema Muller, ki je komaj drugič oblekel dres državne reprezentance.
Nemška reprezentanca je nastopila v naslednji postavi: Tilkowski, Patzke, Schulz, Weber, Hottges; Beckenbauer, Overath, B. Dorfel, Ulsass, Miiller, Lohr.
PRAGA, 8. — Danes so v Pragi izžrebati pare polfinala turnirja za Mitropa Cup. V prvi polfinalni tekmi se bosta spoprijela Spartak iz Trnave (CSSR) in Fiorentina, v drugi pa Ujpest Dozsa (Madžarska) in dunajska Austria.
Spartak se je uvrstil v polfinale z izločitvijo Lazia, medtem ko je Fiorentina izločila madžarsko Ta-tabanyo.
• » •
BERN, 8. — Vodstvo evropske nogometne zveze UEFA je kaznova-
tmiiiiiiimmiiitiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiimiiiimiMtiiiimiiniitmiiimiHiiiMiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMii
DOMAČI ŠPORT
NOGOUtT
Danes, 9. aprila
III. kategorija Ob 10.30 v Boljuncu UNION — VIRTUS * * *
Ob 10.30 v Miljah
MUGGESANA — ROSANDRA T.
Ob 10.30 na stadionu «Prvi maj«
GRETTA — PRIMOREC * • *
Ob 15.30 v Boljuncu
BREG — FLAMINIO • • •
Ob 15.30 na stadionu »Prvi maj«
COOP — VESNA • * •
Naraščajniki
Ob 9.30 v Boljuncu
BREG — TERGESTE
Mladinci Ob 13.45 v Boljuncu
BREG — ARSENALE
ODBOJKA
Danes, 9. aprila
Moška C liga Ob 10.30 v Zgoniku KRAS - ACEGAT
Ob 10.30 v Gorici
OLIMPIJA — CSI
ženska B liga
v Sacilu SACILE
BOR B
žensko promocijsko prvenstvo Ob 10.30 na stadionu «Prvi maj«
ZARJA — SOKOL
lo z globo Atletico Madrid in mitiv chenski Bayem. španski klub bo moral plačati 1000 švicarskih frankov zaradi izgredov med tekmo z Vojvodino, nemški pa 2000 iz istih razlogov med tekmo z dunajskim Rapidom.	,...	~-.fl
AVTOMOBILIZEM
LE MANS, 8. — Italijan Lorenzu Bandini je bil za volanom novega prototipa Ferrari P 4 najboljši na poskusni vožnji za nastop na 24-tir-ni dirki v Le Mansu, ki bo 10. ti 11. junija. Baidini je krog prevozil v 3’27”5 s fantastično povprečno hitrostjo 233,540 km na uro * čimer je izboljšal uradni rekord proge, ki ga je z 230,103 km branil Američan Dan Gumey na Fordu. * Med današnjimi poskusnimi vožnjami je 27-letni francoski pilot, Rfr by Weber, ki je bil za volanom vozila vrste Matra, izgubil življenj*-Iz neznanih razlogov se je njegovo vozilo začelo vrteti okoli osi ln ** vžgalo. Pilot se ni mogel rešiti ti ko so mu priskočili na pomoč, *® se znašli pred zoglenelim truolom-
PLAVANJE
BOLOGNA, 8. - AS Edera iz Tr* uta je zabeležila na letošnjem pl* valnem prvenstvu za juniorje in z* mladince tri uspehe: Fulvio Zetti je zmagal na 100 m prsno, Roberti Pangaro na 100 i prosto, ekipa D* qual-Zetto-Isler-Irredento pa v št* feti 4x100 m v štirih slogih. j
LIVORNO, 8. - Med spomladanskim prvenstvom za juniorke ti mladinke je Tržačanka, članica AS Edere, Luciana Dapretto izboljšati z 1’12” lastni državni rekord na M* m hrbtno. Ker je Daprettova »b* ležila rezultat v 25-metrskem baz* nu, ji novega rekorda ne bodo pri' znati.
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE
FONDA TA* NEL 1842
Sede Centrale e Direzione Generale: Via della Cassa di Risparmio, 10 Agenzie a Trieste e, nel circondario, a Barcola, Sistiana e Villa Opicina
Filiali a Grado, Monfalcone e Muggia
SITUAZIONE DEI CONTI AL 31 DICEMBRE 1966
ATTIVITA			PASSIVITA		
Cassa		987.673.030	Depositi a risparmio		61.735.351.101 ,
Corrispondenti		56.226.895.342	Conti correnti		60.570.16133«
Titoli pubblicl di proprieta		28.918.533.533	Corrispondenti		7317.702.833
Partecipazioni		461.862.609	Esattorie e ricevitoria		1.005.061.087
Sconti e prestiti cambiari		3.368.031.937	Cedenti effetti per Tincasso		499.105348
Conti correnti		23.286.566.571	Creditori diversi e partite varie		7.739.296.919
Prestiti su pegno Prestiti garant iti da cessioni dello stlpendio Mutui ipotecari		760.335.300 102.096.312	Ratei passivi e riscontro dello attivo Fondo rischi e perdite * Legge 27-7-1962 n. 1228		1325.048.530 369.400.000_
					
