Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXX. Št. 186 (8892)
TRST, sobota, 10. avgusta 1974?
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kier je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
BELA HIŠA IMA OD VČERAJ NOVEGA STANOVALCA
Gerald Ford novi ameriški predsednik Kongres mu je že obljubil sodelovanje
Njegova prva naloga: napraviti konec «dolgi mori Watergatea» - Težavna izbira podpredsednika Kissinger bo ostal zunanji minister - V ponedeljek bo novi predsednik objavil svoj program
WASHINGTON, 9. — Gerald Ford, 61-letni odvetnik iz Nebraske, bivši igralec ameriškega nogometa, oče štirih krepkih sinov, je postal danes 38. predsednik Združenih držav Amerike. Njegov predhodnik Richard Milhous Nixon pa je danes z družino žalostno zapustil Belo hišo in se podal v svojo poletno rezidenco v Kaliforniji. Na ta način pa je Nixon postal prvi predsednik v ameriški zgodovini, Ri je zapustil predsedniško mesto ne zaradi zapada mandata ali za-tadi smrti, ampak po lastni volji, da bi se izognil neizbežni odstavitvi.
_ Gerald Ford je prevzel predsedniško funkcijo s kratko svečanostjo
v Beli hiši, v isti dvorani, v kateri je dve uri prej njegov predhodnik s solzami v očeh zadnjič pozdravil svoje sodelavce. Ford je prisegel zvestobo ameriški ustavi ter v svojem kratkem govoru pozval Američane, naj ozdravijo rane, ki jih je odprla «dolga mora Watergatea».
Ford je poudaril, da prevzema prcdEedniško mesto v izrednih o-koliščinah, ki nimajo precedensov V ameriški zgodovini. Dejal je, da Se popolnoma zaveda, da ni bil demokratično izvoljen, prav zaradi tega pa je poudaril, da smatra za
svojo prvo dolžnost, da ima čim tesnejše stike s svojimi sodržavljani. «Če nisem bil izbran s tajnimi volitvami — je dejal novi predsednik — nisem po drugi strani prišel do svoje funkcije s pomočjo tainih obljub. Nisem vodil volilnih kampanj niti za predsedstvo, niti ne za podpredsedstvo. Nisem podpisal nobene strankarske platforme. Ničesar ne dolgujem nikomui, razen neki ženski — moji dragi ženi Betty.»
Ford je tudi spomnil, da je bil šele pred osmimi meseci poklican
v Belo hišo, nato pa ie napovedal, da bo prihodnji ponedeljek govo-
I ril v predstavniškem domu in v senatu, da bi orisal svoj program. V tej zvezi se je za sedaj samo obvezal, da se bo posvetil stalne-piu in iskrenemu iskanju miru. «A-merika — je dodal — ostaja močna in enotna, toda njena moč bo posvečena varnosti in blaginji celotne človeške družine, kot tudi naši dragoceni svobodi».
Ford je tudi omenil svojega predhodnika in pozval Američane, naj molijo zanj in za njegovo družino. Poudaril je, da je Nixon prinesel mir milijonom oseb in izrazil željo, da bi ga lahko našel tudi on.
Še preden je prevzel predsedniško funkcijo, je Ford pozval zunanjega ministra Kissingerja, naj o-stane na svojem mestu tudi v novi vladi, kar je Kissinger sprejel. Njegova druga skrb pa je bila ustvariti ugodno ozračje v odnosih s kongresom, saj je bil prav prepad med izvršno in zakonodajno oblastjo glavni vzrok Nixonovega propada. Zato se je že v svojem govoru ob prisegi obrnil na predstavnike kongresa, glede katerega je dejal, da ima v njem mnogo nasprotnikov, toda nobenega sovražnika. Kaže, da je kongres ugodno reagiral na njegova prizadevanja, saj je senat že danes odobril resolucijo, v kateri označuje novega predsednika kot «iskrenega in lojalnega prijatelja kongresa» ter mu zagotavlja popolno sodelovanje parlamentarcev. Besedilo resolucije, ki sta jo predložila voditelj republikanske skupine Hugh Scott in namestnik voditelja demokratske skupine Robert Byrd. je bilo odobreno soglasno.
Ena od prvih nalog, ki čaka sedaj Geralda Forda, je izbira podpredsednika. Za najverjetnejšega kandidata navajajo opazovalci bivšega guvernerja države New York Nelsona Rockefellerja, ki je baje že izrazil pripravljenost, da sodeluje s Fordom v primeru, da bi ga ta izbral. Med drugimi kandidati so bivši pravosodni minister Eliott Ri-chardson, bivši obrambni minister Melvin Laird in nekateri republikanski senatorji, med njimi črno-polti predstavnik Massachusettsa Edward Brooke. Manjše možnosti pa imata predstavnika skrajno desničarske struje v republikanski stranki, senator Barry Gokìwater in guverner Kalifornije, bivši filmski igralec Ronald Reagan.
Treba bo torej počakati do ponedeljka, da bi zvedeli, kakšno politiko misli voditi novi ameriški predsednik do leta 1976, ko bodo nove predsedniške volitve. Za sedaj prevladuje med opazovalci mnenje, da bodo temeljna načela njegove akcije ostala v bistvu ista, ki so navdihovala njegovega predhodnika: pomiritev s komunističnim svetom, sredinskodesničarska linija v notranji politiki, konservato-rizem v gospodarstvu, «razumevanje» do zahtev Pentagona v mejah, ki jih postavlja dialog s Sovjetsko zvezo. Glavna razlika z njegovim predhodnikom pa bi morala biti, kot smo že omenili, drugačen odnos do kongresa, v katerem je Ford deloval celih 25 let. Forda ocenju-
Novi ameriški predsednik Gerald Ford ....n...................................................................
ten, ko se je povzpel do Bele hiše, ki pa je vendarle s svojim delom zadovoljil večino Američanov.
Zaradi teh značilnosti novega predsednika si opazovalci pričakujejo od njega predvsem dve stvari: 1. Ford bo pazljivo poslušal nasvete svojih sodelavcev v dveh najbolj delikatnih sektorjih — v zunanji in gospodarski politiki — ter se bo izogibal svojeglavemu reševanju problemov, na katere se še dovolj ne spozna; 2. Ford je naf primernejša oseba za opravljanje vloge pomirjevalca, kakršno pričakujejo od njega po dramatičnih pretresih Watergata.
Glede zunanje politike bi morala biti Kissingerjeva prisotnost zadostno jamstvo, da se ta ne bo v bistvu spremenila. Sicer je Ford v preteklosti veljal za «jastreba», saj je še leta 1968 na primer izjavil, da «skušajo komunistične sile povzročiti padec držav svobodnega sveta».
Med vojno v Vietnamu pa je več-
krat očital takratnemu predsedniku Johnsonu, da je premalo odločen v vodenju vojaških operacij, ter zahteval še bolj intenzivno bombardiranje Severnega Vietnama. V zadnjem času pa je v celoti podprl Nixonovo in Kissingerjevo politiko, predvsem glede ustvarjanja novih odnosov s Sovjetsko zvezo in s Kitajsko, kot piiča tudi njegovo nedavno potovanje v Peking. Tudi glede pogajanj za ustavitev oboroževalne tekme se lord drži načel svojega predhodnika: skrčenje vojaških arzenalov mora biti recipročno, za dosego pomiritve pa je potrebno, da so ZDA dovolj močne, da lahko učinkovito vodijo pogajanja s SZ. Pač pa se Ford, vsaj v zadnjih časih, ni izrazil o bližnjevzhodnem problemu, zaradi česar je težko predvideti, ali bo v tem pogledu prišlo do spremembe dosedanje ameriške linije. Kaj več pa bo o tem mogoče vedeti že prihodnji teden, ko bo prispel na obisk v Washington jordanski kralj Husein.
