DELOVNfl  PROIZVODHOST
Proizvodnost v livarnah
Cpis delovno prošzvodnosti v livarnah železa     -nekaterih eviopskih držav iti Jugoslavijs v        
primerjavi z ameriškimi livarnami
Evrt>pske livarne so se po druffi svetovni vojni znašle v Btabem stanju. Skoraj bi lahko trdili, da jc večina evropskih livarn T.vstarela v primerjavi « ameriškimj — t»ko po organl-zaciji kakor tudi glede tchnike. Iz stevilnih držav so po vojnl poslali v Ameriko odposlanstvo i nalogo, naj proučijo in raz-iSoejo Mnitelje vis»ke produktivnosti v ameriških livarnah. Samo Anglija je poslala v ZDA 66 misij. Rezultai ai izostal: nekatere angleške livarne so v sorazmerno kratkem času pove-čale produktivnost za 50 do 100 •/•, medtera ko se je vsa pro-duktivnost dvignila od 22,3 tone po delavcu v letu 1918 na 24,7  tone  v letu 1951.
V ItalijL, kjer So številne 11-varne nastale z razširitvijo manjših, starejši livarn, so tno-derne delovne metode pogosto komaj '¦ sko uporabljali. Sieer pa je produktivnost v Italijj od 10;4t po.delavcru v letu 1949 zrasla aa 13,8 t v letu 1951. Od 1949 do 1955 se je v Nemčiji de-lovna produktivnost zvečala za 32"/». Tu so vi^stno gtuduraK probleme produk!ivnostt, sklice-vali številna posvetovanja, uved-H so razne tehnične novosti v livarne in opravilj .delovno re-organizacijo. Samo v zadnjem letu je proizvodnost narasla za 17 odstotkov.
Ce prltnerjamo proizvodnost jugoslovanskih livarn z ameri-Skirtii moramo upoštevati ' na-alednie podafke: ameri^ke livar-
ne so pri topilnem procesu pro-dutivnejše za tri- in večkrat, pri litju 8—10-krat, v drugih fazah pa tudt  po večlcrat.
V fem je »skrivnast« visoke produktivnosti ameriških livarn?
Poizkusiti bomo odgovoriti na to vprašanje tako, da boroo opo-zorili na nelcatere podatke o ameriških  livarnah.  Na primer:
—  v ZDA inrvajo samo livarne z  ve5jimj  kapacitetami;
—  Saržiranje  je mehanizirano, pei;   so   večje.   Zato   je   liv   iz-enačen in terja manj osebja oa Lono  proizvoda;
—   veliko  pozornast  posve^ajo notranjemu ^ransportu, takn, da n. pr. za prevoz modelov it» od-livkov   uporabljajo   tekoči   trak in premične platforme;
—  modele izdeluiejo mehstnlč-
no     in    uporabljajo    plastiine mase;
—  zlastf  veliko pozornost po-svečajo kaikovosti peska za pol-njenje modelov. Prevoz peska je tnehaniziraa;
—  izdelke kcmtroKrajo k naj-modernej§imi iništrumenti (ront-gen    ultrazvok  in   drugi  pripo-močki);
—   delavec   se   kljuto   hMremu tempu   raimeroma   maaj   utruja aaradi dobre  mehamizacije.  Za-to je na delu bolj pozorea.
Razumlfivo je, da je Se več drugih činiteljev. Večja produk-tivno9t v ZDA je med drugim tudj posledloa hitrejšega uva-janja raznih tehničaih novosti, kar terja od ameriižkih podjetij konkurenca. Velika denaroa sredsbva, dober stroko%ral fea-der, delovna organizaeija po modernjh nafel, velika izbira, vse to je Američanom omogof ilo dvig proizvodnostj na zavidljivo vuino.