Mutui ad enti e periodicitži sta-tali scontate		162.082.581	Riserve patrimonlali:		141.061.127354
Creditj a medio e lungo termine (Legge 27-7-62 n. 1228)	23.784.300		Fondo di riserva ordinarlo Fondo dl riserva federale	3.419 500 000 280.000.000	3.699.500.000
Prestiti cambiari					
Conti correnti	4.518.405.537		\		
Prestiti garantiti da cessioni dello stipendio	1.131.838.600		\		1
Mutui ipotecari	6.693.449.928		\		
Mutui ad enti e periodicltA statali scor.tate	9.258.807.709	21.826.286.074	\		
Esattorie e ricevitoria		1.287.969.727	\		n
Effet.i per Tincasso		1.616.887.114	\		
Debitori diversi e partite varie		1.316.143.882	\		
Immoblli		1.787.105.735	\		;>■
MobiP macchine, impianti ed automezzi Ratei attivi e riscontro del pas-sivo		1	\		
		1.498.434.126	Utile delTesercizio		300 780274
		145.061.407.628			1"	. ,, \ 14b.061.407.62S
Mutui del Fondo di rotazione per inizlative economlche Valori in deposito e fondi dl terzi in amministrazione		24.342.166.216 48.892.993.918	Tesoro deli Stato - mutui del Fondo di rotazione per lnizia-tive economlche Depositanti di valori		24342.166.21« 48.892.993.918
Depositari di valori		36.088.445.467	Valori presso terzi		36.088.445.4«7
Conti d’impegno		8344.472.872	Conti dTmptgno		8.344.473371,
		262.729.486.101			* *». >-- 262.739.489.101^
A:
di
,r: • • ••
• Slavček
!!;
'"'f',; Ufaksim ,Gorki je v letih V W95~96 živel v Samari in de-' Klal1 v uredništvu Samarske ga-"'zete. Tu je objavljal svoje . prve podlistke, podpisane s psevdonimom Jugudiil Chla-mida, pa tudi številne zapiske, za katere mu je dajal snov I. Gusev. Odtod tudi avtorjev podpis: «Dvage» (t. j. -....Dva G: Gorki-Gusev). Le v enem primeru je s to označbo podpisana umetniška tvor-oe, a to je povest Slavček. i Očitno je tudi tu Gorki lite--ramo -obdelal zgodbo, katero Mu-"je Gusev povedal. Sovjetski poznavalci Gorkega so sedaj to pozabljeno pripovedko : objavili in publicirali.
Parnik je plul med Kazanom in Kozla v ko.
Na Volgi je bilo tiho in hladno- Nagibalo se je proti večeru.
. ato obrežje se je stapljalo v tfjoHSasti megli, obalne loke, ki je poplavila povodenj, so bi-e Potisnjene daleč k obzorju. Tu Pa. tam so moleli iz vode zeleni otočki potopljenega drevja. V vlaž-n®m’ nasičenem zraku, dišečem P° svežem zelenju, je zvenelo za-jnolklo klopotanje parnikovih ko-?s- Za parnikom se je vlekel ši-r-°k pas spenjene vode in valovi so bežali proti obema nabrežjema.
rod parnikom je ugašal zahod, zWaj, pa-se - je bližala noč, in tu S? Iso, na že. zatemnelem ne-u rahlo zaitrepetale zvezde. Skupina potnikov na palubi pr-Ve§a razreda je bila pod vplivom nastajajočega melanholičnega ve-cera v molovem razpoloženju. Tam so sedeli štirje: visok, sključen s ® mož s širokim mehkim klo-ukom, ki mu je zakrival ves oraz, in s sivo brado, zraven njoga gospodična, trdno zavita v top& siv šal, ki je z modrimi očmi zasanjano gledala v gorato, gozdno* obalo. Ne daleč od obeh je na isti klopi sedel še en par: suh-Jat .gospod ,v .sivem plašču in da-•^v^OBeče postave, pravilnih po-tez. m velikih temnih oči. Njen so-sed se je malce sklonil, si nervozni? sukal negovano francosko bra-j (^ter kar- naprej mencal, med-ejn ko je dama, naslonjena s naslonjalo klopi, sede-a nejjiemičpo kakor kip. Stari-
ni°z MS^je z*, rokami oprl ob pali-c°. brado si- je -položil ria roke,
Se zJ?rbil in srepo gledal v tla. v^-’3t) molčali.
Parnik se je stresal in si hitro ®tiral pot naprej. Nekje od spojki je vsiljivo prodiralo žvenke-tanje posode, slišati je bilo topole nog in smeh, od zadaj je	.	.	„ .
Prihajala tiha, kakor vzdihujoča	neč, da je pravi slavček... a ne
t^sem, ki jo je včasih prekinil j kdo začne pri tem modrovati... To ?u.m> pretapljajoč se v tekoč, eno- i je grozno!» — In očitajoče zmaje čni val pretrganih, nepopislji- z glavo, ves zmeden nad to gro-
rekel eden izmed Goncourtov. In sodim, da je imel prav... Mi vsi bi bržčas komaj ocenili pravo lepoto, ako bi nam kdo pokazal njen večni ideal in bi ga morali primerjati s tem, kar imamo sedaj za lepo. Saj, če dobro premislimo, nimamo večnega ideala. Sami si ustvarjamo vzore... toda saj nismo večni in vse, kar smo ustvarili, ne more biti večno.»
»Ampak, očka, nehaj!* je ugovarjala hčerka.
«Saj že molčim! Glej, tudi on je prenehal, pevec ljubezni... Poveselila si se. Torej gremo v kajuto?*
»Ostanimo še,» je tiho in počasi dejala dama.
Slavček je še pel, A njegova pesem je slabela, ponehavala... Sonce je ugašalo. Voda reke je potemnela in ko da se je zgostila. Mesec je vzhajal in nad mirno gladino Volge so legale črne sence gorate obale. Ob vznožju gore je plapolal ogenj in na vodi je trepetal in drhtel rdeč trak odsevajoče svetlobe. Bilo je tiho in tako lepo...
Zdajci pa je slavec utihnil...
Na palubi se je prikazal mornar.
Trenutek je prestopal na enem mestu, potem je pa snel usnjeno čepico z glave, pogledal popotnike in odločno stopil k njim.
«Mar ne bi hoteli poslušati slavčka?* je dejal in brž padel v zadrego.
»Kaj pomeni to?» ga je osuplo pogledal stari mož.
«želite slavčka?... Tu je neki deček... žvižga kakor, pravcati slavček... Pri moji veri!* je pojasnjeval mornar in se umikal spričo ostrega pogleda starega moža.
«Pripelji ga sem!* je odsekano rekla dama. Njen sosed se je nervozno premaknil na klopici.
»čemu pa?» je dejal s kislim glasom.
Deklica je gledala mornarja s široko odprtimi očmi.
«želite, da pride takoj?* je vprašal mornar.
«Seveda, saj sem že rekla,* je nejevoljno odgovorila dama.
»Takoj bo prišel!* je veselo odvrnil mornar in izginil.
«To je nekakšna vragolija.* Stari mož je s prezimim in ironičnim smehljajem privzdignil obrvi.^«Ne-kakšen paglavec žvižga kot pravi slavček, mi pa ga poslušamo, me-
pritisnil prste k ustom in napel vrat. Obraz se mu je nehote smehljal. Dolgo ni mogel začeti, odtegoval je prste od ust, si otiral ustnice, vrtel z nosom in se krem-žil na vse načine.
Naposled se je znova razleglo hrepeneče tožeče žvrgolenje... oglasilo se je in umolknilo. Zdajci pa je skozi zrak zadonel divji spev slavčevih ostrivcev. Gospodična je trznila in otožno vzdihnila. Dama se je razdraženo in prezirljivo smehljala, njen sosed se je neprestano krčil in nervozno mencal, stari mož je resno in srepo gledal dečku v obraz. Dečkovo obličje je bilo od napetosti zardelo in napihnjeno. Oči široko odprte, toda tope in brezizrazne, ga niso ožar-jale. Slavček je mlaskal, žvrgolel, se zasopljen ustavljal, hip nato pa že spet pel in klical, koprneče vzdihoval. Imitacija je bila čudovita.
«Očka, reci mu, naj preneha,* je prosilo dekle. Nenadoma pa je vstala in odšla, vsa bleda in solznih oči.
:::::::
SNEGULJČICA IN SEDEM PALČKOV
(V sredo ob 17. uri v Kulturnem domu - V četrtek ob 16.30 v Prosvetni dvorani v Gorici)
(Nadaljevanje na 8. strani)
Pionirsko gledališče z Reke nastopi v sredo v Kulturnem domu z baletom Sneguljčica in sedem palčkov. Slika kaže prizor iz prvega dejanja na dvorišču pri kraljici
zy°nk°, radostno, vznemirjajo-slavčkovo žyr
|tro-a*aU drug
? slavčkovo žyrgolenje. Zvoki so w'
'n goreče, ko da se pevec
v’h zvokov.
»Hladno je... Mar ne bi šli v aJUto?» je menii stari mož in Rignil glavo.
v tem trenutku je iz daljave Pijtekel čudovit, globok zvok, po-oen otožnemu, dolgo zadrževa-?nu. vzdihljaju majhnih, toda sil-1 ’ čustva polnih prsi.
o potniki so vzdignili glave. »Slavček!* je dejal stari in se "asmehnil.
»Za tega je nemara... že prezgodaj.*
šali an*mo *:u’ °čka, bomo poslu-je predlagala deklica. ^®Kar! ©stani tu, oni gotovo tuji niso Proti temu. Jaz pa grem. T11*® slavci...* Toda ni dokončal aVKa in se je spet usedel.
Kozi zrak je zvenelo in žubore-
za drugim tako
*’-da -s svojo pesmijo ne bo Povedati vsega, kar bi rad. j,et,vbzno drhteče akute so izne-ko a p!'etrSavali globoki vzdihi, s{j a hi izražali hrepenenje stra-zrin ^ hoga srca. Skozi zrak se je ^ ,Va razlegal ječeči pizzicato, ne-^oo.ma na se je izgubil in na.
ffsto njega se je oglasila melo-ko i V m°*u' ki pa jo je prav tako ?rcruš'lo nekakšno mlaskanje, ifesetn pevec sam okušal svojo
ziok' Parn’ku je bilo vse tiho. Vsi ko| 1 razen enoličnega klopotanja tPn S° se nekam porazgubili. lL se je razlivala in je kra-io * nad reko in potniki, ki so je s °	. Poslušali. Gospodična se
darJ110*1^3*3 kakor v sanjah, obraz s|r0e n* bil nič več tako resen in » g- Stari mož | razgovorih
-C .p je narava v svoji modro-lg|iva in čudaška! Majhnega, oega ptička obdari s takš-
je vzdihnil in
|x,V
L bogastvom glasovnih odten-
rfstn podtem ko krava, tako količi J§ni ,
— wu poseonosi, aa rjVn Paz‘|o° in jo imamo
čholi- ^'vak zmore le neprijetno, j»ni Cn° ruukati. Tako smo nava-na to posebnost, da je niti
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiniinHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiii
Henryk Sienkiewicz (1846-1916)
nekoč ljubljenec tlačenih Poljakov
S svojimi deli je žel velikanski uspeh zlasti pri mladini, ki ji je bodril duha in vero v neizogibno prihodnost
r«tvn	ui ju iničiiiiu za na-
4l °'. Medtem pa v naravi in v to, £nju vsak hip vidimo, da je ij ar .je človeku koristno, grobo privlačno. medtem ko ie ne-\kj	lepo, prijetno, zanimi-
rilzH'0<'akaJ' °čka, ne prekinjaj!* je ^ r;,Ur''ent) r(’k|a hčerka in trznila nil j3103'- Skeptično se je nasmeh-• 3 spct zagodrnjal: a; Poslušaj, poslušaj! Toda pri-lg.av’ s da bi ne bilo slabo, če bi Pletiv^6 bak°r slavčki! Seveda, ne ... h* nas morda kravje petje
čem'	in bi biU vzh*čeni nad
T drugim, bolj grobim, slabšim, t ^ Je zgolj to, kar je redko,' je
t
zoto.
Na palubo je stopil deček kakih štirinajstih let.
Oblečen je bil v jopič in ozke hlače, na glavi je pa imel novo čepico s senčnikom pomaknjeno malce na uho. Njegov pegasti obraz, zibajoča se hoja, debeli prsti in bledorumeni lasje so izdajali, da je iz vasi. Pristopil je k skupini, se odkril, priklonil, vzravnal glavo in držeč čepico v rokah se je molče igral s senčnikom in ga upogibal. Potniki so ga prav tako molče ogledovali. V dekličinih očeh je odsevalo začudenje. Deček je s sivimi očmi pogumno preletel obraze potujočih in vprašal:
»Želite, da vam zažvižgam?* «Mar si ti žvižgal kot slavček?* ga je vprašal stari mož.
«Prosim, da! Gostilničar me je naročil...*
«A ti... samo žvižgaš?*
»Prosim, da!... Vkrcam se v Kozlovcu in se peljem do Kazana... iz Kazana pa spet nazaj...*
«Hm!» Stari mož je umolknil. Ni vedel, kaj naj bi še vprašal.
«No, pa zažvižgaj!*
«Prosim te, očka, ne!» je tiho rekla gospodična.
Deček jo je vprašujoče pogledal. Dama pa je rekla z globokim altom:
»Kdo te je naučil?*
»Sam, prosim!... Hodil sem na pašo... Od tamle sem,* je z roko pokazal nekam v hribe, «iz vasi... Pasem in ves dan poslušam razne ptice. Ponavljam za njimi... in tako sem se polagoma naučil. Znam žvižgati kot čižek... Toda najlepše posnemam slavčka. Tako ga zadenem, da premotim še lovce, ki preže na slavca. Usedem se v grmovje in zažvižgam — kakor pravcati slavček, pri moji veri!*
Dlje ko je govoril, tem bolj mu je obraz žarel od ponosne zavesti pravega mojstrstva in samozadovoljstva umetnika.
»In ko sem vse to zapopadel, so vaščani menili: spravi se v pristanišče, Mikiška, in zažvižgaj! Nemara bo všeč gospodi, ki se vozi na parnikih. Morda še do kam prideš. In tako sem šel. Potem sem se začel takole voziti na parnikih... Kar dobro mi gre. Včasih mi dajo toliko denarja, da kar buljim oči. Pri gospodi denar nima velike veljave...*
Zavedal se je, da se je preveč razgovoril, ustrašil se je in že bolj plaho vprašal:
»Ukazujete, naj zažvižgam?* Trenutek je bilo tiho, dokler ni dama ostro rekla:
»žvižgaj!*
Deček je vrgel čepico na tla,
Nikolaj Omerza: Ilustracija v slovenski izdaji Sienkie-wiczeve povesti V puščavi in goščavi. (Izdala jo je 1. 1964 Mladinska knjiga
V preteklem letu sta minili dve važni obletnici v zvezi z življenjem vodilnega poljskega romanopisca Henryka Sienkiewicza: 120. obletnica njegovega rojstva in 50-letnica njegove smrti.
Na žalost je danes Sienkie-wiczeva slava nekoliko stopila v ozadje, zlasti redki so mladi ljudje, ki jih miče zgodovinski roman.
Henryk Sienkiewicz je zapoznel izraz poljske romantike, prekaljene z večjo občutljivostjo za stvarnost življenja in formalnimi izsledki realistične umetnosti.
Poljska romantika se je razbohotila m izživela v obdobju med leti 1830 in 1863 v službi pripravljanja vstajenja poljske države. Propad revolucije v letu 1836 je napravil konec vsem utvaram. Fdjavilo se je nasprotje proti uto-pistični romantiki, ki je s svojimi fantastičnimi in nestvarnimi načrti zakrivila toliko narodnih nesreč. Poljski razumniki so z večjo pozornostjo in dojemljivostjo prisluhnili vplivom francoskega in angleškega pozitivizma ter tudi ruskega nihilizma. Socializem Je prodiral med delavstvo. Začelo se je smotrno delo za obnovitev Poljske ob večjem upoštevanju evropskega političnega razvoja. Ne smemo namreč pozabiti, da je bila tedaj Poljska v tretje razdeljena med Rusijo, Avstrijo in Prusko ob bo-trovanju evropske reakcije, zbrane 1. 1815 na dunajskem kongresu. Rusija je svoj del plena spremenila v le navidezno kraljevino Poljsko, a Je po propadu revolucije 1. 1863 ukinila vse upravne in jezikovne privilegiie. Nastopila je skrajna reakcija s smrtnimi obsodbami in izgoni v Sibirijo. Cenzura je okrnila kulturno ustvarjanje. Srd ljudstva zaradi ponesrečenega upora se je obrnil proti plemstvu in duhovščini. Okrepilo se je meščanstvo, ki je bilo naklonjeno Rusiji, ker je
mnogo prispevala k razvoju poljske industrije. Lodz je postal poljski Manchester. Avstrijski del Poljske je še dalje užival razne kulturne in upravne pravice, ki jih i je dunajski vladi svetovala zunanjepolitična igra. Zato je v drugi polovici preteklega stoletja ta del razkosane Poljske postal žarišče poljskega nacionalizma, ki je izžareval zlasti iz obnovljenih narodnih univerz v Krakowu in Lwowu. Najslabše se je godilo Poljakom pod pruskim jarmom. Podvrženi so bili neizprosnemu ponemčevanju.
Tako je bilo politično ozadje v razkosani Poljski v obdobju med leti 1863 in 1890, ko se je razvila pozna romantika in prehajala v realizem. Postromantič-na poezija je manj pomembna od proze. Vendar tudi v poeziji dobimo z Leonardom Sowinskim, Felicjanom Falenskim, Marijo Ko-nopničko in še prav posebno z Adamom Asnykom dokaz zrele umetnosti, ki z molitvijo, predanostjo in otožnostjo daje duška razpoloženju svojega mučeniške-ga ljudstva.
Poezija Marije Konopničke preseneča s tehtno socialno tematiko. S socializmom se je seznanila v Italiji, kjer je živela v pregnanstvu. Italijanski zemlji je posvetila zbirko lirik «Italija», ki je izšla 1. 1901. Njen ep v šestih spevih «Gospod Balzer v Braziliji« je slavospev poljskim izseljencem v novem svetu.
V prozi naletimo na močen vpliv pozitivističnih naukov in realizma, vendar manj glede vsebinske kot pa formalne tehnične plati umetniškega prijema. Tragična stvarnost poljskega življenja brzda romantično zanesenost.
Henryk Sienkiewicz nastopa kot dedič velikega izročila največjih poljskih romantikov Adama Mi-ckiewicza, Juliusa Slowackega, Zygmunta Krasinskega in Cyprja-na Norwida, ki so snovali v be-
gunstvu, ter Ignacyja Kraszevv-skega, Wincentyja Pola, Jožefa Korzeniowskega in Teofila Leno-stowicza; ki so vztrajali v razkosani domovini. To plemenito romantično izročilo je življenjski sok Sienkiewiczeve umetnosti.
Rodil se je leta 1846. Živel je v ruskem delu Poljske. Ko je še študiral na varšavski univerzi, se je že uveljavil z mojstrskimi novelami in črticami, v katerih je zaznavno umetnikovo pesimistično razpoloženje. Leta 1877 je nastal kratek roman «Szkice na we-glem — Črtice z ogljem«. Čudna je vsebina tega romana: kmet, ki je obupal zaradi človeške zlobe, pobije domače in zbeži v gozd.
Sienkiewicz se je že mlad posvetil novinarstvu. Dalj časa je bival v tujini, kjer se je pod vplivom življenja v svobodnih narodnih državah moralno okrepil. Z novim idealizmom se je lotil umetniškega snovanja. «Stari sluga« in «Hanja» sta književno tako dovršeni deli, da se je v leposlovju že mlad uveljavil. V povesti «Bartek Zwajciezca — Bartek Zmagovalec«, ki jo je napisal 1. 1882, opisuje usodo poljskega kmeta, ki se je kot nemški vojak udeležil 1. 1870 vojnega pohoda proti Franciji. Boril se je junaško, toda brez sovraštva do Francozov, do katerih je celo čutil simpatijo. Nemci seveda niso cenili njegovega junaštva in zmagovalec Bartek umre v uboštvu. Naslednje leto 1883 izide povest «Latarnik — Paznik svetilnika«. Bivši begunec in veteran pod vplivom branja del Adama Mickewicza pozabi na svojo dolžnost kot paznik svetilnika. Zato ga odslovijo In se spet loti potepuškega življenja. V letih 1884-1888 nastane trilogija romanov «Z ognjem in mečem«, «Potop» in «Pan Wolodyjowski». Z blestečim slogom in izredno melodičnim izrazom je v tej trilogiji umetniško ovekovečil poljsko narodno slavo med junaškimi boji v letih 1648-1668 proti Kozakom, Švedom in Turkom. Žel je ogromen uspeh, zlasti med mladino, zato ga je ruska carska cenzura začela ovirati pri delu. Odsveto-
Odprtost
z odkritostjo
(Nadaljevanje s 1. strani)
vala mu je obravnavanje kočljivih zgodovinskih tem. Henryk Sienkiewicz je nato začel obravnavati sodobno tematiko.
V povesti «Brez dogme« iz leta 1891 je spretno analiziral življenje propadajočega in skeptičnega aristokrata, ki je nesposoben za življenjsko borbo in vse probleme reši s samomorom. Vendar so bili Sienkiewiczu mnogo bolj pri srcu zgodovinski kot družbeni in psihološki motivi. Ce ni smel obravnavati kočljivih tem iz domače zgodovine, zakaj se ne bi lotil starodavnih dogodkov, na primer iz rimske zgodovine, ka mor ga je njegova domišljija nezadržno vlekla? Tako smo dobili v letih 1894-1896 njegovo- mojstro* vino «Quo vadiš?« Roman je naletel na ogromen uspeh doma in v svetu. Spretno se je pisatelj poslužil svojega že priznanega pripovedniškega talenta za mogočen prikaz Neronovega Rima. Simboličen pomen zmage peščice kristjanov nad vsemogočimi rimskimi cesarji je silno odjeknil v srcih tlačenih Poljakov, ki jim je Sienkiewicz vešče bodril duha in vero v neizogibno prihodnost. V letih 1897-1900 sledi roman ((Križarji« z opisom legendarnih bojev, s katerimi so se Poljaki leta 1410 postavili po robu menihom tevtonskega viteškega reda, ki so pod krinko širjenja vere skrivali osvajalne in potujčevalne načrte. Sledil je roman «Skozi pustinje in goščave«. Henryk Sienkiewicz je s tem romanom dosegel višek slave.
Zaradi napornega dela se je izčrpal. Bodrilno je nanj vplivala Nobelova nagrada, ki so mu jo prisodili 1. 1905. Sledilo je nato še nekaj romanov, ki pa niso pomembni za njegov umetniški razvoj. V romanu «Na polju slave (1907) je n. pr. poveličal vlogo poljskega kralja Sobieskega pri osvoboditvi Dunaja in sploh Evrope pred Turki. Pisatelj je umrl v Švici 1. 1916 ovenčan s slavo, vendar mu ni bilo dano, da bi dočakal konec prve svetovne vojne in združitev Poljske v lastni državi.
Dr. Janko Jež
italijanskih notranjih razmer svoj stveno, specifično zunanjo formo vendar zavoljo tega nič manjši težo in daljnosežnost. To je bi kompromis na osnovi ravnovesji interesov, medsebojnih vsaj ena kovrednih žrtev (Trst!) in kom penzacij. Samo in posebej zavolji te dokončnosti, če jo tako. imenu jemo, sta tudi zahodni velesili, k sta bili pobudnici pogajanj, s sve čano javno deklaracijo opozoril (pridružila se jima je še Franci ja), da odslej naprej ne bost! podpirali težnje nobene izmed ne posredno prizadetih strani «gle>( ozemlja, ki je pod suverenostj( ali upravo Italije oziroma Jugo slavi je«. Sicer pa o tej, če hočetj posredni delinitivnosti, ne dvomi jo tudi kvalificirani krogi na ita lijanski strani (od diplomatov, k so neposredno sodelovali pri po vojnem reševanju tržaškega vpra sanja do historikov in strokpvnil publicistov). Bivši italijanski ara basador v VVashingtonu A. Tar chiani sodi, da je imela rešite' «le videz provizoričnosti, medten ko je bila v resnici dokončna« Tržaški italijanski avtor G. Česa re pa v članku o diploroatskil odnosih med Italijo in Jugoslaviji (revija (iTrieste*, avgust 1965) met drugim ugotavlja, da je imel Ion donski sporazum «značaj dokonč nosti«, da je pustil »sine die« co
Ko so pred tremi leti isti krogi skušali preprečiti takrat pripravljajoči se obisk italijanskega predsednika vlade A. Mora v Beogradu, sta poslanca P. Barbi in G.
Bologna (rojen je bil v Izoli) v svoji interpelaciji (avgusta 1964) prav tako načela vprašanje nekdanje cone B, formalno se sklicujoč na govor našega predsednika republike na Visu, v katerem se je dotaknil pomena in daljnosež-nosti tržaškega sporazuma. Tokrat pa je bila povod izdaja novih osebnih izkaznic na Koprskem in Bujskem, češ da je njihova formulacija v nasprotju z mednarodnim, pravnim statusom tega področja, ker te izkaznice obenem veljajo kot dokument o državljanstvu skupno s trditvijo, «da vladna večina pozablja na italijansko suverenost v coni B, ki se ji Italija ne more odreči«. To je vsebinsko jedro interpelacij (11. januarja letos) demokristjana G.
Bologne in njegovih neofašističnih parlamentarnih kolegov Franchija,
De Marsanicha in Abellija ter republikanskega disidenta Pacciardi-ja. Omenjena interpelacija pred tremi leti je izzvenela v prazno, saj je predsednik ministrskega
sveta A. Moro ob neposredni na-.	.	.	.	.	,
povedi svojega obiska v Jugosla- ne B Jugoslaviji m da ^ je ^odpr viji (13. oktobra 1965) v parla-1	“*
mentu izjavil, «da ozemljska vprašanja ne prihajajo v poštev za razgovore«.
Res je tudi, da v minulih letih podobne »zasede«, kakršna je tokratna januarska interpelacija,.	....	-
vsaj formalno, javno niso nalete- 8a osrednjega vidika, da je itali le na plodna tla. Tokrat pa je bi- janska vrhovnost tudi na tržašken
............' področju ugasnila, ko je začeli
septembra 1947 veljati mirovni
široke možnosti za politiko dobre ga sosedstva. Skoraj nesmiseln« se je ob tem še spuščati v jalov« licitiranje o tem, čigava je suve renost na tem področju, saj m more biti spričo izrecnih določi mirovne pogodbe dvoma glede te
lo drugače, čeprav doslej še ni bilo uradne razlage, v kolikšni meri se odgovorni činitelji v zunanjem ministrstvu strinjajo z razlogi in sugestijami interpelatov. Vsekakor pa ustvarjanje fikcij, domnev o nekakšni odprtosti.
pogodba.
Izven slehernega razpravljanji torej je, da londonski sporazun v splošni legitimaciji ni niti zi joto dal več Italiji kakor naši dr
omejeni vrednosti, začasnosti, pro- žavi> se pravii da ima Jugoslaviji
vi7r»riAnncti in no upm ČP (‘•pm na. I	i 	__i„ • „: ..
vizoričnosti in ne vem še čem na čenja prav bistvene postavke tega mednarodnega sporazuma, ki mu je miroljubna svetovna javnost pred dvanajstimi leti pripisala vrednost in pomen, ki precej presega bilateralno kompromisno ureditev ozemeljskega vprašanja in ga ocenila kot stvaren zgled metode in politike za rešitev še drugih odprtih evropskih in mednarodnih vprašanj. To je njegov pozitivni mednarodni vidik, drugi še posebno za Slovence, zgnetene v ta obmejni pas, pa je bil v tem, da je dobilo slovensko zaledje, ker je prišel Trst vnovič pod italijansko upravo, svoj zakoniti mednarodno priznani in zajamčeni izhod na morje na Koprskem, ki je danes integralni, sestavni del slovenskega nacionalnega ozemlja, pri čemer je nujno opozoriti na organski dodatek tega sporazuma — Posebni statut, ki podrobno opre-deluje pravice slovenske manjšine v Trstu in okolici.
Nekaj je namreč treba ob tem pribiti: srčika spornega tržaškega vprašanja, kakor ga širše označu-1 jemo, je bila usoda, pripadnost mesta, pristanišča Trsta, tega na-1 ravnega izhoda na morje neposrednega jugoslovanskega zaledja in ne nemara njegova širša okolica oziroma obmorska istrska I mesteca v nekdanji jugoslovanski coni tržaškega ozemlja, ki je nastalo z uveljavitvijo mirovne pogodbe z Italijo (15. septembra 1947). V zadnji, sklepni fazi pri reševanju tržaškega vprašanja so med napornimi pogajanji (najprej med zahodnima velesilama in Jugoslavijo ter nato z Italijo) razpravljali o celotnem tržaškem o-zemlju in različnih variantah; med
do pike isti položaj v nekdanj coni B, kakor ga ima Italija ' bivši coni A tržaškega ozemlja Omenjeni begunski tisk je nekaj krat aludiral, da Italija ni «tujeci
v	nekdanji coni B, k čemur ve lja dodati, da potem tudi Jugo slavija ni tujec v coni A. saj S( med drugim strnjeno slovenske etnično ozemlje začenja že v tr žaških predmestjih. Ne glede m vse pa se vsiljuje kardinalno vpra šanje: komu neki koristi, da ne kateri tako nesrečno načenjaj« stvari, ki so že bile rešene s to likšnimi obojestranskimi napori h kar je rodilo nedvomne pozitivni sadove za obe strani? Zanesljive je moč zapisati, da je to lahke le v interesu zagrizenih, pa tud bolj prikritih revizionistov, za ka tere je nekdanja cona B zgolj pr
vi	člen v verigi revizionistični! zahtev v stilu londonskega pakte in podobnih maksimalizmov. Sicei pa te osrednje usmeritve v tet krogih niti ne prikrivajo: «Minu lih dvajset let ni niti najman. zatrlo v beguncih prepričanja i njihovi pravici in ne zahteve pc zadoščenju. Begunci niso netile: vojne in odklanjajo vojne, priča kujejo pa, da čas dela zanje in da bo dal sadove, ki jih bodo de ležne druge generacije,« razkrivs te načrte urednik ’L’Arena di Po la’ in dodaja, «da je glavni so vražnik pozaba, orožje proti njej pa sta enotnost in delo«.
Ne samo zavoljo splošne konste lacije sil v svetu, marveč tudi za radi globokih pozitivni premikov v italijanski javnosti tudi glede teh, v preteklost vklenjenih mitov (prispodoba citiranega N. Rama-nija), o katerih smo še nekajkrat pisali,
njimi so bili tudi predlogi, da bi	pisali: d,alje zaradi nove splošno
dobila naša država neposreden iz-	n3p0^®d
hod na morje v samem Trstu	,za(ad nove strani, ki smo
(Skedenj ali Zavije), kar bi bilo	' k	,°dn°^b
mogoče povezati z morebitnimi	J3??	^v,- Zfl
ustreznimi ozemeljskimi koncesi-	voljo novega prijate jstva kr je
iami Italiii v npkrianii rnni R	začelo kilti na zasnovi, medseboj-
Italijanska stran pa je zavrnila ta- j 9®”1 rpS	U d J hi ^ahkn ^fsne"
ke mnžnnsH in krarmmmis in hil	fien resen dvom, dB bi lahko USpe-
ke možnosti in kompromis je bil v tem, da je Trst s cono A pripadel Italiji, medtem ko naši državi vsa cona B ob modifikaciji, kar velja posebej podčrtati, takratne mejne črte v korist Jugoslavije. Torej ni mogoče govoriti o kaki potrditvi prejšnjega dejanskega stanja ali goli razdelitvi, marveč o novem širšem sporazumu, ki je vključeval tudi dogovore o sklenitvi nekaterih poznejših pogodb in aranžmajev.
Zavoljo spoštovanja zgodovinske resnice pa moramo nujno podčrtati (diplomatska geneza pač to povsem potrjuje), da to ni bil morda kak ad hoc dogovor, trenutna improvizacija po kakršni koli sili razmer, ampak dokončna
le take in podobne diverzije.
Vsem nam, ki pa je zares pri srcu odkrito (brez zadnjih namenov!) prijateljsko sodelovanje ob taki (tudi v notranjih, intimnih razpoloženjih) vedno bolj odprti meji, je plemenita, nenehna obojestranska dolžnost, da se ne ustrašimo težav in v kali zatremo te, tudi za splošni mir nevarne naklepe, ko skušajo hinavsko vnovič zanetiti bakle ali kresove preživelih ujmov, »jadranskih« ali podobnih strasti. Nič ne de, «če nam bo pri krčenju te gošče zakrvavela tudi roka«, kakor je njega dni o podobnih razpotjih mislil S. Slataper. In če ni zadosti enkrat, dajmo to nesrečno minulost
rešitev, ki ima spričo takratnih 1 dvakrat pokopati, izrujmo jo.
Levstikove nagrade za 1.1966
Branka Jurca
Pred kratkim je založba Mladinska knjiga v Ljubljani podelila vsakoletne Levstikove nagrade. Nagrade se podeljujejo za likovna izvirna leposlovna in izvirna poljudnoznanstvena dela. Podeljujejo jih posebne žirije, ki so bile letos tako sestavljene: žirija za likovna dela: Ivan Potrč, glav-
Jože Ciuha
ni urednik Mladinske knjige, prof. Spelca Čopič, prof. France Mihelič, akademski slikar; žirija za izvirna leposlovna dela: dr. Rado Bordon, prof. Ivan Bizjak, dr. Franc Zadravec; žirija za izvirna poljudnoznanstvena dela: dr. ing. France Avčin, dr. Lavo Čermelj, Ciril Trček. Nagra-
4
* • -i* ■*:■*..	\
Aco Mavec
de so prejeli: Branka Jurca za izvmi tekst v knjigi Vohljači in prepovedane skritmosti; Jože Ciuha za izvirne ilustracije v knjigi Gospod Baroda in druge ljudske pesmi P. Golie in za izvirni tekst v knjigi Potovanje v deseto deželo; Aco Mavec za izvirne ilustracije v knjigi Otok zakladov
Lidija Osterc
Roberta L. Stevensona; Lidija Osterc za izvirne ilustracije v knjigah Desetnica Frana Milčinskega, Lonček, kuhaj J. in W. Grimma ter Sneguljčica in drug* Grimmove pravljice. Nagrada za izvirno poljudnoznanstveno delo ni bila podeljena.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 12j5, najnižja 9.3, ob 19. uri 12 5 stopinje, zračni tlak 1C11.9 narašča, veter 4 krn na uro vzhodnik, nebo .pooblačeno, padavine v teku dneva 7 mm, morje mirno, temperatura morja 10.8 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 9. aprila
Tomaž
Sonce vzide ob 5.31 in zatone ob 18.42, Dolžina dneva 13.11. Luna vzU de ob 5.33 in zatone ob 18.21.
Jutri, PONEDELJEK, 10. aprila
Marko
ISA SEDEŽU DEŽELNEGA ODBORA V TRSTU
Jutri bodo uradno ustanovili deželno finančno družbo «Juiia»
Imenovali hodo (udi člane upravnega svela in nadzornega odbora - Začetna glavniea družbe bo .">00 milijonov lir. ki pa se bo lahko dvignila na 7.2 milijarde lir, kolikor znašajo obveze sodelujočih ustanov
'■ Jutri se bodo na sedežu deželnega znama prebivalstva s stalnim biva-»dbora v Trstu sestali predstavniki liščem v tržaški občini. Občinski :23 zavodov in ustanov, ki so pristo- oddelek za statistiko je prepričan, ;pili k pobudi za ustanovitev deželne da bodo izbrane družine sodelovale finančne družbe «Julia». V prisot- pri zbiranju podatkov in omogočile
tiosti notarja bodo uradno ustanovili družbo, podpisali ustanovno listino in statut organizacije ter imenovali člane njenega upravnega sve ta ter nadzornega odbora,
1 Zavod za industrijsko obnovo bo Ipri novi družbi soudeležen preko eavoda Banca Commerciale Italin.Vi ln treh družb, ki delujejo v sklopu pinsider, Finmeccanica in Fincan-(tieri, in bo prispeval v glavnico družbe eno milijardo lir. Istituto Mobiliare Italiano bo prispeval pol 'milijarde; deželne hranilnice in Zvezni zavod benečanskih hranilnic Ibodo prispevali skupno 425 milijonov; Assicprazioni Generali bo soudeležena s 150 milijoni, zavod Banca Nazionale del Lavoro s 100 milijoni ter Istituto Nazionale di Previden za e Credito delle Comu-hicazioni s 100 milijoni. Z manjšimi kvotami bodo k pobudi pristopili Se zavodi Banca d’America e d’Ita-ilia, Banca Carnica, Banca cattolica del Veneto, Tržaška kreditna ban-jca, Banca del Friuli, Banca Popo-lare Cooperativa iz Vidma, Banca Popolare Cooperativa iz Pordenona, Banca Triestina in Banco di Sicilia.
! Kakor znano, je dežela s svoje Strani prispevala za uresničitev te ipobude 5 milijard lir kapitala, poleg tega pa je sprejela zakon, ki ji dovoljuje, da v prihodnjih letih poveča obseg svojega prispevka za nadaljnje 4 milijarde lir. V ponedeljek bodo ustanovili družbo z glavnico 500 milijonov Kr, vendar bodo Istočasno priznali upravnemu svetu pravico, da dvigne glavnico pa 7,5 milijarde Ur, to je na obseg, do katerega se je obvezalo, poleg dežele, 22 ustanov, ki bodo sodelovale pri finančni družbi.
Deželna finančna družba bo sodelovala pri obstoječih družbah in pri gospodarskih tvorbah, ki se še bodo' ustanovile na območju naše dežele; nadalje bo lahko nudila tem družbam in gospodarskim organizacijam finančno pomoč, ter bo s tem namenom lahko opravljala finančne posle, priznavala jamstva, nudila strokovno, upravno in organizacijsko pomoč družbam in podjetjem, ki poslujejo v okviru dežele Furlani je-Julijske
krajine.
Spremembe na avtobusni progi štev. 24
Acegat sporoča, da bodo zaradi cestnih del v Ul. Madonna del Mare od jutri dalje preusmerili progo št. 24 v smeri proti Sv. Justu delno po progi št. 30, tako da bo potekala po nabrežju, Ul. San Giorgio, Ul. Duca d’Aosta, Ul. Bonaparte, Ul. Monfort, Drevoredu III. Armata, Ul. Ciamician ter naprej po ulicah Ti-gor, Cereria, Galleria, F. Testi in S. Michele. Od tam dalje bo proga potekala po normalni srrieri. Posta-
uslužbencem lažje in točno delo.
Izjava odbora za mir in neodvisnost Vietnama
Tržaški odbor za mir in neodvisnost Vietnama je v zvezi s prihodom ameriških vojnih ladij v tr. žaško pristanišče objavil sporočilo, v katerem obsoja prihod teh ladij, ki so sredstvo za izvajanje groznega genocida v Vietnamu, se omejuje od vseh uradnih ceremonij, ki
so v zvezi z bivanjem ladij v našem pristanišču in od vseh uradno izraženih dobrodošlic in simpatij ter poziva vse miroljubne in demokratične sile, da dajo svoj prispevek prizadevanjem, da bi vietnamsko ljudstvo doseglo mir, svobodo in neodvisnost.
Zaprta cesta
Pokrajinska uprava sporoča, da bo od 9. aprila naprej za dva me-seva zaprt za promet del ceste, ki peije iz Milj k Sv. Barbari, in si-cei od križišča Ul. Battista — Ui. Frausin do miljskega pokopališča. Promet bo preusmerjen po Ul. Co-larich in cesti Tappa — Sv. Barbara.
Danes komemoracija talcev na Opčinah
Danes ob 15.30 bo na Opčinah na kraju usmrtitve spominska proslava na čast 71 talcev, ki so jih tam ustrelili na-cifašisti.
Govorili bodo
Livio Saranz Nadja Pahor dr. Bruno Pincherle
Predsedoval bo Danilo štubel
Proslavo organizira združenje ANPI s sodelovanjem drugih odporniških organizacij, ki vabijo vse bivše partizane, aktiviste in prebivalstvo, naj se v čim večjem številu udeležijo.
ZBOROVANJE KPI
Danes ob 10.30 bo na Trgu sv. Jakoba javno zborovanje KPI o sedanjem gospodarskem položaju Trsta. Govorila bosta tajnik federacije dr. Paolo Šema in vodja komunistične svetovalske skupine v občinskem svetu inž. Antonio Cuffaro. Predsedoval bo senator Vittorio Vidah. Tema zborovanja: «Kako daleč smo z velikim Trstom?«
iniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA ZASEDANJU V ORGANIZACIJI REVIJE «ENERGIE NUOVE»
Prof Petrilli zagotovil izvajanje sklepov CIPE po določenem programu
Cesare o pomenu našega ozemlja pri zbliževanju držav z različno gospodarsko, socialno in politično strukturo in o doseženih uspehih v teh prizadevanjih
V dvorani za konference v hote-. novo družbo Grandi Motor: Trieste lu Jolly se je včeraj dopoldne pri- j že izvajajo, medtem ko ^e Zavod čelo dvodnevno študijsko zasedanje za industrijsko obnovo ponovno ob-z naslovom «Široka družba v Arne-1 vezuje, da bo točno po napoveda-riki in Evropi«, ki ga organizira re- j nem programu uresničil tudi vse o-vija «Energie Nuove« v sodelovanju stale sklepe.
jališča bodo skupna s progo 30 v
tri.* sa — ’	- mm
San Giorgio, Largo Papa Gio-vanni XXIII, Drevored III. Armata in Ul. Ciamician. Na preostalem predelu bosta dve neobvezni postajališči. V Ul. Cereria pri št. 6 in v lil. F. Testi št. 2. Smer od Sv. Ju-jsta proti Trgu Liberta pa bo ostala nespremenjena.
Statistično ugotavljanj« stanja delovne sile
Občinski oddelek za statistiko bo od 9. do 15. aprila izvedel trimesečno anketo o delovni sili, s katero občinska uprava proučuje vprašanje zaposlenosti in brezposelnosti.
V omenjenih dneh bodo občinski uslužbenci obiskali 498 družin, ki so jih izžrebali iz anagrafskega se-
z ustanovo Luigi Einaudi. Odprtja zasedanja so se udeležili predstavniki oblasti iz dežele Furlanije Julijske krajine in predstavniki avstrijskega združenja Europahaus. Prisoten je bil tudi predsednik Zavoda za industrijsko obnovo prof. Petrilli, ki je imel tudi daljše poročilo kot predsednik italijanskega tajništva organizacije evropskega gibanja. Prof. Petrilli je po krajšem govoru ravnatelja revije «Energie Nuove« A. Žitno Ui, ki je hkrati državni tajnik Italijanske liberalne mladine, in ki se je med svojim govorom pomudil ob primerjavi med gospodarskim in socialnim potencialom sedanje Evrope in sedanje A-merike ter pri tem naglasil potrebo po čimprejšnji vzpostavitvi primernega ravnovesja med skupnostima na obeh bregovih Atlantskega oceana. je prof. Petrilli razvil temo z naslovom »Gospodarska integracija in socialno usklajevanje v evropski gospodarski skupnosti«. Govornik je najprej orisal zgodovinski razvoj, po katerem se je v državah članicah evropske gospodarske skupnosti razvilo gospodarstvo »mešane oblike« in rodila potreba po dvojni medsebojni uskladitvi, to je po gospodarski in socialni uskladitvi življenja v prizadetih članicah. Sledila je razprava, v katero je poseglo več strokovnjakov in gostov.
Pozneje si je prof. Petrilli v kinu Excelsior ogledal film o dosedanjih realizacijah IRI, ki pa je prikazoval predvsem dosežke, ki so jih v okviru IRI zabeležili drugod v državi, in ne na našem področju. Zato pa se je prof. Petrilli med kraj šim govorom dotaknil tukajšnjih specifičnih vprašanj in zlasti izvajanja znanih sklepov medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje CIPE v zvezi s preosnovo državnega ladjedelništva in novimi industrijskimi pobudami na našem področju. Govornik je poudaril, da se sklepi v zvezi z Italcantieri in
hiiiiiiuimiiiiiiimiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiimmiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiimHiiiiiiiiiit
OBISK OBČINSKEGA ODBORNIKA HREŠČAKA
Težave glede popravljalnih del v bolnišnici za kronične bolezni
Odbornik Hreščak je zagotovil, da bo občinska uprava v najkrajšem času proučila ustrezno rešitev perečega vprašanja
j Občinski odbornik za socialno pomoč Dušan Hreščak je obiskal bolnišnico za kronične bolezni pri Sv. Ivanu. Pri ogledu bolniških naprav sta ga spremljala ravnatelj psihiatrične bolnišnice (v okviru katere deluje bolnišnica za kronič-‘ne bolezni) prof. Donini in primarij dr. Frandoli.
Odbornik Hreščak je z dvema zdravnikoma proučil položaj te bolnišnice, ki jo sestavljata moški In ! ženski oddelek. Medtem ko so bolniške naprave moškega oddelka v dobrem stanju, saj so v zadnjih letih opravili mnogo novih del, potrebuje ženski oddelek, v katerem je 300 bolnic, nujna popravila.
Med ogledom bolniških naprav je odbornik ugotovil, da obstajajo velike težave za začetek popravljalnih del v ženskem oddelku predvsem zaradi tega, ker bi obsežna dela zahtevala začasno premestitev bolnic v druge prostore. Zato je odbornik Hreščak zagotovil, da bo občinska uprava v najkrajšem času proučila ustrezno rešitev tega vprašanja.
V krožku »Giuseppina Saragat*
Predavanje o reformi bolniškega zavarovanja
Na sedežu kulturnega krožka «Giu-sepplna Saragat«, je Claudio Boni ciolli, član upravnega sveta združenih bolnišnic, v petek predavaj o
bolniški reformi.
Boniciolli je v uvodu poudaril veliko pomembnost tega vprašanja zlasti sedaj, ko silijo na površje težave in zapletena vprašanja zdravstvenih naprav in zdravstvenih zavarovalnih ustanov, pod pritiskom vedno večjih potreb delavcev ln vsega prebivalstva. Nato je govornik napravil prerez skozi zgodovino socialnega zdravstva v Evropi in Italiji, nakar je kritiziral povojno zdravstveno politiko pri nas, ki je povzročila veliko zmedo med ustanovami zdravstvenega zavarovanja.
Boniciolli Je nato omenil, da so bila vprašanja socialne varnosti z začetkom politike gospodarskega načrtovanja postavljena v tesno zvezo z gospodarskim razvojem države. Zatem je obravnaval vprašanje bolnišnic in je dokazal absurdnost sedanjih odnosov med bolniškimi blagajnami ln bolnišnicami, ki slonijo na ozkih produktivističnih. osnovah na škodo prebivalstva, ter kvarijo ugled zdravnikov, ki morajo biti glavni nosilci bolniške reforme.
Nato je predavatelj govoril o zakonskem osnutku bolniške reforme ministra za zdravstvo Mariottija ter ugotovil, da zakonski osnutek o tem vprašanju, ki ga je sestavila vlada, popolnoma pozablja na vlogo bolnišnice, ki bi morala postati osnova zdravstvenega varstva, ne pa bolnišnice zavarovalnih in verskih ustanov. Govornik je Izrazil mnenje, da bi morali nacionalizirati vsaj os-novno farmacevtsko proizvodnjo.
V popoldanskih urah se je zasedanje v hotelu Jolly nadaljevalo. Nastopila sta še dva govornika, in sicer načelnik tiskovnega urada organizacije Evropskih skupnosti dr. G. Fucili, ki je govoril o uspehih, ki jih je evropska gospodarska skupnost dosegla v prvem desetletju svojega obstoja, ter tržaški občinski svetovalec G. Cesare, ki se je zadržal predvsem ob problemih, povezanih s pretopitvijo nacionalnih teženj v enotno evropsko miselnost, brez katere je vsakršnemu prizade vanju vodilnih krogov, da bi potisnili posamezne nacionalnosti v skupen okvir evropske federacije, vnaprej usojen neuspeh. Cesare je na koncu svojega izvajanja poudaril pomen, ki ga ima naše obmejno področje pri zbliževanju narodov in držav z različno gospodarsko, socialno in politično ureditvijo, in pa u-spehe, ki jih na tem področju že dalj časa žanjejo prizadevanja italijanskih, jugoslovanskih in avstrijskih krogov, zlasti pa prizadevanja obmejnih pokrajin, to je dežele Furlanije Julijske krajine, sosedne republike Slovenije in avstrijske Koroške. Podobne besede je izrekel tudi dr. Gasparo, predstavnik deželnega odbornika za načrtovanje Stop-perja, ki je posegel v razpravo ter orisal prizadevanja deželnih organov v okviru postopnega zbliževa nja evropskili ljudstev. Zato je bi la toliko bolj neumestna in nerazumljiva teza hrvaškega begunca prof. Cojaka, ki se je takoj zatem oglasil k besedi, in ki je dejal, da bi morala evropska gospodarska skupnost sprejeti v svoj okvir ločeno Hrvate, Srbe in Slovence in druge jugoslovanske narode, in ne celotne Jugoslavije. Spričo vseh nacionalističnih, šovinističnih in protijugoslovanskih stališč, ki jih je zastopal govornik in po drugi strani spričo zelo konstruktivnih ugotovitev nekaterih drugih govornikov o zbliževanju držav z različno gospodarsko, socialno in politično ureditvijo, ter spričo celot nega odprtega tona zasedanja zlasti v okviru prizadevanj po učvrstitvi obmejnih stikov pri nas, se zdi naravnost čudno in protislovno, kako je mogel na tem zasedanju dobiti besedo človek, ki ima tako malo rea lističnega občutka za današnjo evropsko stvarnost in za Evropo, pisano z veliko začetnico. Resnici na ljubo je treba tudi povedati, da izvajanja govornika niso naletela na zasedanju na nobeno zanimanje, zato je toliko bolj očitno, da je bila ideja prirediteljev, ko so vključili med govornike tudi tega protijugoslovanskega elementa, in to v Trstu, povsem ponesrečena.
Na motorni ladji «Illiria» pomorske družbe »Adriatica«, ki je zasidrana v Starem pristanišču, je novi predsednik družbe dr. Borghese priredil včeraj sprejem & kosilom, katerega so se udeležili predstavniki oblasti gospodarskih krogov in javnega življenja Vladnega komisarja je zastopal podprefekt dr, Molinari. Na kosilu so bili tudi številni udeleženci zasedanja, ki ga je priredila revija »Energie Nuove«.
Sestri žrtvi prometne nesreče
Včeraj popoldne so v bolnišnici dali prvo pomoč 30-letni Ester Pre-gnolato por. Boccuccia iz Ul. Tigor 14 in 37-letni Tini Pregnolato por. Nelli iz Ul. San Giacomo in Monte 2. Ko sta sestri na zebrastem prehodu blizu stavbe št. 4 prečkali Ul. Bernini. ju je z avtom TS 84624 podrl 48-letni Bruno D'Ambrosi iz Drevoreda Čampi Elisi 26. Pri nesreči sta se ženski ršnili in pobili po spodnjih udih in sc bosta morali zdravi-
ti središču. Ponesrečenko so odpeljali v bolnišnico in jo sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo morala zdraviti dva meseca zaradi zloma leve nadlakti in ran po spodnjih udih.
Prometna nesreča pri Proseku
Na trbiški cesti bKzu Proseka se je sinoči pripetila prometna nesreča, katere žrtev je postal 61-letni Alojz Obad iz Gabrovca štev. 17. Pri trčenju z nekim avtom se je prevrnil s kolesa in se hudo ranil po lasišču, se poibl po glavi, čelu po lasišču, se pobil po glavi, čelu avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja od 20 do 25 dni.
Obvestilo Slovenskega gospodarskega združenja
Tajništvo SGZ sporoča operaterjem, ki se bavijo z uvozom in izvozom, da je prejelo od jugoslo-vansko-italijanske trgovinske zbornice seznam LB blaga, katerega uvoz v Jugoslavijo iz vseh držav je sproščen od 1. januarja t. 1.
Kdor bi želel imeti na vpogled prej omenjeni seznam, se lahko zglasi na sedežu združenja.
DAVČNA PRIJAVA VANONI
Kdor ni še izpolnil davčne prijave »Vanoni«, lahko to izvrši do 30. t. m. Zaradi zakasnitve prijave se davek zviša za eno šestino.
Za zamudnike tudi zgoraj navedenega roka predvideva davčna uprava stroge sankcije.
Stalna razstava starinskega orožja
Tržaški župan inž. Spaccini je v občinskem muzeju na gradu Sv. Ju. sta odprl stalno razstavo starodavnega orožja. Razstava je bila odprta v okviru X. tedna muzejev. Razstava, za katero je bil izdelan podroben katalog, je v tretjem hodniku grada, kjer so razstavljeni zanimivi primerki orožja iz 18. in 19. stoletja. Med raznimi pihalniki na kresilni kamen, je tudi izredno cenjen primerek puške na zračni pritisk. Poleg pušk so razstavljeni razni meči, noži in drugo hladno orožje.
Zanimiva raz*tava
zidovske skupnosti
Združenje ADEI je odprlo snoči na Trgu Silvio Benco št. 4 v prvem nadstropju razstavo starinskih u-metniških predmetov. Razstava bo odprta do 14. aprila vsak dan od 11. do 13. ure In od 17. do 20. ure. Del razstave je posvečen obrednim predmetom, ki so del premoženja skupnosti ali pa last posameznih tržaških družin. Ti predmeti so dragoceno pričanje o dolgi zgodovini
O židovski skupnosti se lahko govori v Trstu od druge polovice
ti od 5 do 30 dni.
Neprevidno je cesto
prečkala
Ko je sinoči 71-letna Marina Dal-1'Oste iz Ul. Marchesetti 8 prečkala omenjeno ulico blizu stavbe št. 41, jo je z avtom TS 52894 podrl 27-let-ni Ubaldo Baratta, ki je vozil pro-
18. stoletja dalje, toda židovske družine živijo v Trstu že pet stoletij. Leta 1747 Je bilo v Trstu o-krog 150 Zidov, trideset let kasneje že 400 od skupnih 10.000 prebivalcev. Večinoma so bili trgovci ln mali industrije!. Konec stoletja je bilo v Trstu že 1082 2idov. Leta
1771 Je podelila Marija Terezija tržaškim Zidom dva patenta, ki
sta
določala židovske pravice in dolžnosti. S slavnim ediktom o strpnosti Je Jožef II leta 1782 priznal 2idom skoraj enake pravice kot ostalemu prebivalstvu, leta 1784 pa so odprli vrata geta. 2e v drugi polovici 18 stoletja je židovska skupnost, zgradila krasne sinagoge, ki so jih pozneje podrli in zgradili veliko sinagogo v Ul. Donizetti leta 1912.
O vsej tej preteklosti ln o estetskem čutu tržaških Židov priča ravno ta razstava, na kateri Je moč videti tudi nekatere zelo dragocene predmete.
SINOČI V PROSTORIH P. D. «1. CANKAR»
Družabni večer članov bivšega društva «Prosveta»
Slavnostni govor je imel Maks Skumavec - Pozdravi predstavnikov bivših društev - Kulturni program so oskrbeli mladi cankarjaši
V	prostorih p.d. «/. Cankar)) so se včeraj zvečer zbrali člani bivšega šentjakobskega mladinskega društva «Prosveta». Kar precej jih je bilo in poleg njih še marsikdo iz drugih društev.
Mogoče bi lahko rekli, da je popolnoma zadel v sredino predstavnik Prosvetne zveze Edvin Švab. ki je v svojem pozdravu proti koncu programa citiral tisti dve besedi iz Kajuhove pesmi, ki so jo malo prej v zborni recitaciji izvajali člani dramske skupine društva «Cankar»: «0. če ljudi bi ne bilo pri nas ...». nakar je dostavil: «To ste bili vi!» Da. bili so oni. to bi bilo treba večkrat poudariti, kot je pozneje v svojem poročilu o delovanju odbora bivših društev podobno dejal Milče Škrap. In kot je lahko postajalo jasno iz besed glavnega govornika Maksa Skumavca, ki je tudi prinesel pozdrave dr. Jožeta Dekleve in Zorke Kosovelove, ki je sedaj tudi v bolnišnici. In kot je bilo tudi zelo lepo povedano v pismu Iva Mihoviloviča, ki ga je predsednik Stopar prebral poleg pisma Danila štublja, potem ko je začel ta družabni večer. «Tistim — je napisal Mihovilovič — ki se me še spominjajo, a med njimi rta žalost ni več Romana Pahorja, povej, da je zame ostal mladinski Šentjakob najlepši del življenja in da je vse drugo, če sem v življenju kaj dosegel, zraslo na tej čvrsti šentjakobski bazi.v
V	imenu društva gostitelja je zbrane pozdravil predsednik Mario Magajna, za njim pa se je zvrstila vrsta predstavnikov nekdanjih prosvetnih. mladinskih in športnih društev: Ferluga. Boltič, Preslova, Ci-bic. Žerjal. Kalc, Benčina, Pertot, Hrovatin, Riosa, Cesar.
Mladi cankarjaši pa so oskrbeli še program: Neva Lukeševa je recitirala Zupančičevo Pesem mladine. Ivan Verč Kosovelove Bore. Corra-do Švab pa Kajuhovo Našo pesem, igrala odlomek iz Vivaldijevega Kon certa za dve violini, člani dramske skupine «Cankarja» pa so v zboru recitirali Kajuhovo Slovensko pesem. ki jo je pripravil in naštudiral Sergej Verč.
Zbrani so tudi odposlali pismi dr. Deklevi in Zorki Kosovelovi.
Večer se je potem nadaljeval ob petju v veselem razpoloženju.
Praizvedbe ljudskih skladb na koncertu zbora <r/. Gallus» v palači tržaškega radia
V okviru ciklusa javnih koncertov, ki jih prireja v tekoči sezoni tržaški sedež RAI, je slovenska postaja Trst A pripravila za petek, I
14. t.m ob 21. uri svoj drugi javni koncert, na katerem bo nastopil naš znani in priznani mešani pevski zbor «Jacobus Gallusu pod vodstvom Ubalda Vrabca. Koncert bo v velikem avditoriju «A», vabila zanj pa bodo na razpolago 13. in 14. aprila v veži sedeža na Ul. Fa-bio Severo 7.
Program bo obsegal skladbe da Palestrine, de Victorie, de Ponteja, di Lassa, I. Grbca, Merkuja, Slo-
venskega, Caina, K. Boštjančiča in U. Vrabca. Posebno zanimivost v
tem programu predstavljajo praizvedbe treh pesmi na besedilo Srečka Kosovela, ki jih je uglasbil pred nedavnim umrli tržaški skladatelj Ivan Grbec, in pa praizvedbe treh. ljudskih motivov iz Nadiške doline, ki jih je zapisal in harmoniziral tržaški skladatelj Pavle Merku.
Vse te skladbe je zbor naštudiral nalašč za ta nastop.
LETOVANJE OTROK
Komisija za dorašeajočo mladino pri SKGZ organizira letos v mesecu juliju letovanje slovenskih otrok v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Starši, ki želijo poslati svoje otroke na omenjeno letovanje, naj se zglasijo v uradu zveze, Ulica Geppa 9, med 9. in 12. uro. V poštev pridejo otroci od 8. do 14. leta.
Razna obvestila <
Vse člane godbe «Rinaldi» vabimo na sedež v Ui. Madonnina 19 v torek 11. aprila točno ob 20. uri. ker se bomo pričeli vaditi. Prosimo zanesljivo udeležbo. — Odbor godbe «Rinaldi».
Ljudska prosveta
Združeni naietni šoli PD Barkov-Ije in Dijaškega doma s sodelova. njeni učencev Glasbene matice v Trstu priredita danes, dne 9. aprila ob 17. uri v prostorih Marijinega do. ma v Rojanu javni nastop, ki bo obsegal 7 baietnib in 7 glasbenih točk. Vabimo k udeležbi!
..,UU91tKX
SPD Trst vabi vse člane na
REDNI OBČN1 ZBOR
ki bo v petek, dne 21. aprila, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9.
(iiiiniiiHMiimi milili iiiiiii iimiiimiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiinmniuiiiiiiimiiuiiimiiiiiiiiiimmiiiiiMiiiiiiiiiii
Včeraj-danes
ROJSTVA SMHTI IN POROKE
8. aprila 1967 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 18 oseb,
UMRLI SO: 83-letna Andreina Za-netti vd. Pizzin, 88-letna Clorinda Carbone por. Bailsamo, 93-letna Mar-gherita Godigna vd. Cossutta, 74-leu ni Francesco Beltrani, 36-letna As-sunta Dudine por. Reppini, 55-letni Rodolfo Arzon, 78-letna Amalia Tas-sin vd. Cercego, 56Jetni Arturo Vi-sintin, 67-letni Giorgio Ticich, 66-let-na Caterma Zacchigna por. Puhali, 66-lftna Giovanoa Kermez vd. Capu-to, 79-letni Rudolf Lovriha, 63-letna Anna Klofac por. Kager, 73-letni Gio-vanni Battista Sponza, 66-letni Gio-vannt Berni, 65-letni Ricrardo Vec-chlet, 62-letm Loreyo Stella, 68-1 e t n i Giorgio Parenzan.
OKLICI: trgovec Giancarlo Frola in gospodinja Clara Frola, trgovec Franco Žago in gospodinja Franca Prioglio, novinar Claudio Muggia m profesorica Elisabetta Flak, železničar Carlo Zanata in uradnica Maria Grazia Furlan, prodajalec Luciano Sterle ln delavka Claudia Buzzi, pek Franco Apoilonlo In uradnica Llliana Škabar, prodajalec Alviero Turco in prodajalka Marina Stocovich, poštar Guaitiero Graniero in prodajalka Davorina Švara, uradnik Alvaro Vici ln uradnica Nidia Trcvisan, uradnik Piero Robba in uradnica Emanuela Ruzzier, kapitan Dario Doljak in gospodinja Franca Zacoaria, Inštalater Renato Carli ln delavka Sonja Mer. kuža, podoficir finance Glovannl Giu-dice m uradnica Giulia Carone, u-radnik Mario Piccoli in uradnica Luciana Zorzetti, podoficir finance Francesco Santoro in šivilja Diana Maria Ge-rin, zidar Ermenegildo Gerebizza in gospodinja Klena Iacovleilo, pomorski inšpektor Giorgio Lanfranchl in uradnica Aiessandra Hallo, upoko. Jenec Guaitiero Ma.vervveg in uradni, ca Tatjana Kladnik, podčastnik Antonio RuMI in gospodinja Annalisa Rengodan, pomorščak Valneo Serove in gospodinja Anna Maria Andreav si, uradnik Giorgio VVernlgg m u-radnica Claudia Rebula, tkalec Gior-gio Alagna in uradnica Sonia Pa-chor, delavec Giovannl Gombač m frizerka Malvlna Misfej. karabinjer Paolo Crueitti in bolničarka Jolanda Malattla, reprezentant Luciano Do-tto in frizerka Laura Piscanc, prodajalec Giorgio Fabbro in uradnica Serena Brecclaroli, radiotehnik Guido de An-gelis in prodajalka Luciana Berca. rich, mehanik Franco Pečar in frizerka Renata Hrovatin, upokojenec Rodolfo de Canusslo ln upokojenka Darinka Vtekovle, pomorščak Guerrl-no Cigar in delavka Maria Marsetti, kamnar Francesco Lubich in gospodinja Evelina DelbeMo, elektromeha-nik Mario Blassevlch in ilkalka Ni-
Z a vašo poroko., oglasite se pravočasno
«F0T0GRAFIA» EE0N
TRST, Ul. Orianl 2 (Barriera) Tel. 93-295
dia Cotič, finančni stražnik Giuseppe Di Maržo in u radnica Mirella Opas-sich, delavec Mario Lcredan in u. radnica Anna Muggia, električar Lu-cio Fedele in prodajalka GabrieJla Vidah, mehanik Fulvio Bertoni in študentka Claudia Cedolin, kovač Dario Škabar in šivilja Marija Sibe-ija, uradnik Sergio Ferjga in uradnica Liliana Visintin, šofer Salvatore Rlccardi in gospodinja Narcisa Pre gara, mehanik Giovann' Montefusco in gospodinja Marghenta GrimaMi. šofer Salvatore Di Gregoco in telefonistka Marisa Magris, šofer Fulvio Favaretto in uradnica Soma Umari, pomorščak Stelio Capot.no in delav. ka Franka Kli-nkon, m»hanik Stelio Seidon in prodajalka Maria Grazia Ukmar, delavec Romeo Bonom! in učiteljica Marina Vemer, uradnik Gianfranco Moneta in uradnica Luciana Gregorat, delavec Severšno Sinico in gospodinja Rosa Kusce, Giuseppe Intonti in gospodinia Maria Concetta Corsano, delavce Bruno Ber-gamasco in delavka Marloella Mag-gi, železničar Livio Cortl in gospodinja Luiguia Ceoldo, uradnik Bruno Froemmel in uradnica Ihana Capo. ral, strupar Aiessandro Oberdan in uradnic:	Anna Ferfojlia uradnik
Giorgio Mahne in uradnica S..va Pahor, delavec Luciano Dec<v'| in gospodinja Eleonora Coc.tviri, r sar Giorgio Rutter in pospidinja Laur« Scasso, pomorski oficir Furlo Celil In uradnica Maria Flore Gonippl, uradnik Franco Mattoschl In uradnica Maria Grazia Di Giorgio, strugar Lor;s Favento in uradnica Nadia Gomlsel, aranžer Elio Stančič in prodajalka Aurora Spartano, telefonist Giorgio Sbisa In uradnica Egle Bolzan, delavec Tore Poddighe in delavka Lulsa Lupin, geometer Bruno Torcello in uradnica Edda Belfiore.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do lt. ure)
Aha Basllica, Ul. S. Giusto 1; Bu sohnl, Ul. P. Revoltella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2: Manzonl Ul. Settefontane 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 130) AlPAngelo d’oro. Trg Goldoni 8; Clpolla, Ul. Belpogglo 4; Marchlo, Ul. Oinnastlra 44; Mianl, Drevored Mlramnre 117 (Barkovlje).
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primem, če ni mogoče najti dru gega zdravnika. Je treba telefoni rati na štev. 90-235.
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom
Gostovanje BRANKE VERDO-NIK RASBERGERJEVE, članice reške Drame in bivše članice mariborske Drame
IVAN CANKAR
GOSPA JUDIT
(umetniška beseda)
vlogi gospoda nastopa JOŽKO LUKEŠ
Režiser Edo Verdonik
Danes, 9. aprila ob 16. uri (abonma nedeljski popoldanski Dl)
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije po telefonu 734265.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
obvešča cenjeno občinstvo, da bo v sredo, 12. aprila ob 17. uri gostovalo v Kulturnem domu v Trstu Pionirsko gledališče z Reke z baletom
SNEGULJČICA IN SEDEM PALČKOV
Vstopnina: 500 lir odrasli, 300 lir otroci.
Vstopnice bodo v predprodaji v Tržaški knjigami od sobote, 8. aprila dalje.
Pevski zbor Prosek - Kontovel
priredi v petek, 14. aprila v kino dvorani «Iris'» na Proseku
SLAVNOSTNI KONCERT
ob poimenovanju zbora po tržaškem skladatelju in pevovodji Vasiliju Mirku
Koncert ob ob 21. uri
V torek,
11. aprila ob 20.30 bo predaval v Slovenskem klubu
dr. FRAN VATOVEC, profesor na visoki šoli za politične vede v Ljubljani o temi:
Publicistični portret Etbina Kristana in Trst — ob 100-letnici njegovega rojstva
Predavanje bosta opremljali recitatorji.
Vabljeni vsi člani in prijatelji kluba.
SPDT vabi na predavanje dr. J. Andloviča, udeleženca in zdravnika II. slovenske himalajske odprave, o temi
«Podobe iz domačih in tujih gora«
ki ga bodo spremljali številni barvni diapozitivi.
Predavanje bo v petek, 14. t.m. ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma.
Gledališča
VERDI
Pri blagajni gledališča «Verdi» se nadaljuje prodaja vstopnic za drugi simfonični spomladanski koncert, ki bo danes ob 18.30.
Orkester gledališča Verd! bo dirigiral Igor Gjarov, solist pa bo violončelist Andre Navarra. Oba se bosta prvič predstavila tržaškemu občinstvu. Program bo obsegal: Pergo-lesi — Concertino za godala St. 2 (novo na koncertih v Verdiju), Laio
—	Koncert za violončelo in orkester, VVagner — Sigfrldova idila, Kodaly
—	Plesi iz Galante.
TEATRO STABILE
Danes ob 17. url zadnja predstava Ca musove drame «Pravični«. Izvaja an. sambel Teatro Stablle, Režija Giuseppe Maffioii, scena Giuseppe Zlgaina, Informacije in rezervacija vstopnic v galeriji Protti.
Razstave
V	foyerju balkona Kulturnega do
ma je še vedno odprta razstava naj novejših del slikarja prof. Avgusta Černigoja.
V	galeriji Hossoni na Korzu Ita-Ua 9 razstavlja od 1. do 10. aprila sliker Carlo Mazzolenl,
Šolske vesti
Ravnateljitvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim Jezikom eZIga Zoisa v Trstu sporoča, da ho danes, dne 9. aprila ob 10. url roditeljski sestanek za starše dijakov 3., 4. in 5. razreda
GLASBENA MATICA TRST
V soboto, 15. aprila ob 21, uri v Kulturnem domu
BALETNO KONCERTNA PRIREDITEV
ZAVODA ZA GLASBENO IN BALETNO IZOBRAŽEVANJE
IZ LJUBLJANE
Nazionale 14.00 «Grand Prix» Metro, color. James Garner, Eva Man« Saint, Yves Montand. Francois* Hardy, Antonio Sabato. Toshiro Mifune.
Excelsior 14.30 «La bisbetica doma-ta» Technicolor. Richard BuuoHi Elizabeth Taylor.
Fenice 14.00 «Tobruk» Technicolor, Rock Hudson, George Peppard, N>-gel Green.
Eden 14.00 «Hombre» Barve De Luxč. Paul Nevvmann, Fredrich Marek, Diane Cilento, Richard Bonne. Prepovedano mladini pod 14. letom. ;
Grattacielo 15.00 «La Bibbia« Technicolor. Michael Parks, Ulla Bergryd' John Huston. Stephen Boyd.
Ritz (Ulica San Francesco 10)
15.00 «L'Angelica avventuriera« E' astmancolor. Michele Mercier. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Alabarda 14.30 «10,000 dolilari per u* massacro« Colorscope. Gary Hudson, Loredana Nusciak.
Filodrammatico 14.30 «A 007 sfida e1 killers« Colorscope. Susy Andrese«; Prepovedano mladini pod 14. letom.
Moderno 14.00 «Grande furto al Se miramis (Gambit)« Technicolor. '' Shirley Mac Laine, Michael Cainc
Cristallo 14.00 «Papa cosa hai fatto in guerra« Technicolor.
Garibaldi 14.00 «Judith» Technicolor-Sophia Loren.
Aurora 14,30 »Tire uomini in fuga*-
Capitol 14.30 «Una rosa per tutti* Technicolor. Claudia Cardinale, •*' kim Tamiroff. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Impero 14.30 «A!le 10.30 di una ser* d’estate» Prepovedano mladini po® 14. letom.
Vittorio Veneto 15.00 «Arrivano i Ru? si» Technicolor. Eve Marie Saint Zabavni film.
Ideale 14.00 «7 dolilari sul rosso« Tech-nicolor. Fernando Sancho, AnthonJ Steffen.
Astoria (Ulica Zorutti. fiiobus št 11 14.30 «11 grande sentiero« Technicolor. James Stevvart, Carrol Baker, Richard Widmark.
Astra 14,30 «Come rubare un milioh< di dollari e vivere fedici«.
Abbazia 14.00 «10 piccoli indiani« Hul 0’Brien.	■ j
Mali oglasi
PRODAM zemljišče 2200 kv. m V žinl Rižarne. Naslov na upravi IOT Ul. S. Francesco 20.
KUPIM zemljišče 500-700 m2 na 07 Cinah ali na Proseku. Telefonirati d* št. 66924.
IŠČEMO deklico za trgovino s jem in zelenjavo. Ul. Ghega, št. 8.
Darovi in prispevki
Ob 14. obletnici smrti Justa Zagjf' ja daruje žena Angela 1000 lir l> prosvetno društvo Slovan s Padrič.
V počastitev spomina pok. i'i|I'<, Starčeve daruje Valerija Kocjani^ 1000 lir za prosvetno društvo Iva" Cankar. V isti namen daruje Kerševan 1000 lir za dramsko skuP1’ no P.d. Ivan Cankar.
Ob peti obletnici dragega moža ^ očeta Ivana Lisjaka daruje druži1” 2000 lir za Dijaško matico;
Pepca rožarca daruje 1000 lir l> Dijaško matico.
V počastitev spomina pok. EP”
Starčeve daruje Justina Bizjak -lir za dramsko skupino P.d. Cankar«.
V	spomin pok. Eme Starčeve dar” Je N.N. 1000 lir za dramsko skupi” prosvetnega društva «1. Cankar«, g
V	počastitev spomina pok. Ant®**-Parovela daruje družina Franca E® driča 2000 14r za Glasbeno matico, i
V	počastitev spom na ob oblem1*,' smrti očeta Franca m brata NI®**,; Jančarja daruje Štefanija 1500 lir v* jaški matici in 1500 lir za šport1” združenje Bor.
Sporočamo žalostno vest, da je po kratki bolezni zapustil ”” oče, ded ln praded
Rudolf Lovriha
Zalujoču družina LOVE Dolina, 9. aprila 1967
LOTERIJA
BARI	52	35	3	73	31
CAGLIARI	64	72	55	Hi	83
FIRENCE	78	26	55	79	51
GENOVA	33	78	52	85	2
MILAN	5	6	88	Tl	20
NEAPELJ	9	1	80	52	27
PALERMO	36	55	83	38	29
RIM	17	72	73	27	48
TURIN	17	69	83	H(i	20
BENETKE	12	72	14	13	86
	ENALOTTO				
X 2 2	X 1 1 X	1 l	1	1	2
Kvote: 12 točk — 18.428.000 lir, H točk — 282.000 lir, 10 točk -23.000 Ur.
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob Izgubi našega dragega
ANTONA PAROVELA
Posebna zahvala zdravniku dr. Sustersichu, g. župniku, pevskemu zboru, darovalcem cvetja ln vsem, ki so na kateri koli način počastili njegov spomin.
Družine: PAROVEL, PETAROS in SLAVEC
Boljunec, 9. aprila 1967
ORIGINALNI nadomestni deli za S? spodinjske stroje. Via Mantegna i1, 3 — tel. 734221, skladišče.
»CITROENI — Samaritani ln Mic*1
— Servis v Ulici Rittmayer 4-a. R** stava in prodaja avto potrebščin ’ Uliol Giulia 41.
TRGOVINA pohištva Puzzl, Ul. P*
scoll 5 Ima na Izbiro: spalnice, kult1' nje, dnevne sobe, omare, shramb' sprejemnice Itd. Dobri pogoji. ObU®1, te nasl
Pogreb dragega pokojnika bo nes ob 15. url iz Sance na dorn^ pokopališče.
KlH*