JV
Waldheim in Mavros v Ženevi
V Ženevi se nadaljujejo tristranski razgovori o rešitvi ciprskega vprašanja. Po svojem prihodu v Švico je grški zunanji minister Mavros obiskal v Palači narodov generalnega tajnika OZN Waldiieima, ki je malo prej sprejel turškega zunanjega ministra Gunesa. Članek na 8. strani
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii<iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiinitiiiiuiiiiiiiMiiiiiiiiiii*iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii*iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiivvi«iimiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiviiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiita
ITALIJANSKA DEMOKRATIČNA JAVNOST IZPRIČALA SVOJE NASPROTOVANJE FAŠIZMU
Nepregledna množica na pogrebni svečanosti za nedolžnimi žrtvami fašističnega atentata
Predstavniki državnih oblasti, med katerimi sta bila tudi predsednik republike Leone in predsednik vlade Rumor, sprejeti z žvižganjem - Bolonjski župan Zangheri izrazil trdno odločenost italijanskega ljudstva, da prekine niti črne mreže in pozval sodne oblasti k bolj učinkovitim posegom za razkrinkanje krivcev in tistih, ki se za njimi skrivajo
BOLOGNA, 9. — Ogromna množi- val di Sambro, Marzabotta, Rima,
ca ljudi se je zbrala danes popoldne na trgu pred cerkvijo sv. Petronia, da bi izrazila svoje sočustvovanje s svojci žrtev fašističnega atentata na vlak in da bi izpričala svoje nasprotovanje fašizmu. Prisotni so bili svojici žrtev, predstavniki najvišjih državnih o-blasti, protifašističnih in sindikalnih organizacij. Med drugimi naj omenimo predsednika republike Le-oneja, predsednika vlade Rumorja, predsednika ustavnega sodišča Bo-nifacia, podpredsednika senata Spalata, podpredsednika poslanske zbornice Boldrinija in Zaccagninija, ministra Bertoldija in Pretija, tajnika KPI Berlinguerja, PSI De Martina, KD Fanfanija, PSDI Or-landija, PLI Bignardija. Bologno, mesto, ki je prejelo zlato kolajno odporništva, je zastopal župan Zangheri. Prisotna je bila tudi delegacija sindikalnih organizacij, v kateri so bili Lama, Storti, Vanni, Scheda, Ravecca, Querenghi, Ruf-fini, Ciancaglini, Romei in Pratesi.
jejo na splošno kot zelo previdnega Poleg tega so bili tu zastopniki na človeka kot posredovalca in po- stotine obem, pokrajin vseh italijan-mirjevalca. Primerjajo ga s Tru- skih dežel. Med praporji naj ome-manom, ki ni bil prav nič briljan- 1 nimo tiste občine San Benedetto
...........................................................m...........
Dan slovesa za Richarda Nixona
Televizijski samozagovor pred odstopom - V Beli hiši je Nixon ostal 2.027 dni
WASHINGTON. 9. — Po 2.027 dneh bivanja v Beli hiši je bil za Nixona dan slovesa. Najprej se je poslovil od Američanov s televizijskim govorom, ki je trajal 16 minut: v njem ni bilo nobenega priznanja krivde, pač Pa bolj nekakšen samospev, posvečen seveda nedvomnim uspehom v mednarodni politiki. «V vseh svojih sklepih v javnem življenju — je dejal Nixon — sem venomer skušal storiti, kar je bilo najboljše za državo.» Dodal je, da bi raje zaključil svoj mandat, da pa tega ne more storiti, ker nima več dovolj široke politične baze v kongresu. De j al je tudi. da se vse v njem upira, da bi zapustil funkcijo pred za Padom mandata, da pa mora kot Predsednik najprej gledati na interese države. «Amerika potrebuje predsednika in kongres v njuni popolnosti, še posebno v tem trenutku s hudimi Problemi v notranjosti in v tujini. Nadaljevati boj v prihodnjih mesecih za mojo osebno obrambo bi skoraj popolnoma absorbiralo čas in pozornost bodisi predsednika kot kongresa v trenutku, ko bi morali vso našo pozornost osredotočiti na velikih vprašanjih miru in blagostanja brez inflacije.»
Nixon je dejal, da bo pod predsed
stvom Geralda Forda Amerika «v dobrih rokah». Nato je priznal, da je storil nekaj napak, ki pa jih je za grešil v prepričanju, da na ta način brani interese države. Nixon je na-prešel k obračunu petih iet m pol, ki jih je prebil v Beli hiši in o katerih je dejal, da so pomenili važno obdobje v zgodovini ZDA in sveta, obdobje dosežkov, na katere so lahko vsi ponosni. V tej zvezi se je pohvalil. da je napravil konec najdaljši ameriški vojni, da je odprl vrata novim odnosom med ZDA in Ljudsko republiko Kitajsko, da je pridobil Američanom prijateljstvo arabskih držav Bližnjega vzhoda, da je uresničil nove odnose s Sovjetsko zvezo. Na koncu je še zagotovil, da bo tudi v bodoče deloval za velike ideale, katerim se je posvetil v preteklosti kot član predstavniškega doma. kot senator, kot podpredsednik in končno kot predsednik. To so ideali miru, ne samo za Ameriko, ampak za ves svet. blagostanje, pravičnost in enake možnosti za vse ljudi, še najbolj pa se bo posvetil idealom miru med narodi, je zagotovil Nixon ob koncu svojega televizijskega go-vora.
Nekaj ur pozneje, pa se Je Nixon
poslovi! od svojih sodelavcev in oč
osebja Bele hiše. Tudi tu je imel kratek nagovor, v katerem je prav tako kot v televizijskem govoru priznal. da je storil nekatere napake, vendar pa je zanikal, da bi od te ga pridobil kakršnekoli osebne koristi. Nixon se je nato v spremstvu žene, obeh hčerk in zetov vkrcal v helikopter, ki ga je pospremil na letalsko bazo Andrews.
Ko se je vkrcal v letalo, je bil še predsednik ZDA; ko je prispel v
gel kot novi predsednik, tako da je bil Nixon že navadni aržavljan, o-ziroma «upokojenec».
S sklepom, da odstopi, namesto, da bi ga odstavili, bo namreč Nixon po vsej verjetnosti ohranil pravico do znatnih pokojnin, ki mu pritičejo. m sicer: 60.000 dolarjev letno kot bivši predsednik. 96.000 dolarjev letno za plače uslužbencem in sodelavcem in cluog 15.001) dolarjev iot bivši član
Trsta. Na trgu pred cerkvijo je bilo vsaj sto tisoč oseb in tisoč zastav strank in sindikalnih protifašističnih organizacij.
Pogrebne svečanosti v cerkvi sv. Petronia so se začele približno ob 18. uri, ko so prebrali poslanico vatikanskega drž. tajnika kardinala Villota. Verski obred je opravil bolonjski nadškof kardinal Poma, nakar so deset krst prenesli pred cerkev. Na levi je bil oder za predstavnike oblasti, ki jih je množica, kot se je zgodilo tudi na pogrebnih slovesnostih po pokolu na Trgu della Loggia v Brescii izžvižgala in tako izrazila svoje nezadovoljstvo spričo nezmožnosti političnih oblasti, da bi že končno prekinile niti črne mreže.
Edini govornik je bil bolonjski župan Zangheri, ki je v uvodu dejal, da sedaj ni čas besed. Hotel bi, je dejal, izraziti trdo odločnost ogromne večine Italijanov, da se spopadejo s prevratniškimi načrti, ki so že prelili toliko krvi v Italiji. Zangheri je izrazil sožalje mesta Bologne, ki nasprotuje vsakemu nasilju in ki odločno obsoja krivce zločina, mandatorje ter notranje in mednarodne centrale, ki predejo črno mrežo in organizarajo načrte za strategijo napetosti. Strategija napetosti je obenem strategija fašizma, ki je edini sovražnik demokracije, pa čeprav se skriva za raznimi krinkami in se poslužuje različnih besed. Značilnost tako novega kot starega fašizma je slepo sovraštvo do svobode, do svobodne izmenjave mnenj, da napredka delavcev.