VPRAŠANJA in interpelacije v deželnem svetu
Finančno ministrstvo nasprotuje kontingentu bencina po znižani ceni
Zakaj so zvišali ceno elektrike - V desetletnem načrtu železnic je položitev drugega tira na progi Trst - Benetke - Vprašanje vsedržavnega načrtovanja
Novi gostinski obrati od Ankarana do Lucije
Na eni izmed zadnjih sej deželne-Sa sveta so pristojni odborniki odgovorili na razna vprašanja dezel-nin svetovalcev. Izmed teh se nekatera vprašanja tičejo tudi zadev “asega področja. Tako je odbornik W tad.ustrljo in trgovino Marpil-ero odgovoril svetovalcema Trau-<PLI) ln Morelliju (MSI) o oencinu p0 znižani ceni. O tem VpJ?sanju so v deželnem svetu že razpravljali. Svetovalca sta prasala odbor, kaj meni o nedav-P",^avah ministra za finance in Ji j’ ,da ni moč našemu področna „ določene količine benci-minu? nlžJi cen*- Dejal je, da je Preti le potrdil splošno n-ioSitev ,finančne uprave v tem j®*' ki stalno zavrača zahteve ne webnih ugodnostih za omeje-o ®We in kraje, češ da bi to DreK?ni° razliko pri ravnanju s K)i„,valstvom, kar se tiče davščin, nanir,temu pa je deželni odbor fi-tn ?r?ane vedno opozarjal na v vprašanje, ki je občuteno po ^ ozemlju, ki meji z Jugoslavijo. PostHvnValec ,M°rpurgo (PLI) je Poviški,, vprasanie giede nedavnih rnviwv.,Cene električnega toka na in lofl dveb zakonov iz leta 1948 zakoni- MorPurgo je dejal, da se ve laKi predpisi italijanske držaje tih 0 uvelJavijo v Trstu samo, vlarinV ,razt®gne na naše ozemlje n j™ komisar. Pri tem je opom-ta ’ icLn blvša okupacijska vlada lena nr. raztegnila tega zakona komi*« niti ga ni raztegnil vladni zakm v- SedaJ torej uveljavljajo Todan\ki ni v Trstu nikoli veljal.
tudi sam zakon iz leta 1966 čati da morajo Tržačani pla-kn n P, a -lir veS za kWh, medtem mn a cnJ0 Potrošniki v Italjli sa-val n’ • lir.e- Svetovalec je zahte-tem Vaj deželni odbor posreduje v nHKPrašan-iu.
v0fj| Pcrrd-k Marpillero m-u ie odgo-n,,’da Je stvar precej zapletena, ja i QfiV zak°n štev. 1 od 31. januar-hanio n JF dejansko potrdil prene-r „Je delovanja vladnega komisa-bjAv Trstu in njegova oblast je na Jjrcnešena na deželo, delno pa raj „ a,Vo- Bivši komisar je nam-in na 1 vladni komisar dežeie nimni?u Pridržana le omejena pol-re,im°^a- Ustavno sodišče je nam-n imJtS80®!0, da mu ne pripada
ra?rt?™tlvna moč, t.j. pravica do ^vanja zakonov. Isto sodišče od ugotovilo, da Je parlament z,!. a“a 1954 do sedaj odobril vrsto stu°P°v* ki so začeli veljati v Tr-n!H ?e da bl j’ih Pilo treba razteg-skp ?anJ- Ker je Trst del italijan-gleriarzave- je osrednja oblast, ne trKSJ18 precejšnje povišanje elek-ne~p h tarif, mnenja, da ni nobe-veiio- vzr°ka, da ne bi zakoni, ki za "J? za vso državo, veljali tudi dai ‘i^žko ozemlje, če mora se-trtk Trst P|aCati mnogo več za elek-ria °’ Je treba vendar upoštevati, jo<J® užival od leta 1948 do leta tor°pb znaten privilegij. Sedaj se je M J Položaj le normaliziral. Mar-bor , • Je rekel, da ostaja za odda vjPjašanJe še vedno odprto ter da K: deželni odbor deloval na tem, Drj “i čimbolj zmerno uveljavljali Pas električne tarife, mernik za turizem in prevoz-raic,0 Diacomettl je odgovoril libe-kai “ Traunerju na vprašanje, žaga .,‘so še položili povsod dvojne-Ben“,a na železniški progi Trstje ra, Dlacomettl Je rekel, da da zftrinj'te^stv° železnic mnenja, gu m-?osča Proga sedanjemu obse-žlte„rometa- Res pa je, da bi polo-Za h Pvpgcga tira lahko skrajšala kov oSet, minut vožnjo brzih vladi tiri- “dogi strani pa bi bil dvoj-niškit, “Clsten za izboljšanje želez-ZcriKf,, zvez zlasti v odnosu do ino-Parorii,3’ *aJ to je edina važna med-2ato ia Pro?a, k; ima samo en tir. Jiie v i° železnice progo podvoza ....-Okviru desetletnega načrta J-.elo/ojVjJPlzacijo železniške mreže, seda, !fkl upravi pa primanjkuje et-eriL, enarja, <er so se izdatki za Liti1® .Povečali.
Ciaiec Morpurgo se Je prito-
ne, saj bi sicer država posegala v pristojnosti dežele. Zaradi tega je dežela predlagala popravek zakonskega osnutka.
Zaprta cesta
P..krajinska uprava sporoča, da bo zaradi popravil od 10. aprila naprej za dva meseca zaprta cesta od bazoviškega pokopališča do Gropa-de, ki jo bodo asfaltirali. Promet bo zaradi tega preusmerjen po cesti Padriče-Gropada.
Avtomobilist podrl upokojenca
V Ul. Rossetti na vogalu Ul. Gin-nastica se je včeraj zjutraj okrog 11. ure pripetila nesreča, katere žrtev je postal 71-letni upokojenec Domenico Lorenzini in Ul. Donado-ni 1. Priletni moški se je na zebra-stem prehodu podal čez cesto, ko je navzdol po Ul. Rossetti z avtom fiat 1500 TS 75509 privozil 40-let-ni trgovec Bruno Franceschini iz Ul. F. Severo 102 in Lorenzinija podrl. Pri nesreči se je upokojenec pobil po levem stegnu in kolenu. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico in ga sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti od 10 do 12 dni.
PRED OTVORITVIJO MEDNARODNE RAZSTAVE CVETJA IN ZELENJAVE j
Domači vrtnarji in cvetličarji se bodo tokrat predstavili skupaj
Zanje bosta določena dva prostora - Prijave je treba čimprej sporočiti pokrajinskemu odborniku za kmetijstvo ali ustanovi «Rinascita agricola»
lz temeljev je začel rasti nov gostinski obrat v Portorožu
Ob istrski obali se vneto pripravljajo na bližnjo sezono, ki letos dobro obeta tudi zaradi mednarodnega turističnega leta. Vsi hoteli od Ankarana do Lucije imajo že zagotovljen obisk inozemskih turistov za vso sezono. Spričo naraščanja števila turistov je nujno potrebno povečati zmogljivost hotelov. Zaradi tega dokončujejo v Luciji novo de-pendanso hotela, ki bo najmoder-neje opremljena in v kateri bo 128 ležišč. Zgradba bo dokončana do 25. maja. Novo depandanso, ki bo
dijo tudi pri hotelu Belvedere nad Izolo. V tej depandansi, s krasnim razgledom na morje, bo 45 ležišč. Dokončali jo bodo do 1. junija. Prav tako bodo z novimi zgradbami pridobili nova ležišča v Ankaranu. V hotelu Triglav v Kopru temeljito preurejajo restavracijo, v Portorožu pa so začeli z gradnjo novega gostinskega objekta, v katerem bo restavracija, nočni bar in bikini-restavracija za kopalce. Novi gostinski obrat bo prav ob obali, med restavracijo Jadran in kopališčem.
tudi najmoderneje opremljena, gra-1 pred hotelom Palače.
žil, da je dala dežela premalo podpore ljudski univerzi v Trstu. Odbornik za prosveto Giust je dejal, da je zabredla ta ustanova v finančne težave, ker je prejela manj prispevka od vlade. Dežela ni mogla toliko prispevati kot vlada, a bo postopoma svoj prispevek večala. Na koncu je Giust dejal, da je ljudska univerza prostovoljno združenje ter da ne more računati s tem, da bi jo morala v celoti vzdrževati dežela. Svetovalec Morpurgo ni bil zadovoljen z odgovorom.
Končno sta demokristjana Goleni in Metus postavila vprašanje glede deleža dežele pri vsedržavnem načrtovanju, medtem ko je predložil glede tega komunist Ba-cicchi interpelacijo. Odgovoril je odbornik Stopper, ki je rekel, da se je dežela vedno potegovala za to, da bi lahko v ustrezni meri vplivala na načrtovanje. Dežela ni v celoti zadovoljna z zakonskim osnutkom o petletnem načrtu, ker vsebuje pomanjkljivosti. Ta zakonski osnutek predvideva tri faze, pri čemer je druga . faza pripravljanje načrta samega. Dežela je poklicana da sodeluje samo v drugi fazi s tem, da predlaga svoj deželni načrt. Po mnenju dežele bi morala biti pristojna država samo za globalne cilje in ne tudi za področ-
■iii«iiiaiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*iiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiigiiiiiViiiiiiii,iiiiilViiiiii,iii,i,,,aii,l,,,,ii,,,Bi,,iinli,,iiiii,i,iill,,||il|||||l,,iliUii1ll,i,ll,,,,,,i,,liiiiliiii,,,i,i,,,ili,,,,,ii,i,,ii,,tlli
(Odgovor svetovalki Gerbce vi (KPI)
Odbornik Mocchi o cestah v Skednju
Občinski odbornik za javna dela Mocchi je pismeno odgovoril na vprašanje, ki mu ga je postavila komunistična svetovalka Gerbec, glede stanja cest v Skednju.
Odbornik pravi, da so glede razširitve Ul. Soncini pri hišni št. 99, sedaj v teku pogajanja z zasebnikom za odstop zemljišča, ki ga potrebujejo za razširitev ceste; glede razširitve križišča v Škedenj-ski ulici in Ul. Vigneti, pa da bo občina začela razgovore z zasebnimi lastniki za odstop potrebnega zemljišča.
V zvezi z ureditvijo pločnikov v Ul. Soncini pa odbornik pravi, da so ta dela že določena in da jih bodo izvedli v okviru načrta podobnih del, ki ga sedaj uresničujejo; pločnik v škedenjski ulici, pravi odbornik, pa je v dobrem stanju. Odbornik zagotavlja tudi, da bodo vzeli v poštev popravilo slepe poti med hišnima štev. 46 in 78 v Škedenjski ulici.
Na vprašanje iste svetovalke glede čiščenja plevela in drugih rastlin ob Furlanski cesti, ki ovirajo promet, je odbornik Mocchi zagotovil, da bodo ta dela opravili.
NA NEDELJSKEM OBČNEM ZBORU
Zadovoljiv obračun delovanja kmečke in obrtniške posojilnice v Nabrežini
Vloge so konec I. 1966 znašale 102.376.761 Ur (skoraj 20 milijonov več kot prejšnje leto), posojila so ostala na isti ravni
Na sedežu pokrajinske uprave je bil v petek sestanek, na katerem so se pokrajinski odbornik Saša Rudolf, ravnatelj Ustanove za kmetijski preporod Bruno Natti ter nekateri vrtnarji in cvetličarji s Tržaškega pogovorili o skupni udeležbi na mednarodni razstavi cvetja, zelenjave in povrtnine, ki se bo začela 22. aprila. Za domače vrtnarje in cvetličarje bosta določena dva prostora (cvetje in povrtnine). Nekateri cvetličarji bodo samostojno sodelovali na razstavi, drugi pa skupinsko pod pokroviteljstvom pokrajine, brez nobenih stroškov za prostor itd.
Cvetličarji in vrtnarji s Tržaškega, ki hočejo sodelovati na tej razstavi, naj čimprej sporočijo pokrajinskemu odborniku za kmetijstvo, ali pa ravnateljstvu ustanove «Ri-nascita agricolav, kaj bi razstavljali.
Na omenjenem sestanku so vrtnarji pripomnili, da je v tem letnem času malo izbire pridelkov za razstavo (radič, solata in redkvice). Na razstavnem prostoru bodo uredili tudi panoje z grafikoni in fotografijami. Cvetličarji si bodo še ogledali razstavni prostor in nato določili, kaj in koliko bodo poslali na razstavo.
Ob tej priliki bi radi opozorili naše kamnoseke, da lahko sodelujejo na razstavi z vazami, podstavki, stebri, stopnišči itd., za kar so določene posebne nagrade. Kdor i-ma že kaj pripravljenega, da bi lahko prišle v poštev, naj sporoči čimprej pokrajinskemu odborniku za kmetijstvo, ali pa ustanovi «En-te Rinascita agricola*.
Seja konzulte za kmetijstvo
V soboto, 1. aprila je bila tretja plenarna seja gospodarsko-socialne konzulte za kmetijstvo. Predstavili so nove člane konzulte, to je svetovalca kasacijskega sodišča dr. Palerma, profesorje d’Ambrosija, Ge-rina, Mosettija in Poldinija, dr. Mezzeno in gospoda Palladinija. Pro. učili so tudi predlog za nova imenovanja v konzulto.
Z imenovanjem svetovalcev so začeli delovati odsek za živinorejo (koordinator dr. Perco, člani dr. Scherli, dr. Tomatis, dr. Mizzan in inž. Košir), za vrtnarstvo in cvetličarstvo (koordinator dr. Moran-dini, člani dr. Ambrosi, prof. Pol-dini, dr. Perco in inž. Košir) ter za vinogradništvo (koordinatorja bodo še imenovali, člani dr. Perco, prof. Sori, prof. Falzari). Člane drugih sekcij bodo še imenovali, ker je morala konzulta takoj proučiti pravilnik za prodajo mleka domače proizvodnje družbi Sal-pat. Razprave se je udeležil tudi nabrežinski župan Legiša.