Tisti, ki so za temi zločini in ki komaj skrivajo svojo naklonjenost do črne preteklosti gledajo z zadovoljstvom na zločine nasilnežev, ki bi hoteli uvesti svoj red, red molka in strahu, kar bi pomenilo, kot je že bilo, ukinitev vseh političnih in moralnih vrednot. Gre za načrt, ki ga ne sprejemajo niti najmanjši deli italijanskega ljudstva, zato se zločinci skrivajo, man-datorji pa ostajajo v senci. Treba jih je razkrinkati in kaznovati. Jav-
preaseuniK	™ Jc	kongresa ter za druge javne funkcije
Kalifornijo, je medtem Ford že prise-1 ki jih je opravljal v preteklosti.
..............................................mu.....................................................................
se skrivajo za njimi.
S prisego ustavi je Gerald Ford postal 38. ameriški predsednik. V trenutku, ko je bila v Beli hiši svečanost prisege, je bil Nixon s svojo družino na letalu, s katerim se je peljal v svojo rezi denco v Kalifornijo. Ameriški senat je označil v svoji resoluciji novega predsednika kot prijatelja kongresa ter mu obljubil popolno sodelovanje. Tudi Kissinger je obljubil Fordu, da bo ostal na svojem mestu tudi v novi vladi. Politični program novega predsednika bo znan v ponedeljek, ko ga bo sam Ford orisal v predstavniškem domu in v senatu.
V Bologni so bile pogrebne svečanosti za desetimi žrtvami
DANES
fašističnega atentata na vlak Rim-Brenner. Stotisočglava množica je dočakala predstavnike državnih oblasti, med katerimi so bili predsednik republike Leone, predsednik vlade Rumor, tajnik KD Pantani in drugi, z glasnim žvižganjem. Bolonjčani so tako hoteli izraziti svoje negodovanje spričo pičlih uspehov preiskovalnih organov na poti k razkrinkanju fašističnih zločincev in tistih, ki
Vse kažb, da je fašist Bartoli, ki so ga zaprli v okviru preiskave o atentatu, bil v noči, ko je prišlo do pokola, na vlaku Rim-Brenner. Izjavo v tem smislu je dala neka ženska iz Firenc, ki trdi, da je Bartolija spoznala po slikah, ki so jih objavili časopisi.
V Nikoziji so vojaški predstavniki Anglije, Turčije in Grčije podpisali sporazum o razmejitveni črti. Besedilo sporazuma je takoj poneslo v Ženevo angleško vojaško letalo. Vzdušje na konferenci v Ženevi se je sicer nekoliko izboljšalo, toda nasprotstva med Grki in Turki so za sedaj skorajda nepremostljiva.
na oblast mora poseči hitreje in z večjo odločnostjo. Ni mogoče dovoliti zastojev v preiskavi, saj je vsaka ura dragocena, ker je čas zaveznik zločincev.
Po pokolu v Brescii, je nadaljeval Zangheri. je italijansko ljudstvo pričakovalo konkretne korake in bolj učinkovite posege. Ta novi pokol pa nikakor ne sme ostati nekaznovan. Zahtevamo, naj sodstvo čimprej izsledi dokaze in potrebne informacije, da bi prodrli do najvišje ravni črne hierarhije.
Bolonjski župan je nato dejal, da se mnogi sprašujejo, kakšnega o-rožja se je treba poslužiti v boju proti prevratniškim načrtom. Na to vprašanje je odgovoril, da je za borbo proti fašistom dovolj ustava, ki temelji na načelih odporništva in protifašizma. V zaključku svojega govora je Zangheri dejal, da so korenine fašizma globoke in mogočne. Segajo v nečloveške ideologije, ki jih je treba zatreti v kali. Zato je treba podpreti in ne zavirati tiste sile, ki napredujejo v spoštovanju duha republiške ustave. Ob koncu je še dejal, da bosta mesto Bologna in dežela Emilia - Romagna znali primemo odgovoriti tistim, ki bi hoteli presti črno mrežo v njih.
OBROČ OKROG FAŠISTA BARTOUJA ČEDALJE OŽJI
BOLOGNA, 9. — Namestnik bolonjskega državnega pravdnika dr. Ricciotti je danes izjavil, da so potrdili pripor za fašistična skrajneža Bartolija in ‘Bona, ki ju òb-tožujeta p>oskusa obnovitve fašistične stranke. Sodne oblasti pa so sklenile osvoboditi tretjega fašista Gaetana Casalija, iz čigar zasliševanja ni izšlo nič takega, kar bi dovoljevalo, da ga zadržijo v zaporu. Poleg obtožbe poskusa obnovitve fašistične stranke, sta Bono in Bartoli še vedno osumljena a-tentata na vlak Rim - Brenner.
V nadaljevanju preiskave o atentatu ima poseben pomen pričevanje neke ženske iz Firenc, ki trdi. da je Bartoli v noči, ko je prišlo do atentata, potoval z njo na vlaku Rim - Brenner. Po njenem pričevanju, policija doslej še ni objavila njenega imena, kaže, da je prepo-
Nepričakovan razplet v preiskavi o atentatu v Brescii
Bono zapleten v pokol na Trgu della Loggia?
BRESCIA, 9. — Vse kaže, da se bo preiskava o pokolu na Trgu della Loggia kaj kmalu premaknila z mrtve točke, kjer je obtičala. Na brescianski kvesturi se je javil bančni uslužbenec, ki je izjavil, da je iz slik, ki so jih objavili dnevniki, spoznal v fašistu Bonu, ki je v zaporu v okviru preiskave o atentatu na vlak Rim — Brenner, osebo, ki jo je videl 28. maja v bližini Trga della Loggia, nekaj minut pred eksplozijo peklenskega stroja, ki je povzročil pokol. Po njegovem pričevanju kaže, da mu je Bonov obraz ostal v spominu, ker je zelo podoben Gianniju Nar-diju, fašistu, ki ga policija išče, ker je obtožen umora komisarja Luigija Calabresija. Moški naj bi svoje pričevanje podkrepil tudi z drugimi izjavami.
Po mnenju brescianskih funkcionarjev so njegove izjave verodostojne. Na vsak način bo sodstvo še moralo ugotoviti, ali je Bono bil tistega dne v Brescii, kar pa seveda še ni dovolj, da bi ga obto-
žili pokola. V prihodnjih dneh bodo to nepričakovano pričo soočili z Ralom Bonom.
V okviru preiskave o črni mreži in o skrajnodesničarski organizaciji Vetrovnica je preiskovalni sodnik padovskega sodišča Tamburino poslal sporočilo o sodnem postopku brigadnemu generalu Ugu Ricciju, ki je pred kratkim odšel v pokoj. Zvedelo se je, da je Ricci velik prijatelj polkovnika Spiazzija, ki je še vedno v zaporu pod obtožbo prevratniške dejavnosti. Riccija je sodnik Tamburino že zaslišal pred nekaj meseci.
Turinski preiskovalni sodnik Violante, ki vodi preiskavo o prevratniški organizaciji «Ordine nuovo» je prispel v Rim, da bi zaslišal Gian-carla Cartoccija, predstavnika iz-venparlamentarne desnice, ki je že dva meseca v zaporu pod obtožbo obnovitve fašistične stranke. Violante bi hotel ugotoviti, kateri so bili odnosi med Cartoccijem in vodjo «Ordine nuovo» Salvatorejem Francio, ki je še vedno na svobodi.
znala Bartolija na slikah, ki so jih objavili dnevniki in potem ko ga je videla na televizijskem ekranu. Ženska je bila v četrtem vagonu in je videla' Bartolija priti iz petega vagona ter stopiti v tistega, kjer je bila tudi ona. Po njenem pričevanju je bil oblečen v modro sraj-’ co in modro srajco so preiskovalci našli med Bartolijevimi stvarmi. V teku jutrišnjega- dne bodo žensko prepeljali v Bologno in jo soočili s fašistom.
Danes so policijski agenti v Rimu izvršili vrsto poskusov, da bi ugotovili, koliko časa je potrebno, da. bi postavili peklenski stroj pod se-; dež vlaka ali v mrežo za prtljago. Gre za nekaj sekund, največ deset, saj je prostor pod sedeži dovolj širok, da lahko v njega sktilejV manjši kovček ali zavoj.
Rimska priča, ki so jo sinoči prepeljali v Bologno na zasliševanje, se bo lahko takoj vrnila domov., Francesco Sgrò je, kot kaže, temeljito spremenil svoje izjave in dejal, da so bili štirje študenti, ki naj bi v podzemeljski sobi inštituta za fiziko skrivali večjo količino orožja, desničarji. V teku noči je policija izvršila vrsto hišnih preiskav v domovih desničarskih skrajnežev. Na vrsti je tokrat bilo tudi stano-, vanje znanega desničarskega odvetnika Bezicherija, ki je pred časom branil nacista Fredo na procesu v Trstu.
Državni pravnik v Cagliariju je ukazal, naj prepeljejo vojaka Roberta Pedrona, ki so ga aretirali v sredo zaradi posesti vojnega o-režja, nemudoma v Milan.
Iz proučitve dokumentov, ki so jih našli v njegovi omari, skupaj s samokresom kalibra 9, naj bi izhajalo, da je bil mladenič v zelo tesnem stiku z* Giancarlom Rogno-nijem in neofašistično skupino «Fenice», kateri so pripadali tudi terorist Nico Azzi, ki je poskusil izvršiti atentat na brzec Turin — Rim in tri osebe, ki so bile skupaj z njim obsojene zaradi tega atentata. Poleg tega, naj bi ugotovili povezavo med Pedronom in Giancarlom Espostijem, ki so ga karabinjerji ubili v oboroženem spopadu pri Rieti ju.
Preiskave se nadaljujejo tudi v drugih italijanskih mestih, še zlesti v Rimu in v Reggio Calabrii, kjer je policija izvršila vrsto hišnih preiskav, rezultat katerih je doslej še
Z RAZGOVOROV MED DEŽELNIMI PREDSTAVNIKI IN SENATNO KOMISIJO
Preosnova in okrepitev pomorskih prog PIN pomemben dejavnik za razvoj gospodarstva 4
Odbornik Mizzau poudaril potrebo po okrepitvi pristanišča - Stališča sindikalnih tajništev
Pri izdelavi načrta za preosnovo pomorske službe v Italiji je treba v prvi vrsti upoštevati načelo postopnosti pri ukinjanju potniških pomorskih prog. Ta postopnost pa mora biti povezana s korenito o-krepitvijo trgovskih pomorskih prog ter trajektov v skladu z večkrat poudarjenimi smernicami medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje. Ob vsem tem pa je treba stremeti po obvarovanju zaposlitvene ravni.
To je poudaril deželni odbornik Mizzau na včerajšnjem srečanju s predsednikom senatne komisije za javna dela in prevoze Martinellijem in predsednikom podkomisije, ki pripravlja zakonski osnutek o pre-osnovi pomorskih prog PIN, Sam-martinom. Senatna komisija je namreč v okviru srečanj z raznimi dejavniki upravnega, političnega in gospodarskega življenja, za izpopolnitev zakonskega osnutka, priredila tudi srečanje z predstavniki zainteresiranih dežel. Deželni odbornik Mizzau, ki je nastopal v imenu odsotnega odbornika za industrijo in trgovino Stopperja, je med včerajšnjim razgovorom s predstavniki senatne komisije o problemih preosnove pomorske službe med drugim poudaril tudi potrebo po okrepitvi tržaškega pristanišča ter po ohranitvi avtonomije pomorske družbe Tržaškega Lloyda. Okrepitev zmogljivosti tržaškega pristanišča je še posebnega pomena ob perspektivi skorajšnjega odprtja Sueškega prekopa pomorskemu prometu.
Predsednik senatne komisije Martinelli je ob tem zagotovil, da bo priredil pred prihodnjo sejo komisije, ki bo v prvih dneh septembra, še eno spoznavno srečanje s predstavniki dežel.
V zvezi s preureditvijo italijanskega brodovja in pomorskih prog, so se predstavniki senatne komisije včeraj sestali tudi s predstavniki vsedržavnih sindikalnih tajništev pomorščakov FILM - CGIL, FILM -CISL in UIM - UIL. Sindikalne predstavnike je sprejel predsednik podkomisije, ki pripravlja zakonski osnutek, Sammartino. Srečanje so sindikati zahtevali z namenom, da bi dobili pojasnila v zvezi z izjavami ministra za trgovsko mornarico Coppa, ki je napovedal bistvene spremembe v prvotnem načrtu za preureditev brodovja Finmare. Senator Sammartino je sindikalnim predstavnikom zagotovil, da so v prvotni načrt zakona vnesli vrsto
Novoporočencema
LILIJANI KRALJ in
VLADIMIRU BUDINU
iskreno čestitajo tovariši in prijatelji.
izboljšav.
Ob potrditvi svojega stališča glede preosnove in posodobljenja pomorskih prog, so sindikalna tajništva poudarila potrebo po ohranitvi in razvoju pomorskih družb Finmare, ki predstavljajo pomemben steber italijanskega gospodarstva.
DANES ODPRTJE V CELOVCU
Naša dežela prisotna na 23. lesnem sejmu
Danes zjutraj bodo v Celovcu s tradicionalnim prežaganjem hloda odprli 23. mednarodni lesni sejem, na katerem bo prisotna z lastnim paviljonom tudi naša dežela Paviljon. ki ga je uredila videmska trgovinska zbornica, bo prikazal pohištvene izdelke furlanskih obrtnikov, poleg tega pa bo tržaški Odbor za enotno propagando prikazal vse dejavnosti našega mesta s pristaniškega, industrijskega pa tu- )
di kulturnega in turističnega vidika. Zo to priložnost so tudi izdali šti-rijezično brošuro «Trst».
Današnjega odprtja, ki bo ob navzočnosti avstrijskega podkanclerja dr. Hauserja, ministra za kmetijstvo dr. Weihsa in drugih predstavnikov pohtičnega in gospodarskega življenja Koroške, se bo udeležila številna delegacija naše dežele. Predvsem bo prisoten deželni odbornik Varisco, videmsko trgovinsko zbornico bo predstavljal njen predsednik Marangone, tržaški Odbor za enotno propagando bosta zastopala predsednik Caidassi in podpredsednik Padoa. Nadalje bodo šli v Celovec predstavniki zveze indu-strijcev, zveze špediterjev, Ustanove za industrijsko cono in drugi.
V ponedeljek bo v okviru sejma Dan Furlanije - Julijske krajine. Ob tej priložnosti si bo sejem ogledal tudi deželni odbornik za industrijo Stopper, ki bo, po razgovorih z gospodarskimi dejavniki Koroške, priredil v popoldanskih urah v gradu Mageregg tiskovno konferenco.
BRIDKI SPOMINI NA NEKDANJE TRAGIČNE DOGODKE
Pred 30 leti so nacifašisti požgali slovenske vasi v nabrežinski občini
Dan po velikem šmarnu leta 1944 so gorele Mavhinje, Cerovlje,
Vižo vije in Medja vas ■ V petek spominska svečanost v Mavhinjah
Spominske plošče pričajo o krutosti okupatorja
iiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiNiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiauaiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiitiitfiiiiiu
PO SESTANKU MED SINDIKATI IN ŠPEDITERJI
Preklicana odpustitev delavcev proseške železniške postaje
V ponedeljek skupščina za odobritev predlogov delodajalcev . Negativno stališče podjetja Ruffoni
na proseški železniški postaji, so včeraj preklicala odslovitev 76 delavcev in uradnikov, ki so zaposleni pri uvažanju in odpošiljanju živine« Do srečanja med špediterji in zastopniki sindikalnih organizacij CG IL, CISL in UIL je prišlo na sedežu špediterjev tržaškega pristanišča, kjer sta podjetji Priolio in Italsempione predlagali sindikalnim zastopnikom gospodarsko rešitev vprašanja z vidika plač. Sindikalna združenja so predloge sprejela na znanje in jih bodo predstavila v odobritev skupščini uslužbencev proseške postaje v ponedeljek popoldne ob 16. uri.