h*
V nedeljo so se sestali člani te. in Legiša Alojz iz Štivana. posojilnice, da na svojem rednem | Banca dTtalia je temu zavodu letnem občnem zboru obravnavajo | dovolila delovanje v občini Zgonik
o njenem poslovanju v letu 1966. V imenu upravnega odbora je o tem poročal predsednik Terčon. Iz njegovega poročila smo povzeli naslednje:
Zavod je moral imenik članov preveriti, ker so v teku let mnogi člani umrli ali se izselili. Dediči umrlih članov se lahko vpišejo na njihovo mesto, v nasprotnem primeru se jim delež izplača. Le 13 dedičev se je odločilo za prepis deleža na njihovo ime. Ker so v teku leta pristopili 3 novi člani in je zavod črtal iz imenika 61 članov, je od prejšnjih 309 članov ostalo 264.
Vloge so v primerjavi z letom 1965 narasle, sal je hilo od njih skupnega zneska ur 118.824.988 med letom dvignjenih 19.095.663 in so konec leta 1966 s kapitaliziranimi obrestmi vred znašale 102.376.761 lir (lani 83.063.104 lir).
Znesek posojil je bil isti kot v letu 1965 (okrog 50 milijonov), kar kaže, da se je gospodarski položaj utrdil. Bilančni račun izkazuje čisti dobiček 385.577 lir. Rezervni fond z vštetim dobičkom iz leta 1965 lir 249.313 znaša: redni	1.843.490	lir
izredni	1.082.483	lir
Čisti dobiček pojde v rezervni sklad. Prav tako je občni zbor sklenil, da se najvisji znesek posojil dvigne s sedanjih 800.000 na 1 milijon 200.000 lir. Prispevek novih članov ostane kot doslej 500 lir.
V smislu novih pravil sta bila namesto odpadlih dveh odbornikov — Vižintina Lina in Radetiča Avgusta izvoljena Vižintin Lino (ponovno)
jjlMO lltlši. P KOS K14
Otoflvaja danes, 9. t. m. ob 16. url Cinemascope barvni film:
II ritorno di Ringo
^rajo;
(RINGOV POVRATEK)
Vrača se revolveraš z angelskim obrazom GIULIANO GEMMA, FERNANDO SANCHO, HALLY HAMMOND in NIEVES NAVARRO
Vstop prepovedan mladini pod 14. letom
in v Križu, in to predvsem zato, ker na tem področju ne deluje noben denarni zavod. Tako se bo njen delokrog razširil.
Po tem zadovoljivem poročilu se je predsednik spomnil smrti dolgoletnega tajnika in blagajnika Ivana Miliča, ki je 47 let opravljal te posle in po vojni med prvimi vzpostavil delovanje zavoda. V počastitev njegovega spomina je predlagal enominutni molk.
Po ostavki prof. Antoninija zaradi poklicne zaposlenosti, bo vodil tajniške in blagajniške posle splošno znani uradnik naše občine g.
Gruden. Posojilnica bo, začenši s 1. majem, odprta trikrat na teden: v torek, četrtek in soboto od 17. do 19. ure.
Zdi se nam, da bi bilo potrebno in hvalevredno, če bi občni zbor volil primeren znesek v dobrodelne namene.	F.
PEŠCI!
Pri prečkanju izven zebra-stlh prehodov dajte vedno prednost vozačem. V vsakem primeru pa bodite previdni in oprezni.
BOLJUNEC
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Glavnica L 600.000.000, od tega vplačanih L 300.000.000