Kot je znano, je do namena odpustitve delavcev in uradnikov prišlo zaradi omejitve ali bolje rečeno zapore uvažanja goveje živine iz držav, ki niso članice Evropske gospodarske skupnosti, zaradi česar je promet na proseški postaji povsem zastal. Ker bodo verjetno v kratkem premostili omejitve, bi odpustitev toliko specializiranih delavcev, poleg škode, ki bi jo sami u-trpeli, resno prizadela tudi gospo-
MiiiiiiimiMtmimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuimiMiiiiiiMiiiiiMHiiimiiiiiiiiiuiniHiiiiiHiii
Z RAZGOVOROV NA DEŽELNI RAVNI
VLOGA IN POMEN ŠOLE ZA SOCIALNE DELA VCE
Srečanje predsednika višje šole za socialne delavce dr. Zanettija z deželnim odbornikom Romanom
Sedanji položaj, dejavnost in poslitveni prostor v življenju de-
Špedicijskg podjetja, ki delujejo | darstvo našega mesta. Zato so spo-.............................. četka špedicijska podjetja predlagala, da bi odpuščene delavce sprejeli v službo v pristaniški ustanovi, vendar je včerajšnji sklep, da jih obdržijo v službi, vsekakor boljši.
Ostaja seveda odprto vprašanje novih mezd in plač, ki so jih delodajalci predlagali za obdobje krize, vendar bo verjetno s posredovanjem deželnih organov mogoče premostiti tudi to vprašanje. Sin-dikalne organizacije pa so zelo o-stro kritizirale stališče podjetja Ruffoni, ki se ni udeležilo včerajšnjega sestanka in je že odpustilp 21 delavcev. To stališče je zlasti negativno, ko pa je znano, da vlada namerava v kratkem ojačiti vlogo proseške pdstajè'za uvažanje goveje živine, da bi premostili krizo mesa v državi.
perspektive višje šole za socialne delavce, je bila tema razgovorov med deželnim odbamikom za delo, socialno skrbstvo in poklicno usposabljanje Romanom ter predsednikom tržaške pokrajine, ki je tudi predsednik omenjene šole, dr. Za-nettijem. Slednji je poudaril pomen, ki ga ima tovrstno poklicno usposabljanje za razvoj socialnega skrbstva v naši deželi. Ta služba, ki je eden od temeljev družbene ureditve v družbeno razvitejših državah, je pri nas še v zametkih, vendar bi morala postati s korenito preureditvijo socialnega skrbstva pomemben dejavnik. V tem okviru je treba zato tudi šolo za socialne delavce primemo ovrednotiti.
Deželni odbornik Romano je s svoje strani zagotovil, da se deželna uprava zaveda potrebe po razvoju tovrstnega poklicnega u-sposabljanja v perspektivi razvoja socialnega skrbstva ter obenem obljubil, da bo dežela poskrbela ne le za zagotovitev harmonične kontinuitete v dejavnosti višje šole za socialne delavce, temveč tudi za razširitev te pobude v širšem deželnem merilu.
Poklic socialnih delavcev, je med drugim poudaril odbornik Romano, odpira tudi širši operativni in za-
žele. Že sedaj narašča v raznih ustanovah in drugih sektorjih družbenega, političnega in gospodarskega življenja (pokrajine, občine, industrijska podjetja, bolnišniške u-stanove itd. povpraševanje po teh socialnih operaterjih, zaradi česar bo morala deželna uprava nujno pomisliti na preureditev socialne službe.
Urnik trgovin za veliki šmaren
Ponedeljek, 12. avgusta: trgovine tekstilnega sektorja ter drugega blaga bodo zaprte ves dan, kot predvideno po sindikalnem sporazumu. Trgovine jestvin bodo odprte po običajnem dopoldanskem umiku.
Sreda, 14. avgusta: trgovine tekstilnega sektorja ter drugega blaga bodo odprte po običajnem umiku, trgovine jestvin (vključno drogerije) pa bodo odprte tudi v popoldan skih urah.
Četrtek, 15. avgusta: vse trgovine bodo zaprte.
Danes se v Zgoniku poročita tovariša
LILIJANA KRALJ in
LADI BUDIN
Obilo sreče v skupnem življenju jima želi sekcija KPJ *Just Pegan» - Zgonik.
• Na prefekturi se je predvčerajšnji msestala pokrajinska komisija za petrolejske proizvode. Seji, na kateri so razpravljali o vprašanjih, ki se porajajo pozimi, ko je povpraševanje po takih proizvodih veliko, je predsedoval prefekt Di Lorenzo. Najprej so ugotovili, da je sedanji položaj, ker se tiče dobave goriva, še kar ugoden. Vsekakor pa so zaključili da je najbolje, če si začno ljudje nabavljati gorivo za zimo že sedaj, ker se bodo tako izognili nevšečnostim.
Odhod tržaških mladincev na delo na Kozjansko
Na vabilo Zveze mladine Slovenije, da se tudi zamejska mladina udeleži, kakor prejšnja leta, letošnje delovne akcije na Kozjanskem, je kcanisija za mladino in šport pri SKGZ sklenila tudi letos organizirati sodelovanje mladih slovenskih delavcev in študentov v delovnih brigadah.
Namen akcije je gradnja šest kilometrov ceste, ki bo povezovala nekatere vasi na Kozjanskem. Ta predel Slovenije sodi med najmanj razvita področja. S svojo udeležbo bo mladina veliko prispevala k razvoju teh krajev in s tem pomagala tamkajšnjemu prebivalstvu. Obenem pa bo to odlična priložnost za medsebojno spoznavanje med mladinci iz vseh krajev Slovenije, Jugoslavije in zamejstva. To bo priložnost za bogatitev življenjskih izkušenj, priložnost za nova družbena spoznanja, saj bo čas bivanja v brigadah primerno porazdeljen med delom in drugim dejavnostmi na kul-
turno - izobraževalnem, zabavnem in drugih področjih.
Letošnje delovne akcije, ki nosi naziv «Kozjansko 74» se bo udeležilo le pet mladincev iz naših krajev. Iz Trsta bodo odpotovali danes in bodo v delovni brigadi do konca meseca.
• Na kritiko KPI v zvezi z imenovanjem deželnega tajnika KD Tonuttija za predsednika Videmske in pordenon-ske hranilnice, je deželno tajništvo Krščanske demokracije izdalo poročilo, v katerem odločno odklanja to kritiko, ter očita komunistični stranki neobjektivnost pri ocenjevanju teh dejstev.
• Na včerajšnji seji deželnega urbanističnega odbora, ki jo je vodil podpredsednik deželnega odbora in odbornik za načrtovanje ter proračun De Carli, so nadaljevali razpravo o glavnem urbanističnem deželnem načrtu. Predvsem so govorili o novih urbanističnih področjih, ki morajo zavzeti pomembno vlogo glede načrtovanja in ki se bodo nekako samoupravljala.
Tri desetletja ločijo današnje razburkano življenje od viharja brez primere, ki se je razdivjal in pustošil svet, ko se je krvnikom tretjega raj-ha in njihovim zaveznikom zahotelo krvi. Svobodoljuben svet je zaječal pod njihovimi škornji in hkrati je v njem vzvalovilo k uporu. Sleherni kraj, sleherni človek, ki ga je ta vihar zajel v smrtonosni vrtinec nosi globoko v sebi naizbrisen pečat tiste poblaznele dobe.