Predvaja danes, 9. t. m. ob 15. uri film:
DIO C0ME Tl AMO
(BOG KAKO TE LJUBIM)
lRraio in pojejo: G. CINQUETTI, M. DAMON, M. CENDALI, R. VIANELLO in N. TARANTO
P°nedcljek, 10. t. m. ob 18. uri ponovitev filma:
DIO COME Tl AMO
(BOG KAKO TE LJUBIM)
AUVO PROS^KJCONTOVEL
• Prcdvaja danes, 9. t. m. ob 16. uri sentimentalni film:
SE NON AVESSI Plil TE
(CE TE NE BI VEC IMEL)'
Glavna Igralca: GIANNI MORANDI ln LAURA EFRIKIAN
Dne 2. aprila 1967 je imela Tržaška kreditna banka d. d. svoj redni občni zbor. Na zboru je bilo zastopanih 39.233 delnic, od skupnega števila 60.000.
Poročilo upravnega sveta, ki se nanaša na poslovanje banke v preteklem letu, je prebral njegov predsednik dr. Angel Kukanja. Letos poteče deset let od ustanovitve banke, vendar se poročilo ne spušča v podrobno opisovanje težav in zadoščenj, s katerimi so bile združene priprave banke na usta-I novitev pa tudi na njeno poslovanje. Sami delničarji so vse te dogodke doživljali.
Pri tem se je predsednik spomnil preminulih sodelavcev, in to Josipa Puhalja, Ivana Pa-njeka, rag, A. Casoa, rag. Z. Gerniniča in dr. K. Ferluge.
Poročilo ugotavlja, da so se delničarji v celoti odzvali povabilu, naj vplačajo še dve desetini glavnice; s tem je vplačana glavnica dosegla 300 milijonov lir. Upravni svet je letos v svojem poročilu zajel tudi pregleden oris gospodarskega razvoja v naši deželi, ki vsebuje svetle pa tudi nekatere senčne dogodke, tako zlasti številne razlastitve zaradi javne koristi in tudi prizadevanja razlaščencev, da bi prišli do pravične odškodnine.
Na industrijskem poprišču nadaljuje poročilo, je bilo opaziti pomemben napredek; prav tako je pozitiven, čeprav minimalen dvig na kmetijskem področju, precejšen na turističnem. Cene so bile skoraj stalne v proizvodnji kakor v potrošnji. Prav tako so gospodarstveniki zaznamovali denarno stabilnost ter naraščanje hranilnih vlog. Katastrofalne poplave, ki so zadele | tudi del naše dežele, niso ubile i volje, da bi nadoknadili zamujeno.
I Poročilo omenja tudi nekatere posebne dogodke iz tržaškega gospodarskega življenja, kakor vprašanje ohranitve ladjedelnice, graditev naftovoda na Bavarsko, dograditev odseka avtomobilske ceste Trst-Benetke, kakor tudi načrte za napeljavo plinovoda iz Sovjetske zveze v Trst. Pristanišče in ladje-delska industrija so v zastoju; trgovina z lesom zgublja iz dne-iva v dan na svoji moči. Trst (pričakuje novih pobud, tako tu-j di na turističnem področju. U-I pravni svet soglaša z mnenjem (tistih, ki vidijo v sprostitvi tr-| govinske izmenjave s srednje in vzhodnoevropskimi deželami ln v možnostih gospodarskega razvoja v teh prav Trst v funkciji izhodišča in posrednika med
našo deželo in omenjenimi predeli Evrope.
Slovenska narodnostna skupina tvori aktiven in često znaten del gospodarskega veznega tkiva našega mesta in njegovega področja; v tem svojstvu se njeni pripadniki kot trgovci na debelo ali na drobno, obrtniki v svobodnih poklicih in kot operaterji vseh vrst ter še kot kmetovalci živo udeležujejo vseh krajevnih družbenih dogajanj. Po drugi strani pa kot vsi sodržavljani doživljajo skrbi in težave v zvezi s tem. Ob razlastitvah za speljavo naftovoda Trst-Ingolstadt se pojavlja tudi problem ponovne investicije odškodnine za razlaščeno zemljo v druge, po trajnosti in donosnosti, enakovredne oblike.
Glede samega delovanja denarnega zavoda v preteklem letu ugotavlja poročilo na sektorju naložb znaten dvig; gre za 36,8-odstotno povišanje vseh vlog, ki so tako dosegle 1.158 milijonov lir (854 milijonov hranilnih vlog, od teh 442 milijonov vezanih in 304 milijone tekočih računov.) Naglo naraščar nje vlog dokazuje, da je zavod pridobil popolno zaupanje širokih slojev hraniteljev in pola-gateljev.
Na investicijskem sektorju je bil dosežen napredek za okoli 27 odst. Denarna likvidnost zavoda je bila vedno visoka ter je kljub krepkim nakupom vrednostnih papirjev taka ostala; k temu je pripomogel tudi vpoklic še dveh desetin podpisane glavnice.
iz povišanja aktivnih obresti klientov in korispondentov ter lastnih vrednostnih papirjev. Tako je bilo laže premagati večja bremena pasivnih obresti in upravnih izdatkov.
Poročilo omenja še razne pobude, kakor podpis pogodbe z družbo ESA (Deželno družbo za razvoj obrtništva) za podeljevanje posojil proti ugodnim obrestim, razširitev dopisovalne mreže in uvedbo hranilnikov za mlade varčevalce.
Po prečitanju poročila nadzornega odbora — poročilo sta pre-čitala predsednik rag. V. Chioat-to in dr. VI. Berginc — se je razvila živahna razprava o delovanju zavoda v preteklem letu. Govorniki so se še posebno zadržali pri vprašanju podelitve banki pooblastila za poslovanje s tujino, pa tudi ob vprašanju razširitve delovnega področja banke na občine tržaške pokrajine. Prišla je do izraza zaskrbljenost delničarjev, da Zavod ni utegnil niti po desetih letih obstoja banke izposlovati od pristojnih oblastev pooblastila za poslovanje z inozemstvom, ki bi glede na razvito mednarodno trgovino Trsta gotovo pripomoglo k razširjenju in bolj donosnemu delovanju banke. V tem smislu je bila sprejeta tudi resolucija, ki izraža negodovanje delničarjev, da še ni bilo podeljeno takšno pooblastilo. Potrebo po tem pooblastilu je naglasilo še posebej 45 tržaških izvoznikov in uvoznikov v posebnem pismu, ki so ga s posredovanjem zavoda po-
Na velikonočni ponedeljek se je skupina Boljunčanov, kot delegacija pustnega odbora, odpeljala z avtomobili na Boljunsko polje pri Boljunu v Istri, od koder je takoj po pustu Neda Pikulič sporočila, da je našla pusta, ki so ga na pepelnično sredo izstrelili v Bo-ljuncu. Pustni odbor je sklenil, da za velikonočne praznike pošlje Nedi darilo, ki ga je nesla delegacija. Ko so Boljunčani prišli v malo istrsko vasico in vprašali po Nedi, so imeli prav srečo, saj so srečali najprej prav njo. Skoraj ni hotela verjeti, ko pa so ji pokazali pismi, ki jih je pisala pustnemu odboru, in darilo predsednika, jih je povabila domov. Sprejeli so jih z velikim veseljem in jim gostoljubno postregli, kot bi bila ohcet. Neda bo v kratkem prišla z materjo na obisk v Boljunec kot gost pustnega odbora, povabili pa so jo tudi za prihodnje pustne prireditve. Sinoči so v pustnem domu v Boljuncu vrteli kratkometražni film o obisku na Boljunskem polju, ki ga je posnel domačin Stanko Žerjal.
Pa tudi sicer je v Boljuncu bilo te dni precej dobre volje. Tako smo za 1. april imeli precej obiskov radovednežev, ki so iskali »rimljanska grobišča*. Vprašali so po vasi, dokler se niso zavedli, da je šlo za prvoaprilsko potegavščino. Drugi, med temi tudi vaščani, pa še iščejo nekakšen zaklad cekinov in zlatnikov, ki naj bi ga nekdo odkril v neki stari hiši, ki so jo porušili.
Opekel se je
Na krovu vlačilca «Castor», na katerem je vkrcan, se je včeraj zjutraj okrog 9.30 ponesrečil 48-letni mornar Giuseppe Vlacci iz Ul. Ciamician 5. Ko je odpiral varovalko jeklenke tekočega plina, se je nenadoma iz jeklenke sprožil plamen in Vlaccija oplazil po vratu. Ponesrečenega mornarja so z zasebnim avtom odpeljali v bolnišnico in ga sprejeli na dermatološki oddelek, kjer se bo moral zdraviti 8 dni zaradi opeklin prve in druge stopnje.
Vse
za otroiko opremo
Velika izbira otroških športnih
vozičkov za dvojno uporabo, posteljic, stajic in spalnih foteljev
Veletrgovina pohištva
F.lli G. & M. ZANCHI
TRST — UL. TARABOCCHIA 6
(blizu glavne bolnišnice) Dostava do meje brezplačna
SEBOFLEX
VSE ZA KING IN FOTOGRAFSKI MATERIAL
Trst. Ul. Mazzini 53 Tel. 733-361
Prijatelje in znance naprošamo, da nas ooiščejo!!
EKANKO
PAHOR
ŽENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA
TRST
UL. IMBRIANI, 9 DREV. MIRAMARE,
ilpip&lteip„ ,t'3,
•	Nemški šivalni stroji PrAFI’ za družino, obrt ln Indu strijo
•	Italijanski šivalni stroji VI-GORELI I
•	Originalni švicarski pletilni stroji SVVISS MAGIC
O Stroji za krpanje nogavte VITO J
C Naprave za prevlačevanje kovnskih gumbov
•	Stroji za likanje in likalniki za obrt in industrijo
•	šivanke, potrebščine, specia lizirana popravl.jalnica
Delponte Pietro & C.
Trst, UL Timeus 12 Tel. 90.279
PREČNIK
življenje po naših vaseh ln tudi pri nas poteka po svojih vsakdanjih tračnicah borbe ln skrbi za obstanek; to pa le redkokdaj nudi gradivo radovednim ušesom. Se bolj redki pa so dogodki, ki premaknejo vaščane v izredno čustveno stanje. Tako se je pripetilo pri nas zadnji ponedeljek. Se najbolj pa je dogodek pretresel mirno in ugledno kmečko družino Semec, ki jo je istega dne obiskal sorodnik Angel Hlad iz Gorjanskega, komaj 32-letni mož. Za hip se je oddaljil, si v odprtini (trahterju) v hlevu za spuščanje krme živini nastavil vrv in se obesil. Njegov sklep, da si '■zame življenje, je tajna. Gmotne in družinske razmere ga niso gnale v takšno usodo, saj sta bila z ženo zaposlena v sežanskem podjetju za izdelovanje radiov in ni 4-članska družina (2 otroka) bila v gmotnih stiskah. Gotovo drži, da je bil siromak živčno skrajno oslabljen ln sta ga mučila strah in občutek zasledovanja, ki sta mu kradla notranji mir in uravnovešenost. Bolezen sedanje dobe In napetega življenja, ki na razne načine povzroča duševne bolezni! V torek so ga ob veliki udeležbi stanovskih tovarišev in domačinov pokopali na gorjanskem pokopališču. Težko prizadeti vdovi naše sožalje.
Ves promet — blagajniški, te- slali na pristojno mesto.
kočih računov, hranilnih vlog, računa eskompta in inkasa, korespondenčnih računov — je dosegel znaten napredek ter se Je v primeri z leti 1964-65 pomembno dvignil. Račun eskompta, ki je znašal ob koncu leta 1966 316 milijonov (leta 1965 : 221 mil.), se je povišal za nad 33 odsto. Tudi aktivni tekoči računi in aktivni predujmi so zaznamovali zadovoljiv povprečni letni dvig v primeri s preteklimi leti. če upoštevamo veliko likvidno razpoložljivost, se bodo ti računi gotovo še povečali, ker dajejo največji dohodek. Račun menic na inkaso raste iz leta v leto, zahvaljujoč se tudi razširitvi poslovnih stikov z drugimi bančnimi ustanovami.
Znatno je bil povečan račun vrednostnih papirjev, In to od 87.909.000 na 252.680.000 lir. Izstavljanje krožnih čekov napreduje.
Lani je banka dosegla 2,609.364 lir dobička. Napredek je pomemben še posebno, ker izvira
Dodatno k tej resoluciji so delničarji hkrati naglasili potrebo, da se omogoči delovanje banke v vseh okoliških občinah Trsta.
Med razlago raznih nameravanih pobud, je predsednik u-pravnega odbora omenil tudi, da bo Tržaška kreditna banka 80Udeležna pri ustanovitvi nove deželne finančne družbe »Julija*.
Po razpravi je občni zbor soglasno odobril poročilo in bilanco za poslovno leto 1966. Nato je izbral za izpraznjena mesta nove člane: Josipa Panjeka za člana upravnega odbora, Franca Cesarja za člana nadzorstva in namestnika v nadzornem odboru dr. Marija Rossija iz Monze.
Občni zbor je sklenil, da se dobiček poslovnega leta 1966 v iznosu 2,609.364 lir, po odbitku 5 odst., ki je po pravilih na razpolago upravnemu svetu, nameni v celoti povečanju rednega rezervnega sklada.
riUI/IVTlljIl/lT Dl DARIO BIRSA
TRST — UL. TARABOCCHIA 10 — TEL. 95-830
PRALNI STROJI — HLADILNIKI — STROJI ZA PRANJE POSODE — ŠTEDILNIKI — RADIO TV PO ZELO UGODNIH CENAH — OBROČNO ODPLAČEVANJE DO 24 MESECEV
lndustria Commercio Artieoli Tecnici
ANTONIO QUINTAVALLE
NAVADNO IN POSEBNO ORODJE ZA MEHANIČNO DELAVNICO
NA DEBCIO	NA DROBNO
TRST • Ulica Sattfsti št 4
Telefon 36 838
r.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
UL. SV. FRANČIŠKA 20
ima
veliki izbiri
1 NAJLEPŠE IZDELKE I JUGOSLOVANSKEGA lil OBRTNIŠTVA

!!•!•••••■

iiiiiiiiiVj
I
BLOSTER
POZOR!
AVTOMOBILSKIM TATOVOM NAJBOLJ OSOVRAŽENA VARNOSTNA KLJUČAVNICA!
(tako je izjavil «poklicni tat») v intervjuju v oddaji TV-7)
varnostna ključavnica, ki je res učinkovita, na razpolago za vsak tip avtomobila.
Dobite jo pri ZANCHI
Bogata izbira dodatnih delov in karoserijskih izdelkov
za vse avtomobile domače In tuje izdelave
Autoforniture ZANCHI - Trst, Ul. Coroneo 4 ■ Tel. 29684
NEDELJA, 9. APRILA
Radio Trst A
Koper
7.30, 12.30, 14.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 9.05 Zabavni zvoki -
9.30	Nedeljsko srečanje - 9.45 Orkester - 10.00 Prenos RL - 10.30 «1 flippers« - 11.00 Dogodki in odmevi - 11.30 Današnji pevci -11.50 in 13.05 Glasba po željah -
Zunanjepolitični pregled -Sosedni kraji in ljudje -in 14.45 Glasba po željah -Domače pesmi - 16.00 in
19.30	Prenos RL - 18.30 Na športnih igriščih - 22.15 Plesna glasba.
12.35
13.30 14.00
15.30
Nacionalni program
8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Kmetijska oddaja -9.10 Nabožna oddaja . 10.45 Nove plošče - 11.40 Roditeljski krožek - 13.28 Glasbeni spored - 14.30 Lahka glasba - 15.10 Dva solista -
15.30	in 17.30 Popoldne z Mino -
16.30	Nogomet od minute do minute - 18.00 Simf. koncert - 20.25 Srečanje z ital. humoristi . 21.05 Športni dnevnik - 21.15 Pianistka M. Algerich - 22.00 Plesna glasba.
II. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Oddaja za ženske
-	9.35 Pisan spored 11.00 Zbori z vsega sveta - 21.35 Juke box -
12.00	Športne prognoze - 13.00 Radijski quizi . 13.45 «1 giganti«
-	14.30 Aktualnosti - 16.00 in 17.30
Športna nedelja -	16.30 Lahka
glasba - 18.35 Nedeljski spored -
21.00	Z mikrofonom v Astlju -
22.00	Glasbeno-govomi spored.
III. program
9.45 Rossini - 10.00 Instrumentalna glasba - 10.35 Skladbe za orgle - 11.00 Schuman in Chopin - 11.15 Operna glasba - 13.00 Mozart, Ravel, Strawinsky - 14.30 Boccherinijev kvintet, opus 18 in Brahmsov kvintet, opus 115 -
15.30	M. Walser: «11 cigno nero« . 17.30 Sličice iz Francije - 17.45 Violinist K. Kulka in pianistka E. Malinovska - 19.30 Lahka glasba - 18.45 Kulturni pregled -
20.30	Sinjavski in Daniel - 21.00 Glasbeni spored.
Slovenija
6.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05	Igra za	otroke:
Suhadolčan: Pikapolonček 9.05 Naši	poslušalci	čestitajo	-	10.00
še pomnite, tovariši...: Ob 30-letnici slovenske KP - 10.25 Pesmi borbe - 10.45 Lepe melodije -11.00	Turistični	napotki	-	12.05
Naši	poslušalci	čestitajo	-	13.30
Reportaža - 14.00 Narodne - 15.05 Operetne melodije - 15.35 Humoreska: M. Vanek: Hura! 16.00 Športno popoldne - 18.00 Koncerti in simfonije - 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Glasbena skrinja . 21.00 Ob 100-letnici Toscanini-jevega rojstva - 22.10 Zbori -22.25 Jazz 22.50 Literarni nokturno 23.05 E. Bloch: Prva suita in Baal shem
Ital. televizija
10.15 Kmetijska oddaja - 11.00 Nabožna oddaja • 15.00 Športno popoldne - 17.00 Program za mladino - 18.00 «Settevoci» - 19.00 Dnevnik - 19.10 Nogometna tekma - 19.55 Šport in kronike -20.30 Dnevnik - 21.00 Mauriac-Fabbri:	«Questi nostri figli« -
22.15 športna nedelja -	23.10
Dnevnik.
II. kanal
17.00 Motorne in konjske dirke - 18.30 Koncert - 21.00 Dnevnik -21.15 Večerna glasba - 21.55 Prigode v gorah.
PONEDELJEK, 10. APRILA
Radio Trst A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 8.00 Koledar - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Maša . 9.50 Godalni orkestri - 10.15 Poslušali boste... - 10.45 V prazničnem tonu - 11.15 Oddaja za najmlajše: «Gianburrascov dnevnik« - 11.50 Ringaraja - 12.00 Nabožna glasba - 12.30 in 13.30 Glasba po željah -13.00 Kdo, kdaj, zakaj... - 14.45 Pianist Charlie McKenzie - 15.00 S pesmijo naokrog - 15.30 «Ožga-na greda«, drama Uga Bettija -17.35 Obisk v diskoteki - 18.00 Koncert v miniaturi 18.30 V. Beličič: «Sončnice» - 18.50 Glasba za dobro voljo - 19.15 Nedeljski vestnik - 19.30 Napevi . 20.00 šport - 20.30 V starih časih: «S trebuh’n za kruh’n» - 21.00 Kro-matična fantazija - 22.00 Nedelja v športu - 22.10 Toscaninijeve interpretacije - 22.25 Beneške pesmi 22.45 Antologija jazza.
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar . 7.30 Jutranja glasba - 11.40 Radio za šole - 12.00 Popevke - 12.10 Liki iz preteklosti: «Matija Vrtovec« -
12.25	Za vsakogar nekaj - 13.30 Melodije - 17.00 Orkester Carla Pacchiorija - 17.25 Radio za šole
-	17.45 Larcange in njegov ansambel - 18.00 Pravna posvetovalnica
-	18.15 Umetnost in prireditve -18.30 Dallapiccola: Piccolo con-certo - 19.00 «Giani Stuparich« -
19.25	Zaploskajmo jim - 20.00 Šport - 20.35 Ital. pentagram -21.00 Kulturni odmevi - 21.25 V plesnem ritmu - 22.30 Romantični samospevi - 22.45 Južnoameriški odmevi.
13.15 Ital. motivi . 13.45 Pesmi - 13.50 Mozaik pripoveduje - 14.00 Koncert.
9.30 Kmetijska oddaja . 11.00 Orgle - 11.15 Tržaški motivi -11.30 Za prijatelje cvetja - 12.15 športni pregled - 14.00 «E1 Cam-panon«.
Koper
6.30,	7.30,	12.30,	13.30,	14.30,
15.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL -
10.15	Skladbe za orkester - 10.45 Lahka glasba - 11.00 Otroški kotiček - 11.15 Plošče - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Plošče - 14.00 Zvoki in barve - 15.00 Popevke - 15.45 Trio Avsenik - 16.00 šport na Primorskem - 16.20 športni ponedeljek -16.30 Ansambli - 17.00 Jugoslavija v svetu - 17.30 Violinistka R. Se-nia . 17.40 Orkester - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 «101 Strings« -
22.15	Johnson in Winding - 22.35 Večerni koncert.
Nacionalni program
7.00. 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Jutranje pesmi -9 07 Zvočni trak - 10.05 Neapeljske - 10.30 Šola - 11.30 Mozart, Rossini itd. - 13.33 Pesmi brez besed 14.40 Pisana glasba 15.45 Glasbeni album - 16.00 Oddaja za bolnike - 16.30 Simf. glasba - 17.20 Lahka glasba - 17.30 Balzac: «Gli Chouans« - 18.15 Izbrana glasba -19.35 Luna park - 20.20 Zmenek petih - 21 no Koncert.
II. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.15 Pet celin . 11.42 Pesmi desetletja -	13.00
športni pregled - 14.00 Juke box -14.45 Glasbena paleta - 15.15 Pianist A. Brajlovski - 16.00 Mednarodna lahka glasba - 17.05 Ital. pesmi - 17.35 Glasba iz Latinske Amerike - 18.35 Enotni razred -20.50 «New York 67» - 21.15 Znanstvena oddaja -	21.50 Plesna
glasba.
III. program
10.30 Griegova sonata - 11.00 Čajkovski, Franck. Milhaud - 12.30 Giardinijeve skladbe - 14.30 Umotvori 19. stoletja - 15.30 Vivaldi in Dittersdorf - 16.05 K. Weill: «Lo zar si fa fotografare« - 17.10 Ghe-dinijeve skladbe - 18.15 Gospodarska rubrika - 18.45 Kulturni pregled - 19.15 Schumanove skladbe - 19.45 T. Pinelli: «11 ciarlata no meraviglioso« - 22.30 Glasba 23.00 Revijski spored.
Slovenija
6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30
-	Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Za mlade radovedneže
-	9.10 Ritmi - 9.45 Cicibanov svet -10.15 Moskovski komorni orkester
-	10.35 Naš podlistek: R P de Ayala: Poprovo zrno - 11.00 Turistični napotki - 11.15 Orkestralna glasba - 12.00 Na današnji dan
-	12.10 Slov. pevci - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalni orkestri
-	13.30 Priporočajo vam... - 14.05
Melodije - 14.35 Naši poslušalci čestitajo - 15.30 Mariborski komorni zbor . 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Operni koncert - 18.00 Aktualnosti -	18.15 Popevke in
glasba za ples - 18.45 B. Kraigher: Partiia je začela boj na položajih
-	19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Slov. filharmonija - 21.30 Ansambel «Ars rediviva« iz Prage - 22.10 Melodije
-	22.20 Francoske popevke - 22.50 Ciril Zlobec: Pesmi 23.05 Jazz.
Ital. televizija
Od 8.30 do 12.00 šola - 12.30 Zgodovina in gospodarstvo . 17.00 Giocagib - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino - 18.45 Knjižne novosti - 19.15 Zemlja naš dom - 19.45 Šport in kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 TV tednik - 22.00 C. Caselli in G. Gaber v oddaji «Diamoci del tu« - 23.00 Dnevnik.
II. kanal
18.30 Angleščina 19.00 Nikoli ni prepozno . 21.00 Dnevnik -21.15 Rim «La strada« z Giulietto Mašino - 23.05 Filmske kronike.
TELEVIZIJSKI SPORED (ID #. DO 15.-1V.
NEDELJA, 9. aprila 9.25, 13.00, 17.35 in 21.50 Poročila o volitvah - 9.30 Na Vitrancu
—	narodna glasba - 10.00 Kmetijska oddaja - 10.45 Tisočkrat zakaj
-	11.30 «Lov», film - 12.00 Nedeljska TV konferenca 14 10 Poročila - 14.20 Dežurna ulica . 15.00 Mija Aleksič vam predstavlja -
16.05	Napoved popoldanskega sporeda - .... Ponavljamo za vas -
17.05	Dokumenti in čas: Odborniki . Stari filigrani - 18.15 Izgubljeni v vesolju — film - 19.15 Prenos športnega dogodka - 20.00 Dnevnik - 20.50 Glasbena oddaja.
potopis - 17.30 Naše prijateljice živali - 17.55 Obzornik - 18.15 Združenje radovednežev - 19.00 Športna oddaja - 19.30 Mozaik kratkega filma . 20.00 Dnevnik -20.37 Emil Zola — biografski film - 21.30 Jazz koncert - 22.10 Poročila.
ČETRTEK, 13. aprila
PONEDELJEK, 10. aprila
9.40, 11.40 in 14.50 TV v šoli -10.35 Ruščina - 16.55 Poročila -
17.00	Od Reke do Istanbula - 17.20 Mali svet - 17.40 Risanke - 17.55 Obzornik - 18.15 Slov. narodna pesem 18.45 Otrok in denar 19.15 športni pregled - 19 40 TV pošta -
20.00	Dnevnik - 20.30 Drama -21.30 Glasba za vas - 22.00 Ustvarjalec in njegovo delo . 22.20 Dnevnik.
TOREK, 11. aprila
18.25 Poročila - 18 30 Večer s Stanetom Mancinijem 18.50 Francija in mi - 19.30 Obzornik 20.00 Mož s fotografije — jug. film -21.30 Kulturna panorama - 22.10 Poročila.
9.40, 14.50 in 16.10 TV v šoli: La-binski rudarji; Književnost; Glasbeni pouk; Dubrovniški borci -11.00 Angleščina - 11.30 in 16.40 Glasbeni pouk • 17.05 Poročila -17.10 Ringaraja . 17.55 Obzornik -18.15 S kamero po Maroku - 18.35 Resna glasba - 19.00 Dežurna ulica — hum. oddaja - 19.40 TV prospekt - 20.00 Dnevnik - 20.30 Ak-tualni razgovori - 21.10 S. Osterc: Iz komične opere - 22.00 Poročila.
PETEK, 14. aprila
SREDA, 12. aprila
9.40 in 14.50 TV v šoli: Kako rastemo; Praproti; Likovni pouk -10.30 in 15.40 Angleščina . 11.00 Osnove splošne izobrazbe 16.10 in 16.35 športni dogodek - 17.05 Poročila - 17.10 Na Deveti otok —
9.40 in 14.50 TV v šoli . 10.35 in 15.45 Angleščina - 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 17.10 Poročila - 17.15 Egner: Razbojniki iz Kardemomme - 17.55 Obzornik - 18.15 Brez parole 19.00 Balzac: Izgubljene iluzije - 20.00 Dnevnik -20.37 Ekran na ekranu - 21.35 Zabavnoglasbena oddaja -	22.05
Dnevnik 22.20 Narodne pesmi.
SOBOTA, 15. aprila 9.40 in 14.50 TV v šoli - 16.10 Poročila - 16.15 Prenos športnega dogodka - 18.00 Obzornik 18.15 Vsako soboto . 18.30 Koncert za nori mladi svet - 19.15 Francoski film - 20.00 Dnevnik - 20.30 Glasbena oddaja 21.30 Ben Casey — film ■ 22.20 V ritmu yeh-yeh • 23.30 Poročila.
Gorlško-benešk! dnevnik
|