Tri desetletja lahko izbrišejo najbolj kričeče sledove rušenj, požigov, u-morov, žalosti, strahu; lahko izbrišejo žolčna sovraštva, ne morejo pa zbledeti spomina, ki se obnavlja iz roda v rod v opomin ip svarilo. Na naših tleh se je brezupen srd podivjanih okupatorjevih hord znesel še s posebno krutostjo in silo. Kot vselej je bil naš majhen narod najbolj izpostavljen uničevalni sili tujih zavojevalcev in kot velikokrat v oddaljeni in bližnji preteklosti je naš majhni narod dokazal, da se ga ne da kar tako streti.
Med številnimi obletnicami, ki se jih zvesto spominjamo, poteka v prihodnjih dneh za naše kraje ena najpretresljivejših obletnic. Dan po velikem šmarnu pred tridesetimi leti je v štirih slovenskih vaseh devinsko-nabrezinske občine turobno završalo. Mavhinje, Cerovlje, Vižovlje in Medja vas se tistega dne se niso dodobra prespale od prazničnega ane. ko se je v rani jutranji polmrak razlegel nenavaden vrvež. Od vseh strani so nemški vojaki, domobranci in italijanski fašisti obkolili vasi. Ljudi je obšla mrka slutnja. Večkrat je nemško poveljstvo zagrozilo z maščevanjem. Če ne bodo diverzantske akcije «banditov» na okoliške železniške proge in napeljavo visoke napetosti prenehale, so zlovešče naznanjala o-
kupatorjeva opozorila, bomo vaše vasi do tal požgali in ljudi odgnali.
Ali se ta huda grožnja danes uresničuje. je završalo med zbeganimi vaščani, ko so se na stroga brezčutna povelja nemških častnikov zgrinjali na glavnem vaškem trgu. Hiše so se naglo praznile. Tudi živina je morala s hlevov. Dvajset minut časa so deločili, da si je vsakdo naložil na voz ali ramena to. kar mu je bilo najdražje, da je še enkrat segel v objem sina, matere, moža pred dolgo in mučno potjo v neznano. In že se je skrušeni sprevod s težkim zbeganim korakom pomaknil pod eneo bajonetov proti Sesljanu. Z obrazov sta odsevala tesnoba in strah in se spajala s pridušenimi vzdihi ter jokom otrok in žena. Celo živina je nekam nenavadno opletala z glavami mukala, kot bi vnaprej čutila, da se s te poti ne bo več vrnila.
Nato je prebujajoča zora vzplamtela kot še nikoli. Njeni osvežujoči svetlobi se je pomešala svetloba ognja. Visoki oblaki temnega dima so se dvignili proti nebu in ljudi v sprevodu je še bolj stisnilo pri srcu in živina je še glasneje zamukala. Mavhinje, Cerovlje, Vižovlje in Medja vas so bile v plamenih. Tekel je 16. avgust 1944, datum, ki ga v teh krajih nihče ne more pozabiti.
Vasi so danes spet pokonci. Po dolgem tavanju od tega do onega sorodnika, prijatelja in znanca, kolikor jih nacifašistični krvniki niso odgnali v Nemčijo, so se ljudje vračali med požgane domove ter jih v presledkih obnovili. Vasi so zadobile prenovljeno lice in življenje je umirjeno steklo naprej. Od nekdanjih pogorišč so ostali le tu pa tam bežni sledovi, ostal pa je živ spomin.
Ta spomin bodo prihodnji teden na pobudo devinsko-nabrežinske občine osvežili. Že ob petindvajsetletnici teh žalostnih dogodkov so v vseh štirih vaseh izdali spominske plošče, ki spominjajo na požig vasi, letos, ob tridesetletnici pa bodo priredili v Mavhinjah spominsko svečanost s priložnostnimi govori in kulturnim oro-gramom. Predlog za spominsko pri reditev je izšel že pred časom v občinskem svetu in ta predlog je občinski odbor osvojil. Prireditev bo v petek, 16. avgusta. Najprej bodo razni predstavniki položili vence pred vse štiri spominske plošče. Venec bodo položili tuc^v^Rižarni, kjer so bili nekateri prebivalci omenjenih štirih vasi zažgani. V popoldanskih u-rah pa bo na glavnem trgu pred šc io v Mavhinjah osrednja slovesnost z govori in kulturnim sporedom. S tem se bodo ljudje teh krojev, in z njimi vsa zamejska narodnostna skupnost. oddolžili spominu na tiagične dogodke pred tridesetimi leti ter o-benem potrdili svojo navezanost na nai vedna načela, ki so jih preplajala med NOB in jih preplajajo še danes.
miiiifiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiuifiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiumiiiiuiiiiiiil
PO ENODNEVNEM IZLETU STA SE VRAČALA DOMOV
Pri prometni nesreči blizu Lignana Tržačana zgorela v razbitinah avta
Umrl je tudi voznik avta iz Vicenze, ki se je zaletel v tržaško vozilo
Prejšnjo noč sta dva mlada Tržačana izgubila življenje pri strahoviti prometni nesreči, ki se je pripetila na cesti med Lignanom in Latisano: v njun avtomobil je trčil avto iz Vicenze, tako da ga je vrglo s ceste v jarek, kjer se je vnel. Oba Tržačana sta umrla v plamenih. Pozneje je umrl tudi voznik avta, ki je zakrivil nesrečo, 28-letni Sergio Giaretta iz Sovizze pri Vicenzi.
Tržačana, 27-letna Renata Barovina iz Ul. Timignano 13, po poklicu frizerka in 38-letni Guido Borghesi iz IR. Belgoggio 9, uradnik na pošti, sta se peljala v avtu vrste alfa romeo giulia last Borghesijeve matere proti Trstu potem ko sta bila ves dan preživela v Lignanu. Ko sta se pripeljala do vasi Perte-
iiiiiiiiiiiik'MiiminiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiwiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuai
Astronomska cena okusne «orade»
Zlatobrov — po domače ovrata ali orada — je izmed boljših, če ne najboljših rib na tržaškem ribjem trgu. Meso je sicer nekoliko suho, toda vešča tržaška kuharica zna narediti iz njega najboljšo ribjo jed, ki komaj zaostaja za brancinom in zobatcem. Seveda pa kuharica mora biti ne samo vešča, pač pa tudi petična, saj so te okusne, ploščate ribe presegle astronomsko mejo 10 tisoč lir za kilogram
gada, se je pripetila nesreča. Ni še točno znana dinamika tragedije, ve se samo, da je avto iz Vicenze silovito trčil v zadnji del giulie. Po vsej verjetnosti je voznik iz Vicenze prehiteval in ni pravočasno opazil avta, ki je bil pred njim. Vendar karabinjerji ne izključujejo možnosti nenadne slabosti ali celo, da je tržaški avto zapeljal na ievo in tako prekrižal pot drugemu avtu. Vsekakor kaže, da je prva možnost še najbolj verjetna.
Trčenje je bilo silovito: giulio je vrglo s ceste v jarek, kjer so plameni v hipu zajeli vozilo in oba nesrečna Tržačana. Prvi reševalci so bili brez moči: znašli so se pred zoglenelima truploma Borghesija in Barovinove. Hudo poškodovan je bil voznik iz Vicenze, ki so ga naložili na rešilni avto Rdečega križa, vendar je umrl preden so ga pripeljali v videmsko bolnišnico.
Požar je uničil vse dokumente v giulii, tako da do včeraj opoldne niso spoznali žrtev. Na podlagi številke evidenčne tablice so izsledili lastnico avta, Borghesijevo mater, ki je v Latisani prepoznala sina in kmalu nato pa je sestra spoznala tudi drugo žrtev strahovite nesreče, Renato Barovina.
Nesreči na delu brez hujiih posledic
Med delom v gradbišču v Ulici Rossi na Pantalejmunu se je resno ranil 54-letni delavec Stanislav Smotlak iz Doline 163. Upravljal je električno žago, ko mu je palec leve roke zdrsnil pod nabrušeno rezilo. V bolnišnico so ga odpeljali z avtom podjetja Peralma, pri katerem je zaposlen. Sprejeli so ga v ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v enem mesecu.
Prav toliko časa se bo moral zdraviti tudi 22-Ietni pristaniščnik Fulvio Corrente iz Ul. Pittoni 9, ki je med delom v Starem pristanišču zdrsnil na oljnatem madežu in padel, pri čemer si je zlomil levo roko na dveh mestih. Na zdravljenje so ga sprejeli v ortopedskem oddelku glavne bolnišnice. Kamor so ga pripeljali z rešilnim avtom pristaniške ustanove.
Guido Borghesi

Razna obvestila
Pokrajinsko združenje rejcev obvešča svoje člane, da bodo uradi združenja zaprti zaradi dopusta od 5. do 18. avgusta.
Prostori Glasbene matice bodo zaprti od 12. do 24. avgusta 1974. Tajništvo.
TELEVIZIJSKA PRIREDBA TOLSTOJEVEGA ROMANA
V Trstu so posneli več prizorov «Ane Korenine»
Skupino je motilo le to, da so v naj-večji vročini igrali v zimskih oblačilih
Bivša «avstro-ogrska» železniška postaja na Trgu Campo Marzio se je kar čez noč spremenila v moskovsko postajo «fin de siede». Tnala postaja pri Rocolu je postala petrograjski kolodvor in tudi «foyer» gledališča Verdi ter grško-pravo-slavna cerkev na nabrežju sta za-dobila značilno podobo nekdanjega petrograjskega vzdušja. To podobo je poživila množica zdaj razkošno oblečenih dam in plemičev, zdaj potepuhov in nepridipravov, zdaj carskih častnikov ali preprostega delavskega in kmečkega ljudstva.
Te nenavadne spremembe so narekovale potrebe filmskega snemanja. Znani televizijski in gledališki režiser Sandro Balchi si je namreč izbral ravno Trst za razne posnetke televizijske priredbe Tolstojevega romana «Ana Korenina», v kateri nastopajo znani italijanski igralci od Lee Massari in Valerie Ciangottini do Pina Colizzija in Sergia Fantonija. Trst je tipično mesto tisočerih aspektov, je med snemanjem izjavil režiser, in se mi je zdelo zato najbolj primemo za snemanje. Tako se je televizijska skupina več dni zadrževala ravno v naše mmestu.
Na Trgu Campo Marzio so snemali srečanja med Ano in bratom, v katerega vlogi nastopa tržaški i-gralec Mario Valgoi. S tem prizorom se tudi začenja televizijska priredba Tolstojevega romana. «Foyer» gledališča Verdi so uporabili za prizor romantičnega večera Ane in Voronskega v petrograjski operi. Poroko med Kitty in Levinom so posneli v grško pravoslavni cerkvi na nabrežju, medtem ko so na ro-colski postaji posneli tragični Anin samomor pod vlakom. V načrtih režiserja Bolchija je bil tudi prizor, ki bi ga bili morali posneti v ljudskem vrtu, a ga zaradi tehničnih zapletljajev niso posneli.
Tako režiser, kot snemalci, igral ci in statisti, ki so bili povečini Tržačani, so zadovoljni s svojim delom, motilo jih je le nekaj: Tolstojeva pripoved se odvija v polnem zimskem vzdušju, Trst pa je v preteklih dneh zabeležil trideset stopinj v senci in si zato lahko predstavljamo, kako je bilo igralcem v težkih zimskih oblačilih.
Hlavaty razstavlja akvarele v Lipici
V galeriji hotel «Maestoso» v Lipici bodo danes ob 18. uri (po jugoslovanskem času) odprli razstgvp akvarelov Roberta Hlavaty ja. Razstava bo odprta do 25. avgusta.
TRETJA OPERETA V ROSSETTIJU
Prodoren uspeh «Grofice Marice»
Kot je bilo pričakovati spričo izbrane zasedbe glavnih vlog, režiserja Folija, dirigenta Oskarja Banana in zlasti nenadkriljivega koreografa Landija, je sinočnja tretja premiera letošnjega operetnega festivala, popularne Kalmanove «Grofice Marice», doživela od vseh treh letošnjih operet najprodornejši uspeh. Do zadnjega kotička polno gledališče «Rossetti» je skozi obe dejanji kar venomer na odprti sce-
Tajništvo SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA bo do 31. avgusta uradovalo samo od 8. do 13. ure.
A VDf TORIJ PORTOROŽ
POLETJE 74
TV SPEKTAKEL
«PORTOROŠKA NOČ» Portorož,
Avditorij, 10. avgusta ob 21.00
PORTOROŠKA NOČ Z OGNJEMETI
Portorož, obala, 11. avgusta ob 21.00
PREDPRODAJA VSTOPNIC dan pred prireditvijo pri blagajni Avditorija v Portorožu in v turističnih poslovalnicah v kraju prireditve.
Telefonske rezervacije vstopnic in vse informacije glede prireditev:
Zavod za turizem, Portorož, Biro za prireditve, Portorož, Avditorij, tel. (066) - 73569
isaM
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE,
thZaSka kreditna banka
TRST - UL F. FILZl 10 m 38 101, 30 045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	658.—
Funt šterling	1551 —
Švicarski frank	220,25
Francoski frank	137—
Namška marka	252—
Avstrijski šiling	35,50
Dinari debeli	41,50
drobni	41,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
ni aplavdiralo izvajalce, zlasti pa nekatere nastope odličnega baleta.
Zaradi pozne ure bomo o predstavi obširneje poročali po prvi reprizi
Pred začetkom predstave so vsi navzoči, na pobudo nastopajočih, z enominutnim molkom, počastili spomin 12 žrtev fašističnega terorja.
Gledališča
ROSSETTI
Drevi ob 21. uri bo zadnja ponovitev Pietrijeve operete «Izgubljena ženska», medtem ko se bodo od ju* tri dalje zvrstile ponovitve Kalmanove operete «Grofica Marica». Jutrišnja predstava se bo začela ob 18. uri.
Vstopnice za obe predstavi so na razpolago pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti, tel. 36372.
Kino
Miramarski park — Predstave «Luči	in zvoki»: Danes	zvečer	dve
predstavi «Il sogno imperiale di Mi-ramare» (v italijanščini) ob 21. uri in 22.15.
Avtobus iz Ul. Beccaria ob 20.00 in 21.15, iz miramarskega parka ob 22.15 in 23.30 z vmesnimi postajami.
Ariston — I.N.C. — 21.30 «Spaventapasseri». V glavni vlogi igra Al Pacino. Barvni film.
Nazionale	16.00 «Horror	express». I-
grata C. Lee in T. Savalas. Barvni	film.	Prepovedano	mladini	pod
14. letom.
Excelsior 16.00 «L’assassino ha riservato nove poltrone». Igrata Rosanna Schiaffino in Chris Avram. Barvni	film.	Prepovedano	mladini	pod
18. letom.
Grattacielo 16.30 «L’invasione marie attacca terra». Znanstvenofantastični film v barvah.
Penice Zaprto zaradi popravil.
Eden 16.30 «Il laureato». V glavni vlogi Daustin Hoffman in Anne Bancroft. Barvni film.
Ritz 16.30 «Si può fare amigo». Igra Bud Spencer. Barvni film.
Aurora 16.30 «La collera del vento». Barvni film, v katerem igra Te-rence Hill.
Capitol 16.30 «Oggi i misterioni». Barvni film.
Cristallo 16.30 «Montecarlo». Barvni film.
Impero Zaprto zaradi počitnic.
Filodrammatico 16.30 «Erica un sof-
, fjo di perversa sessualità». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Mc-demo 16.30 «L’uomo che non seppe tacere». V glavni vlogi Lino Ventura. Barvni film.