S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Potrjeni sklepi
Dali so pooblastilo občinskemu odboru za širše ukrepanje v upravnih zadevah
krajevnih ustanov
S tem bodo pospešili zaostalo upravno delo ■ Izplačilo za odkup zemljišča za mestni vodovod - Popravilo vrtca v Standrežu ■ Stanko Faganel izvoljen v gradbeno komisijo
Za seje občinskega sveta v Gorici se od meseca do meseca kopičijo vedno novi problemi na dnevnih redih in sedaj je položaj tak, da čakajo na razpravo odnosno o-dobritev občinskega sveta problemi, ki so bili postavljeni na dnevne rede za seje že od lanskega septembra dalje.
To je ugotovil tudi župan Martina v svojem uvodu na petkovi seji, ki se je zavlekla kot običajno tja do polnoči. Predlagal je, naj bi iz vsakega teh dnevnih redov vzeli tiste točke upravnega značaja, Iti so najbolj nujno potrebne rešitve. Obenem je predlagal, naj bi vprašanje poobčinjenja mestne avtobusne službe odložili na eno prihodnjih sej, na tej seji pa naj bi odbornik Rovis samo prečital predlog občinskega odbora v tej zadevi. Svetovalci so soglašali s tem dnevnim redom.
Odobrili so najem posojila 25,3 milijona lir pri mestni hralnilnioi v Gorici, od katerih bodo porabili 14,17 milijona za popravilo vrtca v Ul. Codelli, 11,12 milijona pa za ureditev in popravilo otroškega vrtca v štandrežu. Ta dolg bodo odplačevali delno z deželnim prispevkom.
Večina je odobrila podaljšanje u-prave občinske trošarine od strani INGIC dokler nt bo urejena vsa zadeva za prevzem te sluzite od strani občinske uprave. To naj bi se zgodilo najkasneje do 30. junija. Misovec Pedroni je skušal izzvati nekaj polemike v zvezi s predlaganim prispevkom za, UGG, ki je dala na razpolago svoje prost >re za nekatere občinske prireditve. Tokrat je poskušal streljati proti mednarodnemu koncertnemu tekmovanju pri katerem «da tekmujejo samo slovenski in nemški zbori«. Polemiko so prekinili s tem, da so odložili debato o tem problemu, ker ni bil prisoten pristojni odbornik.
Svetovalci so nato odobrili izplačilo pogojene odškodnine zemljiškim lastnikom, ki so odstopili del svoje zemlje za drugi obrok gradnje občinskega vodovoda. Gre za 35 posestnikov, od katerih jih je večina iz Podgore in Ločnika. Med njimi so: Marino Perco, Ivan Delphi, Konrad Hvala, Marija Zakrajšek, Jožef Velikonja, Lado Tronkar, Silvester Terpin, Kocjančič Tersi, Franc Novak, Danijel Sfiligoj, Franc Klarič, Ivana Devetag, Sofija Dile-na, Henrik Klavčič, Vinko Klavčič,
Alojz Levpušček, Severin Okroglič, Emil Perko, Marija Susič, Franc Podbršček, Leban-Križetič in dediči Bressan.
S tem v zvezi je svetovalec dr. Battello opozoril na številna slovenska imena med temi zemljiškimi posestniki, ki so goriški občani ter še enkrat poudaril potrebo politike mirnega sožitja obeh etni-ških skupin na področju občine, kar je priporočal zlasti predstavnikom desnice, ki taki politiki tako radi nasprotujejo.
Nato so izvolili novo petčlansko tehnično gradbeno komisijo, v katero so bili izvoljeni inž. Fornasari, odv. Cossa, geom. Devetag, Code-glia ter slovenski zastopnik gradbeni izvedenec Faganel.
Razprava se je nato razvila v zvezi poverilnice občinskemu odboru, da bi reševal brez občinskega sveta razne manjše in tehnične proble. me, kar bi pospešilo delo občinske uprave. V debato je poseglo več svetovalcev, med njimi tudi dr. Sancin za PSU, ki je priporočal odbornikom naj izkoristijo zaupanje sveta za dobro in pospešeno delovanje občinske uprave. Predlog je bil odobren z veliko večino ter so med drugim določili mejo 40 milijonov lir za finančne ukrepe občinskega odbora.
Pred zaključkom seje, opolnoči, je odbornik Rovis prečital svoje poročilo in predlog za poobčinje-nje mestne avtobusne službe, o katerem bodo razpravljali po vsej verjetnosti na prihodnji seji občinskega sveta; v predlogu je govora med drugim o nakupu 12 novih avtobusov za 115,8 milijona lir in 12,6 milijona bodo potrošili za 12 avtomatičnih strojčkov za listke.
velik uspeh; prvič v zgodovini pa je italijanska televizija posnela nekaj prizorov z odra Kulturnega do
Fokrajinski odbor za nadzorstvo krajevnih ustanov je imel v zadnjih dveh tednih 7 sej, na katerih je proučil 477 predloženih sklepov. Med drugim so proučili občinski proračun za Zagraj, ki so ga znižali od 14.450.068 na 12.754.068 lir. Odobrili so tudi obračun konzorcija za Preval, ki se nanaša na 1965, kakor tudi obračun občine Krmin za 1965.
Začeli so tudi s proučevanjem prošenj civilnih pohabljencev, da bi prejeli podporo, ki jo predvideva zakon št. 625 od 6. 8. 1966. Ta zakon predvideva po 8.000 lir meseč-
ma in je bilo za to izbrano prav j ne podpore civilnim pohabljencem,
delo italijanskega dramaturga Pi-randella; brez dvoma bo ta komedija vzbudila veliko zanimanje tudi
v Gorici.
Globe mestnih stražnikov
Mestni stražniki v Gorici so v preteklem mesecu marcu naložili 595 glob, ki so takole razdeljene: za prekrške proti cestnemu pravilniku 567, za prekrške proti mestnemu pravilniku 9, za prekrške na trgu 12, za prekrške proti gradbenemu pravilniku 6 in za prekrške psov 1.
V istem mesecu je občinski konjederec polovil 20 psov, ki so se klatili brez gospodarja.
ki so v celoti nesposobni za delo. Odobrili so tudi številne sklepe civilne bolnišnice v Gorici, s katerimi so uredili položaj zdravnikov v smislu določb nove vsedržavne pogodbe.
LETOVANJE OTROK
Komisija za dora čajočo mladino pri SKGZ organizira letos v mesecu juliju letovanje slovenskih otrok v Zgornjih Gorjah pri Bledu, Starši, ki želijo poslati svoje otroke na omenjeno letovanje, naj se zglasijo v uradu zveze, Ulica Ascoli št. 1. V poštev pridejo otroci od 8. do 14. leta.
Umrla je Josipina Kralje zavedna doberdobska rojakinja

V OKVIRU 10-LETNICE RIMSKEGA PAKTA
SG iz Trsta dan«s v Gorici
RAI-TV je v Trstu posnela nekaj prizorov komedije «Saj ni zares«
Ob stoletnici rojstva velikega dramskega avtorja L. Pirandella, Nobelovega nagrajenca in italijanskega akademika, bo Slovensko gledališče iz Trsta uprizorilo dane$, 9. t.m. ob 16. in 20. uri v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13, komedijo «Saj ni zares» (Ma ' non e um cosa seria); to delo je mogoče najmanj «pirandelistično» vendar dovolj značilno za razumevanje pesniškega sveta velikega avtorja.
Uprizoritev je doživela v Trstu
iiiiimiuiisiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiimimiiiimi
SINDIKALNE VESTI
Povišek premij za INAIL obremenjuje obrtnike
Predlog za znižanje in obročno odplačevanje Diskusija o bolniški blagajni gradbincev
Goriška zveza obrtnikov (UIA) je izrazila svojo zaskrbljenost v zvezi z 20-odstotnim poviškom premij IN AIL, ki jih je določil ministrski odlok od 28. 2. t.l. Ta povišek bo samo še bolj otežkočil položaj velike večine obrtniških podjetij na Goriškem, ki so v ta naslov dolžne po več desettisoč lir. Treba je namreč upoštevati, da je večina obrtnikov prejela nalog za plačilo omenjenega prispevka tudi za 1966 in tako so prijeli položnico poštnega tekočega računa, ki bi jo morali plačati v desetih dneh. V številnih primerih je to absolutno nemogoče.
Zato UIA predlaga naj bi INAIL dovolila čim daljše obročno odpla-
čevanje in med tem naj bi napravili vse potrebne korake, da bi dosegli 30-odstotno znižanje dolžne premije. Pri ministrstvu je treba tudi posredovati, da bi tisti obrtniki, ki delajo brez delavcev, plačali stalno premijo, ki bi bila v skladu z obsegom njihovega podjetja.
Pokrajinska vodstva gradbenih sindikatov CGIL, CISL in UIL iz Gorice, Trsta, Vidma in Pordenona so se sestala z upravnimi sveti gradbenih bolniških blagajn teh pokrajin ter so proučili delovanje teh blagajn. Pri tem so se sporazumeli glede nekaterih dopolnilnih ukrepov, ki naj bi izboljšali poslovanje teh organizmov.
Prof. Petrilli je v Gorici govoril o evropskem gibanju
Župan Martina je poudaril uveljavitev težnje po prijateljskem sožitju na Goriškem
V dvorani pokrajinskega sveta v Gorici je bilo včeraj ob 17.30 zborovanje pokrajinskega odbora za združeno Evropo ob priliki 10-let-nice rimskega pakta. Za to priiiko je prišel v Gorico predsednik tega združenja za Italijo in predsednik IRI prof. Giuseppe Petrilli, ki je številnemu občinstvu, med katerim so bili predstavniki krajevnih oblasti in javnega življenja, govorili o temi «Kje smo sedaj z Evropo«.
Govornika in vse zbrane, med katerimi so bili tudi predstavniki gibanja iz drugih pokrajin naše dežele, je pozdravil goriški župan Martina, ki je poudaril dejstvo, da je v naši obmejni pokrajini bolj kot kjerkoli zaznavna težnja po prijateljskem in mirnem sožitju med sosednimi narodi in državami, kar je tudi osnova gibanja za združeno Evropo.
Na koncu je generalni tajnik evropskega gibanja dr. Angelo Lotti govoril še o organizacijskih proble-
Izvidnica karabinjerjev je ugotovila le manjšo škodo na obeh vozilih. Avtomobilist je ostal nepoškodovan.
Trčenje dveh vozil na Travniku
Včeraj zjutraj nekaj pred 9. uro sta trčili dve šoferki s svojima voziloma na Travniku. 21-letna Maria Franzoni iz Gorice, Korzo Italia se je peljala s fiatom 1500 v smeri proti Ul. Carducci. Na križišču z Ul. Bombi pa se je srečala s tau-nosom, ki ga je vozila Katarina Kavčič iz Srednje Kanomje v smeri proti Travniku. Vozili sta trčili in pri tem je bila ranjena Franzoni. Zatekla se je v civilno bolnišnico, kjer so jo pridržali za 15 dni na zdravljenju zaradi verjetnega zloma desnega kolena. Skoda na vozilih je po oceni izvidnice cestne policije le majhna.
V	Ljubljani je dne 3. aprila prenehalo utripati srce dobre Kruljče-ve mame, babice in prababice. Za-
| tisnila je za vedno svoje blage oči, i s katerimi je bedela kot dobra in skrbna mati nad svojimi dvanajstimi otroki.
Josipina Kruljc, po domače «Pir-čeva«, je zagledala luč sveta 5. avgusta 1881 v Doberdobu. Živ-! Ijenjska pot pokojne je bila polna burnih doživljajev in težkih do-, godkov.
V	starosti 17 let je sklenila zakonsko zvezo z Mihaelom Krulj-cem z Dola pri Opatjem selu.
V	začetku prve svetovne vojne leta 1914 se je za Kruljčevo mamo začela prava trnova pot. Mož Miha je bil takoj v začetku mobiliziran in poslan na fronto. Mati Kruljčeva je ostala sama z osmimi nedoraslimi otroki. Stopnjevanje bitke na soški fronti je terjalo evakuacijo prebivalcev iz Tržiča in okoliških krajev. Tako je morala Kruljčeva mati, oprtljana z bisagami in osmimi otroki, eden od teh še v povojih, romati v begunstvo.
Zatekla se je v Radgono ter poiskala zavetišče zase in za svoj •irobiž. Ni bilo lahko v nepoznanem kraju brez znancev in pomoči zadostiti vsem potrebam. Otroci so zahtevali: »Mama lačni«. Mati je kljubovala vsem težavam in se borila z vso materinsko ljubeznijo, da bi nahranila svojih osem otrok. Vedno ji ni uspelo, zato so bile posledice neizbežne. Zaradi podhranjenosti so bili otroci šibki in podvrženi raznim boleznim. Dve deklici sta zaradi tega oboleli na pljučih. Koliko neprespanih noči je prebila naša mati, vedo danes povedati še živeči otroci. Koliko solza je potočila na skrivoma in to vse iz materinske ljubezni do
mih te organizacije.
Izvajanja govornikov so prisotni sprejeli z živim odobravanjem.
Cepljenje otrok v Sovodnjah
V občinski ambulanti pri županstvu v Sovodnjah bodo v četrtek 13. t.m. cepili otroke proti kozam in davici. Začetek cepljenja ob 9. uri. Matere so naprošene, da se javijo točno ob določeni uri s svojimi o-troki.
Z avtom je podrl vespista
Prejšnji večer ob 19.15 se je po Korzu Italia peljal z avtom fiat 1400 v smeri od postaje proti središču mesta 21-letni Rodolfo Aguzzoni iz Gorice, Korzo Italia 161. Na križišču je hotel zaviti v Ul. Pitteri ne da bi dal prednost vespistu 32-letne-mu Silviu Vidaliju iz Gorice, Ul. del Santo 10, ki je prihajal po Korzu iz središča mesta. Posledica je bila. da je podrl vespista, ki so ga odpeljali v civilno bolnišnico. Tam so mu nudili prvo pomoč zaradi odrgnjenj po desni roki in levem stegnu ter manjše rane nad levim očesom. Okreval bo v petih dneh.
iiiiiiiiiiiiniiiimuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiii'iiMi'iH'iiii<ii'iiiiiMii>ii'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii>uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii|iiiiili|
NA GORIŠKEM V NEDELJO, 16. APRILA
Volitve v Kmečko bolniško blagajno
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
obvešča cenjeno občinstvo, da bo v četrtek, 13. aprila ob 16.30 gostovalo v Prosvetni dvorani v Gorici Pionirsko gledališče z Reke z baletom
SNEGULJČICA IN SEDEM PALČKOV
Vstopnina: 400 lir odrasli, 200 lir otroci
Vstopnice bodo v predprodaji na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ulica Ascoli 1, tel. 24-95, od ponedeljka, 10. aprila dalje.
SPZ bo organizirala avtobusni prevoz za učence šol iz: Ja-melj, Palkišča, Doberdoba, Vrha in Sovodenj. Umik voženj bo objavljen pozneje.
Včeraj-danes
Po slovenskih občinah prvič nastopa tudi Kmečka zveza
Prihodnjo nedeljo, tj. 16. t. m. bodo v goriški pokrajini volitve v Kmečko bolniško blagajno. Neposredni obdelovalci zemlje vseh go-riških občin bodo Izvolili svoje predstavnike, katerih naloga bo u-pravljati v prihodnjih treh letih to,
za naš kmečki živelj, zelo pomemb. no ustanovo.
Te volitve, ki so imele prav v preteklih dneh velik odmev v rimskem parlamentu zaradi nedemokratičnega zakona, po katerem se vršijo, se udeležuje letos tudi Kmečka zveza.
V vseh treh slovenskih občinah namreč so slovenski kmetje prvič letos sestavili in predložili svojo neodvisno listo, v goriški občini pa je Kmečka zveza postavila svojo listo z italijansko Alleanzo Coltiva-tori.
SEZNAM KANDIDATOV NA LISTAH KMEČKE ZVEZE
OBČINA ŠTEVERJAN Svetovalci KLANJŠČEK Ciril DRUFOVKA Mario KORŠIČ Roman Gvido MARASSI Henrik MARASSI Mirko MARA 2 Franc MIZERIT Boris ŠKORJANC Franc STANIČ Jožef ŠTEKAR Avgust ŠTEKAR Bruno STEKAR Stanislav TERPIN Alojz TINTA Alojz VOGRIČ Anton
Nadzorniki HUMAR Ivan HUMAR Miroslav BUZZINELI Marjan KOMIC Franc
OBČINA SOVODNJE Svetovalci PETEANI Franc BATISTIČ Miroslav BUZIN Vincenc CEVDEK Viktor COTIC Dominik DEVETAK Renato JUREN Angel KRAŠCEK Karel MALIC Jožef PIPAN Jožef PRIMOŽIČ Stanislav TOMŠIČ Anton TOMŠIČ Jožef TOMŠIČ Ludvik TOMŠIČ Miloš
Nadzorniki CEŠCUT Jožef TOMŠIČ Jožef BUTKOVIC Alojz JUREN Leopold
OBČINA DOBERDOB Svetovalci BONETA Alojz FRANDOLIC Guerrino GERGOLET Andrej GERGOLET Franc GERGOLET Jožef JARC Anton JARC Karel JARC Emil JARC Alojz LAKOVIČ Aldo LAKOVIČ Radislav PAHOR Jožef PAHOR Rudolf SEMOLI Karel VIŽINTIN Albert Nadzorniki FRANDOLIC Ernest
GERGOLET Julijan GERGOLET Anton
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 2. do 8. aprila se je v goriški občini rodilo 26 otrok, umrlo je 19 oseb, porok je bilo 6 In oklicev 8.
ROJSTVA: Pierpaolo Saccon, Pao. lo Pacori, Marco Furioso, Maria Cristina Marciano, Beatrice Toros, Eleonora Toros, Roberto Imbrogno, Marialisa Carbone, Gabriella Visin-tin, Francesco Mervi, Cristina Inti-ni, Annamaria Gregorin, Giovanni Martinelli, Lorena Zava, Fabio Zu-berti, Marco Pecorari, Diego Macuz, Dario Poian, Erika Zotti, Giacomo Scandurra, Paola Mio, Roberta Lo-refice, Mariacristina Braida, Dario Sussi, Paola Virgilio, Alessandro Cristofoli.
SMRTI: upokojenec 77-letni Antonio Sfiligoj, upokojenec 78-letni Ugo Novotny, 61-letni Andrea Devetag, 3 dni stara Beatrice Toros, upokojenec 85-letni Arturo Zuppa, 4 mesece stara Elisabetta Figar, upokojenka 90-letna Maria Calderaro vd. Bratina, gospodinja 81-letna Romilda Tamaro vd. Fischer, 61-letnl Ottone Gon, 63-letna Serafina Perinzig, u-pokojenec 78-letni Carlo Tercelli, u-pokojenec 73-letni Giovanni Del Ben, upokojenec 65-letni Antonio Biasiol, delavec 56-letni Ubaldo Ambrosi, u-pokojenec 77-letni Germolio Carli, upokojenec 68-letni Alojz Codermaz, brivec 59-letni Faustino Zacconi, trgovec 65-letni Umberto di Martino, šofer 61-letni Giovanni Pisljar.
POROKE: častnik ital. vojske Giuseppe Tomat in učiteljica Flavia DalTOglio, šofer Ermenegildo Mau-rl in tekstilna delavka Iolanda Dor-ni, mehanograf Carlo Nanut in trgovska pomočnica Tatjana Šuligoj, uradnik Sergio De Luca in telefonistka Nicoletta Gobbo, hotelirski tajnik Giuseppe Vittorelli in uradnica Francesca Tarantino, železniški funkcionar Claudio Buda in bolničarka Maria Camelato.
OKLICI: učitelj Ervino Scorianz in tekstilna delavka Loredana Cra-gnolin, trgovec Sergio Brizzl in delavka Palmira Albanese, karoserist Viviano Martinuzzl In frizerka Co-rinna Re, podčastnik letalstva Mi-chele Scarcelli in Anna Maria De Luca, trgovec Giuseppe Grendene in uradnica Maria Ukmar, strugar Carlo Načelni in tekstilna delavka Nadia Delpin, uradnik Sergio Fer-luga in uradnica Liliana Visintln, pek Giovanni Makuc in tekstilna delavka Renata Delpin.
ter, jo bomo vsi znanci in nr.jS' telji ohranili še dolgo v dobrenr in lepem spominu.
s. i.r
i *
Trstu
Slovensko gledališče v
Danes, 9. aprila ob 16, uri. in ob 20. uri v Prosvetni dvo-,' rani v Gorici, Korzo Verdi i3
LUIGI PIRANDELLO

SAJ NI ZARES
(Ma non e una cosa seria) komedija v treh dejanjih •
!
Prodaja vstopnic od 9. do 12. in od 13. do 15. ure v kavami Bratuž ter eno uro pred' pričetkom predstav pri blagajn ni dvorane.	•--*

svojih otrok, iz žalosti na spomin svojega rojstnega kraja ko je mo-
rala zapustiti svoj dom in iz strahu kaj bo jutri. Kaj vse lahko pre-nese dobra mati!
Vojne ni hotelo biti konec in je še ena velika skrb bremenila Jo-sipino Kruljc, skrb za moža, kje se nahaja, ali se bo vrnil živ k svoji veliki družini, ki ga tako pogreša in potrebuje. Kljub vsem težavam ni klonila. Moralno močna in preudarna, je skrbela dalje noč in dan. Svoje otroke je odpremlja-la enega za drugim v šolo in tako dočakala konec vojne 1918. leta.
Ali mož Miha se še ni vrnil, vključil se je v kader za osvoboditev Koroške, kateremu je poveljeval general Majster, in se vrnil k svoji družini šele leta 1919.
Otroci so doraščali in potrebe so bile vedno večje. Iz Radgone se je Kruljčeva družina preselila v Maribor in zatem v Ljubljano. Oče Kruljc ni dobil primerne zaposlitve, ker je v splošnem vladala brezposelnost. Leta 1929 se je Josipina odločila, da se vrnejo na svoj dom v Tržič, skupaj z možem in mlajšimi otroki. Zaradi naprednosti in narodne zavesti Kruljčeve družine, je bilo fašistično izzivanje na dnevnem redu. V letu 1947 se je mati z otroki in bolnim soprogom spet odselila v novo Jugoslavijo. Mera doživljajev in razočaranj ter žalosti za Kruljčevo mamo še ni bila polna. V letu 1948 je pokopala svojega zvestega moža in skrbnega očeta družine, kateri je podlegel posledicam, ko so ga zavezniški vojaki povozili z avtomobilom.
To je le bežno povzeto iz doživljajev pokojne Josipine Kruljc, katera je kljub življenjskim bremenom doživela častitljivo starost 86 let. Bila je do nedavno vedno vedra in je rada pripovedovala svoje doživljaje. Redno je kot naročnik či-tala »Primorski dnevnik« in časopis «Delo», ter bila na tekočem, kaj se dogaja doma in v svetu. j
Kot takšno, dobro in skrbno ma- 1

S K P D «ŠTEVERJAN»
PONOVI DANES OB 1.9,3Qe V KATOLIŠKEM DOMU V GORICI •
Finžgarjevo ljudsko igro
«NASA KRI*
Vljudno vabljeni!

Kino -	-

fiorfca
VERDI. 15.00: «1 tre avventurierrt * A. Delon m L. Venture; italija* * ski barvni kinemaskopski film- : k
CORSO. 15—22:	«Non faccio 6
guerra, faccio 1’amore«, C. Spa8* 0 in F. Leray; italijanski barv# jj kinemaskopski film.	•	j
MODERNISSIMO. 14.30—22; «C9WI’ j, maestro a servizip di Sua Mae®!* j* brittanica«, Richard Harrison f Margaret Lee; italijanski bari4 T kinemaskopski film.
CENTRALE. 15—21.30: -«Supera)f v. contro Diabolikus«, K. Wood ^ n Loredana Musciak; kooprodukcif ^ ski barvni film. .	. /-J j,
VITTORIA. 15—21.30; «Due on# di plombo«, R. Woods in L. W . dugno; italijanski barvni kineri*; 1 skopski film.	111
... ...	1 •	' ji
/ rzir
AZZURRO. 14—22: «Per il gustfT' di uccidere«, C. Hoill in G. Mal, tin.	-:
EXCELSIOR. 14—22:	«VayaS'- c#
dios Gringo«, G. Sakson in L U ve; barvni film.
PRINCIPE. 14—22: «Due assi n« la manica«, Tony Curtis in Lisich.
MARCELLIANA. 14—21.30: «Per '« pugno di diamanti«, Pierre Bri( in Rene Deltgen; barvni ki:.ein| skopski film.
S. MICHELE. 14—22: «La grand notte di Ringo«, Wflliaip Bergel barvni kinemaskopski filjn.
/tonke
RIO. 15—21.30:	«Parigi brucih
Kirk Douglas, Alain Delon, Glen Ford in Leslie Caron; barvni # nemaskopski film.
EXCELSIOR. 15-22:	«E1 Tigr®
Michael Renye, Jan Blondeli Gloria Grahame. Barvni film-
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan m ponoči Je1
12
i
i
___________________________-ji
prta v Gorici lekarna CRISTOfj ek LETTI, na Travniku, telefon 29-if z»
---------- | Hi
LEKARNA V TRŽIČU 17 Ves dan in ponoči je dežufljj jg lekarna «A1 Redentore« dr. Enn^ cv in de Nordis, Ul. Fratelli Roš#? vi,
11 21. telefon 72340.

it
DEŽURNA LEKARNA V RONK^ »k
Danes ves dan in ponoči1 je ■ »;5i Ronkah odprta lekarna «AH"AnžJ lo«, dr. Sergio Olivetti, Ul. Rome^od telefon 72393.	\ |vi<
DEŽURNA CVETLIČARNA
la je v Gorici <>5 Vq prta c ve 'vama RENATO GORI" i jjp
Dama, 9. aprila
Ul. Garibaldi št. 9, telefon 26-28-, ^
AVTORICAMB!
di SAMUELE P-
G0RIZIA-G0RICA • Trg Municipio št. 4, tel. 2601
VELIKA IZBIRA PREVLEK »NUVOLAN« — PREPROG TER PRIBORA ZA AVTOMOBILE FIAT — ALFA ROMEO - NSU - FORD — SKODA — VOLKSVVAGEN - RENAULT
PREVLEKE «NUVOLAN» so modeme in kvalitetno zajamčen®
M,
»m
td
«v
"k
hv
u
Ib
*1<
s
s
55
ho
•k
m,
o*
ni,
£
t'
<3,
o»
k.
ta,
ao
v?
*
3»
no


NEKAJ PABERKOV S POTOVANJA PO ŠKOTSKI
Škoti sploh ne marajo hiti Angleži kvečjemu se prištevajo k Britancem
Glavno mesto Škotske Edinburgh je prekrasno, saj leži na gričih, obrnjenih k morju - Konec avgusta in prve dni septembra je v mestu vse živo med mednarodnim festivalom drame in glasbe
Ker sem o Londonu in o An-«l«ah in o njihovih običajih že B*Pistl več člankov, čeprav bi se ® t*m lahko še mnogo povedalo Sn ^Pisalo, se danes o svojem Potopisu podajam k Škotom, ki 50 m* »radi svojih posebnosti vedno pritegovali.
** Londona do Edinburgha, Javnega mesta Škotske, je samo Ur vožnje, čeprav je to me-*° oddaljeno iz glavnega mesta Ahllije akoraj 600 kilometrov. Iz Pfestolnioe, vozijo tudi v najbolj ootuljeni severni del države zelo Vboderni, udobni in hitri vlaki. Ko »kupej s prijatelji po krasni »•turni vožnji okoli dveh popol-prtsP«l v Edinburgh, Je bila P^a naša misel prenočišče. Prav času, ko smo bili v teh je bil v tem mestu med-»dinburiki festival glasku* drame, ki že dolgo let pri-le dramske operne in passene skupine iz raznih držav eh' ’ **Brv6fi tudi veliko število Sb»n°Vtlcev to turistov iz vseh *~toi. Po ulicah si srečaval Ja-Črnce, Američane, Italija-*■ «Use, Francoze, Spance in še narodnosti, ki so prisostvo-j*1kulturni manifestaciji, ka-t r* *® od konca druge sve-vn« vojne ponavlja vsako le-» tako različnim sporedom, j, j° j* bil v umetniškem pogle-jl j. lgn*to festival raznih iger, j. b*r. filmov, baletov in orkestrov, t* ^nien edinburškega festivala je po , °spe**vati razumevanje in pri-f e|j»tvo med narodi ob spoznali	to uživanju umetniških
rt rV4rit«» raznih ljudstev. fD , ?*r»di tega festivala so bili jf	zasedeni in smo se mo-
ji)' . °bmiti na turistični urad, . , «• n* železniški postaji, da bi i<f *° dobili kakšno sobo. Ko smo
le ' turističnem
D», PO
i 7* Prijazna Skotinja rekla, naj Pokažemo potne liste. Ko Je
uradu povpraše-prenočiSču, nam je lepa
S ,
„ i
opazila moj italijanski potni list, mi je čez nekaj časa izročila naslov neke družine «Preti», katere priimek bi moral biti italijanskega izvora. Jaz bi bil raje spoznal pristne Škote, a sem se moral pač zadovoljiti s tem, kar je bilo na razpolago. Rad bi se namreč bil seznanil z ljudmi, o katerih sem slišal toliko govoriti in katere sem videl kot zavezniške vojake tudi v našem mestu. Hotel sem tudi videti od blizu, kako ti ljudje živijo. Ko smo prišli v stavbo omenjenega naslova, sem zaman iskal ta priimek, videl pa sem tablico s priimkom «Prety» in ne «Preti», kot nam ga je izročila uradnica v turističnem uradu. Ko sem pozvonil, mi je odprla vrata mlada gospa, zelo prijazna in klepetava, res kot nekaka Italijanka, samo da je govorila v angleščini.
Moj prijatelj ji je pojasnil, da je mislil, da tu stanujejo Italijani, ker priimek Preti, kot nam ga je zapisala gospodična v turističnem uradu da pomeni v italijanščini «duhovniki». Mlada
A
M
r
r	r	r-		6	r	i	8.:.	9	.1.0	11	K	
						u	15					
					T7	18	M iiZ	w~				
	L						2?	n	23			SZ
		1	n					26			1	
		51			U| rite	ši	29			H!	30	31
	3?				33	%			Pl liSjg	35		
			n M	38				iJB n S	39			
				ilS	vr		n	63				
				tt	n	66~	u					
L					1	uT						
)f0 eU?P?RAVNO: 1. graditelj Sue-9-tf z, Hr; nala' 8- gotoian, 14. zve-' Hrva> tV’ sP°razum, 15. reka na 17 o?ke.m> 1®- pekoč okus v grlu, xi 1* višava za «lanskega letaš., inef‘ t*«u1.an,v tednu, 20. kruti rimski ‘ Enojna bula, čir, 23. • ?na rastlina, 24, veletok v
ce, 36. anis, 37. Brkini, 38. vik, 39. Nik, 40. krasta, 41. rips, 42. TS, 43. hrast, 44. Daudet, 46. Atlanta, 47. Asmara.
gospa se je nasmejala in odgovorila, da je tudi mogoče, da so italijanskega porekla, ampak da ona o tem nič ne ve. Dodala pa nam je, da je tu samo njihova družina s tem priimkom.
Pri tej družini smo se zelo dobro počutili, zares kot doma. Krasna, velika .zračna soba je bila poceni. Plačali smo samo po en funt na osebo z znanim obilnim angleškim zajtrkom »breakfest« vred. Hvala bogu, da je bil festival in da so bili vsi hoteli zasedeni, tako smo imeli priložnost nekaj dni stanovati v zasebni hiši in pri pravi škotski družini.
Ce nisem dobil sobe v hotelu, tudi v ostalih krajih te dežele, sem rade volje stanoval pri zasebnih družinah. Na primer v Fort Williamu sem dobil sobo pri družini, katere glavar je bil angleški vojak v zadnji vojni v Italiji. Spomnil se je še kakšne italijanske besede in mi je seveda pripovedoval svoje dogodivščine v južni Italiji. V Trstu ni bil, ampak je dosti slišal govoriti o našem mestu, ker je v južni Italiji spoznal mnogo Slovencev iz teh krajgjr^Jd so se borili proti fašizmu ; skupno z za-vezniki. Vsi člani njegove družine so bili z menpj zelo prijazni, imel je namreč ženo in dva otroka. Zvečer so me povabili na skodelico čaja s pecivom, ki smo jo skupaj v salonu v zares prijateljskem vzdušju popili in se pogovarjali.
Ko sem bil dva dni pri tej družini, sem malo pomislil na vse tiste govorice, ki jih drugi narodi, skupno z angleškim, širijo v škodo Škotov, češ da so veliki skopuhi. Skoti so delovni ljudje. Radi imajo svojo družino in svoj dom. Skoraj vsi, če le morejo, imajo svoje stanovanje ali lepo urejeno moderno hišico z vrtom. Večere največ preživljajo doma v krogu svoje družine. Res je, niso preveč radodarni, ampak tudi ne prosjačijo o-koli. Ponosni so, da so Škoti in da živijo na severu Velike Britanije, skoraj bi rekli oddaljeni od Londona in Angležev.
Čeprav je Skotka del zadinjene kraljevine Velike Britanije in severne Irske, si je ohranila nekatere svoje zakone in državne u-stanove. Škoti imajo svojo slav-
no zgodovino, svoja lepa izročila. Imajo svoje narodne heroje, posebno iz raznih bitk, ki so jih bojevali še pred sto in sto leti proti Angležem. Zato so Škoti še dandanes veliki prijatelji z vsemi tistimi narodi, ki so se borili proti Angležem, če pa so se v teh zadnjih dveh stoletjih Škoti borili na strani Angležev, to je čisto druga zadeva. Do Angležev nimajo sovraštva, vendar se radi ločijo od njih. So še nekateri Škoti, ki bi najraje bili neodvisni in samostojni, ker čeprav govorijo isti jezik, imajo iste zakone in živijo na istem otoku, se ne čutijo Angleže, temveč lahko rečemo le Britance. Ce ga kdo imenuje Anglež, je to za Škota največja žalitev. Narodni čut Škotov je velik, še dandanes se na škotskem praznujejo obletnice raznih bitk, ki so jih bili pred letom 1707, ko se je ta dežela pod kraljestvom Marije Stuarde vključila v veliko Britanijo.
Vsako leto se po vseh vaseh južne škotske, ki mejijo z Anglijo, praznuje «Common Ridings«. Na ta dan veliko število vaščanov, moških in žensk, jaha na konjih proti meji, kjer pregledajo, če je meja z Anglija v redu kot je bila pred več stoletji. Natančno pregledujejo, da ne bi bil kakšen sovražnik ponoči premaknil mejnikov, ki kažejo še dandanes mejo. Čeprav je, kot sem že omenil, škotska sestavni del Velike Britanije, so na tej navidezni meji, naj bo to na cestah kot na železniških postajah, znaki z napisom «škotska-An-glijavi. Seveda se ni treba tako na cesti kot tudi na železnici ustaviti niti za policijski niti za carinski pregled.
Za to «državo v državi« vedo dobro mladi pari, ki se večkrat zatečejo «onstran meje«, da lahko kronajo svoj ljubezenski sen. Skoti so zelo ponosni na ta njihov stari krajevni zakon, ki dovoljuje vsem mladoletnikom, tudi tujcem, da se lahko poročijo brez dovoljenja staršev, samo če dokažejo, da so petnajst dni stalno bivali v teh krajih. Takih porok je največ v mestecu Gretna Green, ker je ta kraj v bližini »angleške meje«.
Povrnimo se v prestolnico te dežele. Edinburgh je eno izmed najlepših mest na svetu. Lepe široke ulice, krasni parki in veličastne palače. Mesto je na raznih gričih, na najvišjem pa gospodari ogromen prestolni grad, ki je bil bivališče škotskih kraljev, ki je danes narodni muzej in za časa festivala so na ogromnem dvorišču razne prireditve. Edinburgh je imenovan »Severne Atene«, kjer je pač to mesto eno izmed najbolj živih zgodovinskih mest na severu. Mnogo je zgodovinskih spomenikov, palač, gradov, cerkev, muzejev in drugih znamenitosti. Eden izmed najlepših in največjih spomenikov v tem mestu je spomenik Walter-ju Scottu, pisatelju in pesniku, ki je zelo ljubil ne samo to mesto, temveč vso škotsko in njene prebivalce. Lepo Izdelan je tudi spomenik Davidu Livinghsto-nu, slavnemu škotskemu misijonarju, katerega srečanje s Stan-leyem v Afriki je zelo znano. Ko pride tujec v to mesto, si mora
ogledati grad, katedralo St. Gi-les, univerzo, hišo, kjer je stanoval John Knox, ter v bližini te hiše še razne kavarne in lokale, kamor so zahajali Walter Scott, Burns, dr. Johnson, Robert Louis Stevenson in drugi znani škotski možje. Turist v tem mestu ne sme pozabiti na «Holyrood-house« grad, ki je ves prežet z zgodovino in s spomini kraljice Marije Stuarde. Tu je tudi lord Damley na čelu skupine drugih škotskih lordov zarotnikov umoril kraljičinega tajnika Italijana Riz-zia, ki je bil tudi njen ljubimec. Znano je, da jih je imela kraljica precej, čeprav je bila vneta katoličanka. Rizzia so umorili prav v njenih sobanah na vrhu stopnic, kjer je še plošča, ki zaznamuje, kje se je Rizzio zgrudil, ko je iz sob kraljice že ranjen bežal pred zarotniki. Pravijo, da je tam tudi krvavi madež, ki pa ga krije kos sukna.
Ta palača je odprta javnosti vso leto razen v poletnem času, ko stanujejo v njej člani angleške kraljeve družine.
Mario Magajna
i:::::::::::::::::*.::::;::::::
::::::::::::::::::
Grad v Edinbourghu
lil
Kot vidimo na sliki, stražita grad škotska vojaka v krilih
iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiifuiiiiiiiiiiiMiiHifniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiifjiiiiiii
ZANIMIVOSTI IZ SPANJA ŽIVALI
Divje živali slišijo v spanju 10-krat bolje kakor človek
Večina vrst rib vobče nikoli ne spi
Naravoslovci so se s spal- i nimi navadami posameznih vrst živali že zelo podrobno in izdatno ukvarjali. Saj si more vsakdo misliti, da je spanje za; Sleherno žival prav tako važno kot za človeka. In iz izkušnje vemo. da človek ne more prav dolgo zdržati brez spanja. Ne samo, da ne more brez spanja delati, marveč ne more niti obstajati in že po razmeroma kratkem času organizem podleže.
Sicer pa more človek, čeprav ni strokovnjak v naravoslovju, opazovati spalne navade že pri domačih živalih, ki jih ima doma. Na primer pes. Neopazno in «brez besed« gre na svoj prostor, kjer si najprej «postelje», zatem pa se zvije v klobčič in s smrčkom na zadnji taci zadremlje. Kmalu nato pa že trdno zaspi in v tem stegne vse štiri noge od sebe. Spanje je za psa, kot za vse sesalce, ena največjih potreb. Znanstveniki so napravili poskus, kako dolgo more pes prestati brez spanja. Brez hrane zdrži pes brez posebnih težav pet dni. Ko pa ga prisi-
li	^iji, 25. popularna Ver-
< »ko ,;i0pera' 27. kratica za «konj-‘o,	,28- ^ugo ~ rr":
“'#£ to-ip,. ' Poželenje, strast,
odd«uiPQlotoka, 32. člen, odstavek
28. drugo ime za Taj-30. ozek
'višjo w Pevski zbor, 36. ..aJ j In*]:: “ozanstvo v nordijski mito-* b*i' 7' reka v Posarju, 39. lju-
naj-
28' ^
v mesto v v«rd, jev
srednji Istri, va opera po Hugojevi 48. tip nekda-v tednu.
'NAVPIČNO: 1. kdor lazi, 2.

P.
*^r* 11- češka tovarna avto-12. novejši francoski pi-
!T|
»C
rP
itn*7v »odela vec, 3. partizansko hiOV *r,»la Tita, 4. moka iz pal-6. Ijlrl »tožena, 5. glavni števnik, zdr*v *cni znak za platino, 7. po-«v«siJ.Rtreljanjem, 8. kratica za h*. klub», 9. nasilna tatvi-skih u, znam'a odličnih italijan-
Sr*: --
•robni« ^®*ude, «Ariana»). 13. •ledov« i nedeljski šport, za-t*rei»*T divjačine, 21. oddelek bWlD?'i 22. tehnični poklic, 25. Ske«, ,k® koza, 26. ime šved-‘umskega režiserja Sjoe-T»)i kemična prvina (znak kodni i .mtoviško mestece na za-j »ki obali, 31. čudovita m**u dojtoa pod Triglavom, 32. naš* Sf k*bi blizu Dresdena, 33. nivo ?TuPena kača, 34. stopnja, vrsta »i' »*mec domače živali, 36. sko i »gumene barve. 37. mufu živoi- , južnoameriške tovor-ki j« J? 41- četrti rimski kralj, 43. gt*gr*dil pristanišče Ostijo, P*k>v»2ra, dolžinska mera, 45. g*»s, 47. samo, zgolj.
Vn£V PRejsnje križanke it*ncl#J>R1AVN0:	1. postrv, 7.
1« ‘n.-	n"1*1«1' M. beril, 15.
20. OU» ,,r’ l?- Laurel, 19. bič,
JfS, u' Ž}- Sevres, 22. boki, 23.
5- ®*rtoU o?**' i25, konec' “a' Varij*' »uhota, 28. holmij, n»i lnX* poldan, 31. Tori-
■<
s
33.
ornat, 34. temelj, 35
limo, da mora biti buden pet dni zaporedoma, prav malo manjka, da ne prenehajo delovati vse njegovi važnejši organi in da ne pogine.
Vemo tudi, da ifMfjt^žiValF,1 živeče v prosti naravi, ostrejši sluh kot one, ki žive kot človekove «domačeiživali». Vse. kakor pa slišijo ene in druge tudi v spanju desetkrat bolje ali pa še večkrat, od človeka. Zelo redko se posreči kakemu lovcu, da bi zalotil divjačino v spanju in jo ustrelil. Morda je pri tem izjema edinole divji zajec. Čepe v globoki brazdi na kaki njivi spi z odprtimi očmi. Pri tem pa se morda le kdaj pripeti, da ne sliši prihajajoče nevarnosti. Usodni hipček zadostuje in že je prepozno.
Ne smemo pozabiti, da so mnoge domačih živali nekake «nočne ptice«, to je take, ki podnevi dremajo in postanejo budne brž ko se začenja mra-čiti. Taka je zlasti mačka.
Saj vemo, da Je živalim v pragozdu, v stepi ali tudi pri nas v naravi, noč, ki jim nudi varstvo. V ostrem boju za obstanek je njih odstoj edinole ponoči mogoč. Bodisi da se v nočni temi skrijejo, ko zasledujejo druge živali, ki jih hočejo ujeti za hrano sebi in svojim mladičem, ali pa da se pred zasledujočimi roparicami skrijejo in si tako rešijo življenje. Le redkim se posreči urediti si za spanje prostor, dovolj varen pred sovražnimi roparicami. Med te moremo šteti opice, zlasti inteligentne šimpanze. Iz lian in drevesnega mahu si spletejo ogrodje za nekako gnezdo, ki ga potem še posteljejo s travo, zelenjem in tankimi vejicami. Redkokdaj se primeri, da bi kaka roparska divja zve • mogla presenetiti v tem gnezdu spečo o-pico. Ko zasliši opica bližajočo se roparico, po navadi začne tako pretresljivo kričati, da prebudi vse druge živali daleč naokoli. In največkrat se zgodi, da zasledujejo opice napadalko še daleč v pragozd, tako da je lov zanjo za tisto noč pri kraju, ker je tako opičje kričanje dodobra prebudilo vse živali, ki bi mogle postati roparičin plen.
Sloni se spravijo spat, kot večina črednih živali, tako da ležejo na tla. Izjema so morda le posamezni stari samci, ki spijo raje in laže kar stoje. Naslonijo se ob kako drevo in tako zaspijo. Tako store tudi ob opoldanski vročini, ko si poiščejo počitka v senci primernih dreves. Nikoli pa te vrste živali, to je, živali, ki žive v čredah, ne zanemarijo svoje varnosti. Zato vselej določijo kakega samca, ki je medtem ko čreda spi, buden, in ki nemudoma opozori speče na sleherno nevarnost. Ko takle čuvaj postane po nekaj urah truden, zbudi drugega samca, ki ga zamenja. Zanimivo je spanje tudi pri
pticah. Zgrešeno je mnenje, da spijo ptice kar v svojem gnezdu. Gnezdo služi pticam samo za valjenje in ga uporabljajo le, dokler se mladiči ne i-azpeljeja Za> spanje 'si ptice jzberejo kako drevo. Po navadi zasedejo posamezno dre-to^‘kar.cele jate -ptie. Ko pade na zemljo mrak, priletijo na drevo, ki so si ga izbrali, vsi ptiči, počepnejo na svoje mesto na veji, vtaknejo glavo med perutnice in zaspijo. Vsa teža njih telesa je med spanjem na obeh nožicah. Nemogoče je, da bi ptica v takem položaju izgubila ravnotežje in padla z drevesa,
Neka vrsta hudournikov pa ima čisto poseben način spanja. Ti ptiči namreč prespijo noč kar na nebu. Znano je, da so hudourniki izvrstni letalci. Ob mraku se povzpnejo kakih 1.500 metrov visoko, od koder potem med spanjem v počasnem letu in dolgem loku plavajo proti zemlji. Naravoslovci še niso mogli dognati, kaj te ptice zbudi trenutek preden prijadrajo na zemljo.
Pri raznih vrstah ptic je še mnogo najrazličnejših posebnosti. Tako je zanimiv način spanja, ki.ga ima kivi, ptica, ki živi v Novi Zelandiji. Po navadi spi podnevi in si za to izbere kako votlino v duplu a)i v kakem zidu, pod skalo in podobno. Mogli bi ga glede tega primerjati s sovo ali s čukom, ki živita pri nas in ki tudi spita podnevi v votlih drevesih, duplinah v skalah ipd. Kivi pa se včasih sprimejo za spanje v pravcati grozd in se tako v skupini obesijo na kako drevo kot roj čebel.
Race, labodi in galebi spijo kar na vodi.
O netopirju menda že vsakdo ve, da spi čez dan. In sicer se obesi v kaki duplini z glavo navzdol ter se prebudi šele o mraku. V takem položaju prespi netopir tudi zimo
Dolgo ni bilo naravoslovcem jasno, kako spijo ribe. Toda sedaj je tudi glede tega precej pojasnjeno. Večina rib vobče nikoli ne spi. Po navadi kar ždijo v svojem skrivališču pod vodo — pod kakim kamnom ali v kaki luknji pod bregom — in gledajo brezizrazno tjavdan ter so vsak hip pripravljene švigniti od tam, brž ko preti od kod kaka nevarnost. Nekatere pa si izberejo za svojo »urico dremanja« dno jezera, morja ali reke in se tam zarijejo v blato.
Vsekakor pa znanost o spanju rib še marsičesa ne ve. Tako na primer se ne ve ali kiti spe na morski gladini ali o spanju slanikov, o katerih zatrjuje neki drug raziskovalec, da plavajo v spanju kilometre daleč.
V naravi je pač še mnogo neznank in ugank, posebnosti in zanimivosti, ki bi jih bilo vredno in potrebno proučiti
S. A.
MORO
SKOP
Veljaven od 9. do 15. aprila
--OVEN (od 21. 3. do f	20. 4.) če boste po-
|	J tovali, ali šli vsaj na
\>T	J j	izlete, pojdejo vaša
V	ljubezenska čustva v klasje. Zakonske vezi se bodo okrepile. Na delu boste naleteli na številne ovire, toda premagali boste vse. Kar se zdravja tiče, pazite se pred vremenskimi spremembami. Bodite oprezni.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) V ljubezenskih zadevah boste precej jezljivi. Pojdite na dolge sprehode z osebo, ki vas zanima. V prihodnost lahko gledate z vedrino. Na delu je bolje, da ne čakate, marveč da prehitite dozoritev vprašanj. Če hočete ostati zdravi, premagajte požrešnost in vse se bo uredilo.
DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) V čustvenih zadevah je možnost, da zopet pridobite neko izgubljeno ljubezen, ali ki se je «ohladila». Na delu vas bodo cenili zaradi neke vaše zamisli, ki jo bo lahko uveljaviti. Bodite solidarni z nekim prijateljem. Počutili se boste zelo dobro.
RAK (od 21. 6. do
22. 7.) V čustvenih fzadevah pojde vse l	J kar najboljše, čeprav
V	V se bo v začetku zde-
lo, da se bodo vse niti potrgale. Na delu ne bosta dovolj dobra volja in optimizem in boste morali poiskati za napredovanje druge poti. Imeli boste napete živce zaradi slabe prebave.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V ljubezenskih zadevah bo vladalo popolno razumevanje, toda neki zgrešeni korak bi lahko kompromitiral nastajajoče prijateljstvo. Na delu vas bodo zelo cenili, saj boste pomagali k uspehu podjetja. Bolela vas bo glava. Ne družite se preveč z nekim prijateljem.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Morate bi-' ),.ti bolj vljudni z neko osebo, ki čuti nežnost in občudovanje do vas. Na delu bo teden izredno ugoden. Skušajte ravnati tako, da ne boste zametavali časa z nepotrebnimi načrti. Zdravje bo enako kakor prejšnji teden. Naj raje delujejo drugi.
TEHTNICA (od 23.
9.	do 23. 10.) V ljubezenskih zadevah vas čakajo ugodne prilike. To velja zlasti za ljudi srednje
Okrepite neko novo prijateljstvo. Na delu se morate zanesti samo sami nase. Z zdravjem se boste izvrstno počutili. živci bodo v redu. Bodite velikodušni.
ŠKORPIJON (od 24
10.	do 21. 11.) V ljubezenskih zadevah boste zaradi nezaupanja neupravičeno ljubosumni. Pazite
se pred osebami, rojenimi pod znakom raka in škorpijona. Na delu ne boste imeli uspeha, če boste preveč prestrašeni. Ravnajte z večjo gotovostjo. Počivajte.
STRELEC (od 22. 1J. do 22. 12.) V ču stvenih zadevah bo vaše zgrešeno ravnanje povzročilo neko vprašanje. Preden se za nekaj odločite, poglejte globoko vase. Na delu bodo ugodne prilike In nenadne spremembe. Bolela vas bodo jetra, ker boste preveč jedli Razvedrite se in potujte čimveč
KOZOROG (od 23 12. do 20. 1.) Iz nekega slučajnega srečanja se utegne po roditi trajna ljube zen Bodite iskreni Zvezde bodo neugodno vplivale na vaše delo. Ce boste napeli vse sile, boste napredovali. O. e be, ki trpijo za skrnino, bodo imele ta teden neke nadloge Ne verjemite tistim, ki se vam laskajo.
VODNAR (od 21. 1
do 19. 2.) Neki ne pričakovani doka” nežnih čustev ves bo ganil. Pazite se pred ljubosumjem, ki ga bo povzročil vaš usoeh z osebo drugega spola. Na delu po prišlo do prijateljskega raz govora, ki utegne izboljšati vaš položaj, čutili se boste nekam trudne. Ne zaupajte vsakomur.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ima vas rado več oseb. če ne Ij boste pravilno ravnali, boste imeli mnogo sitnosti. Na delu ali v poslovnih zadevah odrecite se nekemu preveč drznemu načrtu. Skušajte vse poenostaviti. Da ohranite zdravje, zaužijte nekaj poživil. Sprejmite neki izziv.
starosti.
Plavček
(Nadaljevanje s 3. strani)
«No, dovolj!» je z roko zamahnil stari mož. Slavček je umolknil, si obrisal usta, pobral čepico in jo pomolil staremu možu. Za-šuštel je bankovec...
»Lepo zahvalim!* je dejal deček in brž izginil nekje v podkrovju. Dama je gledala za njim in se porogljivo nasmehnila. Njen sosed si je nekaj zagodrnjal pod nos in si zavihal ovratnik plfjsča... Noč se je zgostila in postajala vedno bolj trda in temna. Voda je počrnela, obala se je izgubila v temi, na nebu so že migljale zvezde, pod kolesi parnika pa je zamolklo in enolično bučala voda kakor poprej.
»Umetnik!* je rekel stari mož in spremenil pozo. »še ena žrtev publike... Nič ne pomaga, publika pogoltne vse, kar golta Swifta in Offenbacha, Heineja in .drzno pero’ bulvarskega lističa. Za njo je užitek vse: vaja cirkuškega atleta s polstotnimi utežmi in virtuozova igra na gosli. Kljub temu pa to ni gogolovsko prase, ne, to je razumna žival, tem razumnejša, čim večja je... Ne izbira si, kdo in kako ji služi, toda veseli jo že to, da se ji služi... Laska ji, da je človek, da bi si zaslužil njeno pozornost, pripravljen na vse... se za njen ubogi groš in naklonjenost na vse mogoče načine poniževati. Rada se čuti gospodarja nad osebnostjo...*
Očitno ga niso . poslušali, kajti nihče, ni odgovoril.
«In če bi ne bil prišel mornar,* je čez nekaj časa spet začel, «bi bili vsi menili, da smo poslušali priljubljenega ptiča pesnika, ne pa umazanega vaškega posnemovalca. Hm! Vedeti resnico ni ravno veliko zadoščenje... če je prevara lepša!*
»Pojdimo!* je rekla dama in vstala. Vsi so vstali in šli v kajute.
»Lena pa bržčas spet joče. Tako je nervozna. Ampak to ji ne bo škodilo, naj se počasi navadi na majhne vragolije življenja... potem se bo laže sprijaznila z velikimi in resnimi... Kaj trepečeš, Sonja? Ti je hladno?*
«Ne, ni... Bodi brez skrbi,* je tiho rekla dama. Njen nervozni tovariš jo je malomarno pogledal z brezbarvnimi, ironično priprtimi očmi, in vsi so izginili za vrati kajute.
Mesec je stopal više in na temno vodo reke je padal njegov odsev, ki je slabotno bliščal in drhtel na počrneli gladini valov.
V daljavi so se prikazale migljajoče točke nekakšnih luči.
Na zaspani reki je ležala otožnost.
Prevedel Branimir Kozinc
RIBIŠKI PRIBOR
ŠPORTNA
KONFEKCIJA



Ulica Geppa 2 TRST
mmam tenis
V STOCKHOLMU OD 11. DO 21. APRILA
Kitajcev (iz politiinih razlogov) tokrat ne bo na svetovnem prvenstvu
Nerazumljiva odsotnost italijanske reprezentance
ARETTA
ULTRA THIN
med elegantnimi in preciznimi naiceneiša znamka
urami /e
Generalno zastopstvo < L A CLESSIDRAt Trst • Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje
IMPORT
Prodaja na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! EXPORT izreden popust — Garancija —
Niso se še popolnoma polegli komentarji iz zadnjega svetovnega prvenstva v Ljubljani in novo svetovno prvenstvo v namiznem tenisu je zopet pred nami. Kdo se ne spominja SPENT, na j več j e športne prireditve v Sloveniji, ki je deset dni očarala vso ljubljansko mladino. SPENT je ostal vsem nastopajočim igralcem, dirigentom in občinstvu v trajnem spominu, saj so
imeli vsi pohvalne besede o organizaciji, igri in vzdušju. Zato upamo, da bo svetovno prvenstvo v namiznem tenisu še kdaj v Ljubljani, saj ves trud in stroški niso bili zaman.
V Ljubljani so želi največ uspehov Kitajci. Chuang Tse-Tung in Li Fu-Jung sta dajala pravo lekcijo vrhunskega namiznega tenisa in posebno Li-Fu-Jung si je pridobil simpatije Ljubljančanov.
Iz političnih razlogov žal letos ne bo Kitajcev v svetovni areni. Kvaliteta bo zato skromnejša, čeprav nekateri pravijo, da bo letošnje svetovno prvenstvo, prav zaradi odsotnosti Kitajcev, bolj zanimivo. Z ene strani je to tudi res, ker bodo tako borbe za prva mesta veliko bolj izenačena, lahko rečemo celo brez glavnih favoritov. Kljub taki izenačenosti bo gotovo osvojila največ naslovov Japonska. To velja zlasti za dekleta.
Bolj izenačenim borbam bomo prisostvovali pri moških. Favorit je sicer Japonska, na enaki višini ali samo malenkost nižje srečamo Severno Korejo, švedsko in Sovjetsko zvezo. Po našem mnenju pa ne bo letos uspelo Jugoslovanom ponoviti uspeha iz Ljubljane, kjer so zasedli odlično 4. mesto. Verjetno se bodo uvrstili na 5., 6. mesto, čeprav sami tiho računajo na tretje.
Jugoslovanska reprezentanca za Stockholm je tako sestavljena: Kor. pa, Vecko, Stipančič, Šurbek in Cordaš (moški), Pirc, Stojšič in Resler (ženske).
Korpa in Stipančič sta trenutno v odlični formi, zato mislimo, da bo v mnogih tekmah igral odločilno vlogo tretji igralec. Ta naj bi bil Vecko ali pa šurbek. Po slabi igri Vecka v Sivjetski zvezi, je Ljubljančan zopet zaigral kot res zmore na eKipnem državnem prvenstvu v Sarajevu. Zato bi moralo biti tretje mesto v ekipi njegovo.
Cirila Pirc je še vedno najboljša jugoslovanska igralka, čeprav ji včasih spodleti na domačih tleh z mlajšimi nasprotnicami. Na turnirjih v Pragi in v Erfurtu je zabeležila odlične rezultate, zato ji lahko popolnoma zaupamo. 15-let-na Reslerjeva in Stojšičeva bosta skušah doseči s Pirčevo čim več: okoli 7., 8. mesto bi bil lep uspeh.
Zal letos Italija ne bo poslala reprezentance v Stockholm, tako ne bomo mogli slaviti člana Bora Bo-Košuto v državni reprezen-
tanci. To ponovno dokazuje neresnost in nekompetentnost italijanske namiznoteniške zveze. Pravijo, da je raven italijanskih igralcev prenizka. Kako pa ga hočejo dvigniti, če sploh odklanjajo vsako zvezo z drugimi državami.
Naj spregovorimo še nekoliko o tekmovanju posameznikov.
Med favoriti pri moških je še vedno legendarni Koji Kimura, ki je I že dolgo let med najboljšimi, saj je že leta 1959 osvojil prvi naslov svetovnega prvaka (moške dvojice). Japonci veliko računajo še na Hasegawo in na Takahashija. Od Evropejcev ima največje možnosti evropski prvak Kjell Johannson. če ga ne bo motila stara poškodba na roki. Od Jugoslovanov bi se morala uvrstiti na boljša mesta le Korpa in šurbek.
Pri ženskah je svetovna prvakinja Japonka Fukazu, zopet glavna favoritinja, paziti pa se bo morala pred drugo Japonko Yamanako in predvsem pred Rusinjo Rudnovo, letos daleč najboljšo pingpongaši-njo v Evropi.
Nosilci skupin so naslednji:
Moški — Johannson (švedska), Pak Sin II (S. Koreja), Miko (CS SR), Kimura (Japonska, Schoeller (Z. Nemčija), Stanjek (CSSR), Al-ser (švedska), Hasegawa (Japonska).	»
ženske — Fukazu (Japonska), Wright (V. Britanija), Koczian (Madžarska), Alexandru (Romunija), Morisatva (Japonska), Grin-berg (SZ), Lužova (ČSSR), Yama-naka (Japonska).
* * *
Svetovni prvaki od leta 1957 dalje so naslednji:
Moški ekipno
1957 — Japonska
1959 — Japonska
1961 — Kitajska
1963 — Kitajska
1965 — Kitajska
Ženske ekipno
1957 — Japonska
1959 — Japonska
1961 — Japonska
1963 — Japonska
1965 — Kitajska
Moški posamezno
1957 — Tanaka (Japonska)
1959 — Yung Kue-Tuan (Kitaj.) 1961 — Chuang Tse-Tung (Kitaj.) 1963 — Chuang Tse-Tung (Kitaj.) 1965 — Chuang Tse-Tung (Kitaj.) ženske posamezno 1957 — Eguchi (Japonska)
1959 — Matsuzaki (Japonska)
1961 — Chiu Chung-Hui (Kitaj.) 1963 — Matsuzaki (Japonska)
1965 — Fukazu (Japonska)
Moške dvojice 1957 — Ogimura-Murakami' (Japonska)
1959 — Hoshino-Kimura (Japonska)
1961 — Chang Chin-Lin Wane
1963 — Chin-Chiang (Kitajska) 1965 — Chuang Tse Tung-Hsu Yin Sheng (Kitajska) Mešane dvojice
1957 — Ogimura-Eguchi (Jap.) 1959 — Ogimura-Eguchi hlap.) 1961 — OgimuraMatsuzaki (Jap.) 1963 — Kimura-Ito (Jap.)
1965 — Kimura-Seki (Jap.) ženske dvojice
1957 — Alexandru-Pitica (Rom.) 1959 — Namba-Yamazuki (Jap.) 1961 — Alexandru-Pitica (Rom.) 1963 — Matsuzaki-Seki (Jap.)
1965 — Liu Hui Ching-Gheng Min Chin (Kitajska)
T-ar
HOTKI, SLOIVI f.JLBLJAIVIA
TITOVA UL. 10 TEL. 20641-£3
HOTEL 2 MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI
TAPETNI PAPIH NAJBOLJŠIH DOMAČIH IN INOZEMSKIH PROIZVAJALCEV DOBITE PB1...
CIA NO
TRST VIALE XX SETTEMBRE 38-b
'ipnrmir
Tako je bilo na SPENT v Ljubljani, kjer so nastopili tudi nepremagljivi Kitajci, ki letos ne gredo na švedsko
PHILIPS
To je
več vrednosti vašemu denarju
gospodinjski stroji • radio - TV
nasvet
tvrdke
KNEZ VALTER Nabrežina
Tel. 20-123 Za izvoz poseben popust
TURISTIČNI KOLEDARČEK
SPLOSNA
PLOVBA
PIRAN
A VTOMOBILISTI:
Kupite pravočasno
«VARNOSTNE PASOVE»
za vaš avtomobil!
VSE POTREBŠČINE ZA FIAT 750 - 850
1100-R IN 1300
Autoforniture ZANCHI
TRST, Ul. Coroneo 4 * Tel. 29-684
-F UltJBUMNA
m m mm m
\\'MU m i<i i im\\H 11
W........
fs----------- f
0(- -- državna mejammm
SPa
železniško 'taja
postaja
oesnoAN v to carducci
STOP — trgovina moške in ženske konfekcije, Ul. Carducci 39
C.E.G. — električni gospodinjski stroji, radio-TV, higiensko-sani-tami aparati, Ul. Genova 14
PIPAN — avtomobilske potrebščine in nadomestni deli Ul. Settefontane 34
FANO — ure in zlato 18 karatov Ul. Mazzini 49
LUX MODA — torbice, kovčki, zložljivi dežniki — Lar go Bar-riera Vecchia 2 (nasproti avtobusne postaje)
VISTA — naočniki, daljnogledi, fotografski material UL Carducci 15
DELOVNI CAS TRGOVIN
od 8,30 do 12,30 ter od 15,30 do 19. ure.
Ob ponedeljkih dopoldne so trgovine zaprte.
Banke so ob sobotah zaprte, odprte pa so zasebne menjalnice.
MENJAVA BANKOVCEV
Dolar ZDA	623,25
Kanadski dolar	573,00
Švicarski frank	143,90
Francoski frank	125,90
Belgijski frank	12,25
Nemška marka	156,90
Angleški šterling	1747,25
Avstrijski šiling	24,14
Dinar	44,00
vzdržuje s svojimi tovorno-polniški mi ladjami:
redno linijo okoli sveta - redno! linijo z Južno Ameriko redno li- j nijo z zahodno Afriko ter nudi : prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja:
«SPLUŠNA PLOVBA*, Piran Župančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu.
Telexl: 035-22, 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-47(1 do 73-477
Kupite najsolidnejše slovensko pohištvo, ki ga izdelujejo najbolj vešči mizarji iz svetovno renomiranega lesa.
Projektirali so ga najbolj znani italijanski arhitekti.
Dobite ga po konkurenčnih cenah v
TRGOVINI

MEBLO
KIDRIČEVA, v NOVI GORICI
Kupcem s področja Furlanije - Julijske Benečije dostavimo že ocarinjeno pohištvo na dom ga montiramo.	<|
CENA IN KVALITETA BREZ PRIMER^ S
v trgovini « M E B L O » v NOVI GORICI | *
šči
da
_ bo
> ka Po vij
53 MARKET
Turisti, izletniki - največ
izbiro blaga za vaše izlet( ^
kj,
16
imajo P ■ MARKETI 1 a
ka
9 KOPRU • SEŽANI • NOVI GORICI
si,
bo

PREHRAMBENO BLAGO
BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE
SPOMINKI
TRAVEL PAKETI
BIFE
MENJALNICA
se,
ca
čil
Os
Ur
10% POPUST PRI NAKUPU NEPREHB*!1 Hi BENEGA BLAGA S TUJO VALUTO	!!*„
ODPRTO NEPR1H1 ,v '•".NO OD 7. DO 20. tiki
OB NEDELJAH PA OD 7. DO 11. URE *p
! J«
1 N ne
sp
R E HRANA m
ob
ni]
čil
BORIS VISNOVEC
IZ

6. Hiša na skippergatan
Noč. Skozi prosojen zastor padajo v sobo sence, a vseeno razločim rjavkaste vzorce, s katerimi so prevlečene lesene stene. Na svetlejši steni nasproti oknu, visi slika v skromnem okviru. Trije škrati se drže za roke in rajajo okoli ognja sredi puste skalnate pokrajine, škrati so majhni in imajo velike okrogle glave, z nasmehom razpotegnjenim od enega do drugega ušesa.
— To so trije laponski veseljaki, je dejala gospa Lily pri kateri sem stanoval. Bila je bleda, sivolasa in drobna, prava podoba materinske potrpežljivosti in odpovedovanja. Vselej, ko se je malo pred polnočjo vrnila iz dela v tovarni, |3 najprej vprašala po svojem sinu Alfu, ki je tedaj običajno divjal z motornim kolesom po mestnih ulicah. Ko je pospravila kuhinjo, mi je pripovedovala zanimivosti iz mesta in iz tovarne. To so bile predvsem vsakodnevne novice o ljudeh, ki so prihajali na delo v tovarno, o ulovu rib, ki je bilo bistveno vprašanje za vsakega meščana najsevernejšega mesta na svetu. Mnogokrat se je v pogovoru spomnila dne, ko so ob koncu vojne ob umiku Nemci požgali mesto, čeprav se po cele dneve nisem premaknil iz sobe, sem bil na tekočem tudi o dogajanju pri sosedih, ki so stanovali v naši
razpotegnjeni, z vrtički prekinjeni ulici, v lesenih montažnih hišah. Ko se je vrnil domov Alf, si je pripravil v kuhinji pijačo iz mleka in mlete čokolade in nato tudi on prišel v sobo. Zanimal se je za študente iz Slovenije, ki so prejšnje leto prebivali v isti sobi in pustili na steni prospekt Gorenjske: Bled, Bohinj in Julijci. Lily je ob gledanju prospekta mnogokrat sklenila, da nas bo nekoč vse obiskala in preživela nekaj tednov ob Jadranskem morju, želela si je toplote, počitka in sonca. Sonca.
Konec meseca maja. Ob katerikoli nočni uri sem odgrnil zastor na oknu, vselej so spodaj na morju poplesovali odsevi in na pomolu se je prelamljal slepeč, zlat curek. Na stenah sosednjih hiš so počivali veliki srebrni galebi. Ob vsaki uri je priplesala v zaliv potniška ali ribiška ladja. Na nasprotni strani zaliva so se lomili žarki ob meridianskem kamnu, simbolu mesta. Svetilniki ob vhodu v zaliv so bili nemi, sivi stebri, ki bodo znova zagoreli šele čez nekaj mesecev. Velike ploskve modrine so pregnale željo po spanju.
Trije škrati pa so veselo rajali na steni. Škrati iz pravljične dežele pritlikavcev, severnih jelenov, cvetlic in večnega sonca. V njihovi prisotnosti je lebdela skrivnost in zdelo se je, da Lily podzavestno verjame v pravljice, da pripoved o njih pleše okoli nekega nedotaknjenega, večnega bistva. Pojavljali so se vsako pomlad ob obali in jeseni odšli v notranjost dežele Pozimi so ostale od obali njihove koče in tudi, ko bo to ljudstvo severa izginilo, bo ostala neka prosojna prisotnost, saj so bili predolgo del vsakdanjega življenja prebivalcev mesta, da bi lahko izginili brez sledu. Ostali bodo zato, ker ni mogoče iz človeških misli izbrisati nekega tankega, nežnega zvoka,' ki se plazi po simfoniji življenja in se izvija iz nas- kot obraz nam neznanega sveta. Da, živeli so cb ljudeh in se ob njih razblinjali, bili pa so le za odtenek preveč vsakdanji, da bi domačini skušali ujeti hlape njihovega tkiva. Popolnoma pa so obsedli misli popotnikov, bolj kot
ribiči, s katerimi smo se srečavali vsak dan. Bili so merilo, ki bi lahko enicrat za vselej razložilo naš nemir, pa se nam je izvijalo kot kača in smo si ga skušali razložiti edino s svojo prisotnostjo na severu. Medtem pa so bili Laponci neki viden, otipljiv izraz, tistega drugega obraza življenja, ki pa je pripadal samo domačinom. Oni so imeli tako merilo dano že izven sebe, v tistih dneve in noči trajajočih poteh, ko so Laponci sledili svojim tropom. Zato se nismo nikoli docela poglobili v njihovo življenje in ko je Lily govorila, da nas bo nekoč obiskala na naših domovih, sem si vselej predstavljal, da govori to le zaradi vljudnosti. Ni se mi zdelo verjetno, da se bo kdaj spustila navzdol po stopnišču piramide ljudi vseh barv, z dežele na vrhu sveta. Saj je nas že misel na pot, ki smo jo napravili delala močne, izenačila nas je z vsem, kar nas je obdajalo. Imeli smo pred seboj neki cilj ali pa smo se nečemu odpovedali in nihče ni imel karte za povratek. Morali smo si jo šele prislužiti. Do takrat pa je vsak pogled na zaliv, ki se je ovijal pod oknom in na sonce, ki se je prelamljalo ob pomolu, predstavljal za nas doživetje, oder za našo domišljijo. Te ljudi smo videli v njihovem okolju, sredi najlepšega letnega časa, sredi počitka in sredi zaleta pionirjev, ki ustvarjajo svet po svoji podobi. Vživeli smo se v mesto in doživljali prve trenutke z vsakim popotnikom, ki je prišel na sever, prešli smo znova vso skalo občutkov, ko smo pripovedovali svoja doživetja. Potepuški Američan. Cirkusant iz Berlina. Fant iz juga Itabje. Slikarka irskega porekla. Vsi, ki so delali v tovarni ali v snežnih metežih v zgradbi nad jezerom, so našli skupen jezik. Kot da nismo bili sposobni zaznati vsakdanjosti smo postali lebdeče kroglice, ki so se za hip umirile, se prenehale dvigati ali podati in se uklonile pravilom ljudi, ki so si tu nekoč postavili domove, pravila in pričeli po njih živeti. Vsi? Ka-' zalo je, da so vsi zliti iz ene tvarine. Takrat nismo razmišljali, da se tudi pravila gnetejo iz nekega testa, ki ga predstavljajo nevidne silnice nas vselej kipeče tekočine in njih
je lahko zajeti, registrirati, spreminjati, ne da se ji11 odpraviti, ker se v neki obliki vselej pojavijo kot spf«1* valeč, kot hlapi nad reko in jih veter raznaša, da se ! seboj oplajajo ali rušijo, vselej pa ustvarjajo neko d11' soparico.
Vsako noč so se oglasili iz spodnje sobe zvoki š1** To ni bila tista nežna, razumljiva glasba preteklih sto*! temveč vedno nemirna, begajoča glasba dvajsetega sto1* ki skuša zajeti svet in ljudi iztrgane iz časa, iz nekega lega vrha, ki se krha in skuša pognati čez naslednjo zap1' ki so jo postavili izven samega sebe, zato da obleži na ' kompoziciji, ki je hkrati začetek in konec, gladka, bel* črna ploskev. Se je tudi ljudi v mestu dotaknil ta l>*j «Jazz klub« je imenoval John, sin hišne lastnice, svojo l beno sobo, v kateri je po stenah nabil zvezde zabavne Slf. John je bil fant s pravilnim, lepim obrazom in svetovljan*; obnašanjem. Stalni rekvizit v službi in doma pa mu je L stavljal izvijač za odpiranje steklenic. Uslužben je bil V * vini z alkoholnimi pijačami.
— Delate v zelo prijetnem okolju.
— Ko pa steklenice niso moje, je žalostno odvrnil' .
Po delu se je vselej odpravil v Caffe na nekaj kož*j piva. Ponoči pa se je zaprl v glasbeno sobo, navijal Pl in sam spremljal orkester na trobenti ali bobnu. Ti kdL so vili vselej nekoliko razglašeni. Ob koncu tedna, ko ie f redil party, pa so se stresale tanke stene. Po zabavi -sej je hotelo debatirati in tedaj je prišel v mojo sobo. 'f je ustvarjal neprijeten občutek, da gleda mimo osebe, je ob pogovoru gledal v oči. Tak občutek dobite pri U j ki škilijo, pri njem pa je bila ta lastnost potencirana', je gledal normalno. Bil je presenetljivo načitan in rozsK Tako kot pri glasbi se pa tudi na drugih področjih ume^ ni zadovoljil samo s poslušanjem.
(Nadaljevanje sie&'
------------------------------------	-J
UREDNIŠTVO- TRST - UL. MONTECCHI 6, II, TELEFON 93-808 ln 94-638 - PoStnl predal 559 - PODRUŽNICA; GORICA: Ulica 24 Maggto 1/L Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Teleron 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur -vr0" Četrtletna 2 250 Ur polletna 4 400 Ur. celoletna 7 700 Ur - SFRJ posamezna Številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoCi račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-537« 1 g,—. j. AD]T' D2S ’ Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun prt Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v Širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur. — Mali oglasi 40 Ur beseda — Oglasi er****
‘	’	’	’	goriSke pokrajne se naročajo pri upravi. — T- vseh drugih pokrajin Italije pri »Societk Pubblicitii Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst	*j\