Ideale 16.30 «Il corsaro nero». Igrajo Terence Hill, Bud Spencer in Silvia Monti. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.15 «Chi ucciderà Charlley Warick?» Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Abbazia 16.30 «A viso aperto». Rock Hudson in Dean Martin. Barvna kavbojka.
Astra 16.30—21.45 «Il ponte sul fiume Kwai». V. Holden m A. Guinness. Barvni film.
Kino Izola 19.00—21.00 Ana med volkovi». Španski barvni film. Igra Geraldine Chaplin. Režija Carlos Saura.
Izleti
Slovensko planinsko društvo Trst
obvešča vse prijavljence za turo na Durmitor, da je zbirališče danes, 10. avgusta, ob 17.20 (sončna ura) in ne ob 14.20 v Ljubljani, Miklošičeva 38, CENTROTURIST. Odhod z avio-nom z Brnika ob 19.20.
Včeraj-danes
Daues, SOBOTA, 10. avgusta
LOVRENC
Sonce vzide ob 5.59 in zatone ob 20.22 — Dolžina dneva 14.23 — Luna vzide ob 23.14 in zatone ob 13.31. Jutri, NEDELJA, 11. avgusta
ALEKSANDER
Vreme včeraj: najvišja temperatura 27,4 stopinje, najnižja 18,6, ob 19. uri 25,7, zračni pritisk 1010,3 mb narašča, veter 5 km jugovzhodni, vlaga 57-odst., nebo jasno, dežja je padlo 3,5 mm, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 9. avgusta se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
UMRLI SO: 73-letna Emilia Marchetti vd. Sardo. 50-letni Giuseppe Grimaz, 49-letni Mario Bizjak, 85-letna Francesca Maldini vd. Gruden,
74-	letna Teresa Giovannini vd. Bu-setto, 56-letni Mario Čurini, 61-let-ni Emilio Coslovich, 86-letna Maria Tocchetti vd. Diotti, 68-letni Luigi Cramastetter, 66-letna Anatolia Tesser por. Sanzin. 75-letni Alberto Pison,
75-	letni Salvatore Giardini, 67-letni Ermanno Valente in 83-letni Alberto Duranti.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Mi zoni, Largo Sennino 4; INAM, Cedro. Trg Oberdan 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8,30) All’Angelo d’oro. Trg Goldoni 8; i polla. Ul. Belpoggio 4; Ai due Lue Ul. Ginnastica 44
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec (tel. 228-124). Bazovica (t 226-165); Opčine (tel. 211001): P; sek (tel. 225-141):	Božje polje
Zgonik (tel. 225-596): Nabrežina (t 200-121): Sesljan (tel. 209-197): Žt Ue (tel 213-137): Milje (tel. 271 12-
ZAČETEK RAZPRAVLJANJA 0 ZAKONU 0 NAJEMNINAH
Zamrznitev najemnin bo trajala do 30. junija prihodnjega leta
POLETNO RAZDOBJE NI POMIRILO ODNOSOV MED STRANKAMI
Senat bo izrekel glavno besedo pred 18. avgustom - Zakon zanima okrog 20 milijonov Italijanov
Od ponedeljka naprej je v teku zadnji del dolge poti za dokončno odobritev novega zakona o najemninah. V Italiji je okrog 20 milijonov stanovalcev, ki imajo v najemu stanovanje in ki se jih torej ta zakon neposredno tiče.
Predvsem je važno to, da zakon predpisuje, da ne more nihčj povišati najemnine stanovanj do 30. junija prihodnjega leta. Za hotele, penzione in druga prenočišča pa je ta meja podaljšana do 31. decembra istega leta. Druga važna stvar je ta, da bodo veljale nove odločbe za tiste najemnike, katerih čisti letni dohodek ne presega 4.000.000 lir, kot izhaja iz dopolnilnega davka iz leta 1972.
Lastniki lahko povišajo najemnino le v primeru, če je do sedaj še ni so mogli, ker je tako določeval zakon. Vsekakor pa ne smejo poviški presegati 20 odstotkov pri tistih pogodbah, ki so jih sklenili pred 1. marcem 1947 oziroma 10 odstotkov pri pogodbah iz obdobja med 1. marcem 1947 in 31. januarjem 1953. Vendar pa ti odloki ne veljajo za primere tistih stanovalcev, katerih čisti letni dohodek (ki izhaja iz dopolnilnega davka iz leta 1972) ne presega 1.200.000 lir. Sicer pa imajo ti najemniki pravico, da zahtevajo, da jim lastnik vrne, če so morali plačevati višjo vsoto, kot jo predvideva zakon.
Najemnine, ki izhajajo iz pogodb, ki so bile sklenjene med 1. januarjem 1953 in 30. novembrom 1969, morajo ostati nespremeniene. Tudi v tem primeru morajo tisti, ki dajejo stanovanje v najem, vrniti tisto vsoto, ki je presegla najemnino, ki jo je določevala prvotna pogodba in to za vse mesece, v katerih so prejemali višje zneske.
Kar pa se tiče najemnin, ki jih lahko znižajo, je vprašanje bolj zapleteno. če je bila pogodba sklenjena med 1. decembrom 1969 in 1. januarjem 1971, bo morala najemnina odgovarjati tisti, ki je bila zahtevana v pogodbi 1. januarja 1971. pa čeprav je v tistem času stanoval tam drug najemnik. Če pa je gospodar povišal najemnino, ki je bila določena v pogodbah, ki so bile sklenjene v tem času, ne sme povišek presegati 10 odstotkov prvotne vsote. Kot primer lahko navedemo tega: nekdo je vzel v najem stanovanje med 1. decembrom 1969 in 1. januarjem 1971 za 50.000 lir mesečno. To vsoto mu je gospodar Povišal na 80.000 lir. Stanovalec bo moral plačevati največ 55.000 lir, kar je za točno 10 odstotkov več kot 50.000 lir. Obenem pa lahko zahteva, da mu povrnejo 25.000 lir za
vsak mesec, ko je plačal 80.000 lir.
Za stanovanja, ki so bila oddana v najem po 1. januarju 1971, ne velja noben povišek in mora ostati najemnina enaka tisti, ki jo je stanovalec plačeval v začetku.
Tisti, ki dajejo stanovanje v najem, ga ne morejo odpovedati do 30. junija 1975. Izjema velja le za primere, ko lahko dotični dokaže, da nujno potrebuje stanovanje tako zase kot za sinove ali pa za starše.
Končno še besedo o pogodbah za stanovanja, ki so bila dograjena o-ziroma dana v najem po 1. januarju 1973. Prvotnega zneska, ki ga je določevala pogodba, ne more gospodar povišati. V načrtih je bilo, da bo v tem primeru zakon dopuščal znižanje najemnine za 10 odstotkov, žal pa do tega ni prišlo. O tem je dal izjav tudi enotni vsedržavni sindikat stanovalcev (SUNIA),
ki je ostro kritiziral vlado, ker ni sprejela tega določila.
• Tržaški župan je sprejel nove u-krepe zaradi gostega prometa po Miramarskem drevoredu in zaradi nujnosti parkirnih prostorov za motorna vozila v bližnjih ulicah.
Med Trgom Libertà in Rojanskim trgom, na strani lihih hišnih številk in med stopniščem Belvedere ter Rojanskim trgom, na strani sodih številk, bo prepovedano parkiranje. Le za nakladanja in razkladanja se bodo lahko vozila ustavila za največ 15 minut in to v naslednjih urah: od polnoči do 7.30, od 8.30 do 11.30 ter od 14. do 17.
Postavili pa bodo tudi parkirna prostora za motoma vozila v Ul. Somma na strani lihih številk in v Ul. Leopardi na strani sodih številk.
iiiiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHumiauiiiiiiimiimiiiiuiiiiiiiiiiimiimiiiiiuiimiin
PO DOLGEM ZAVLAČEVANJU
Gradnja šolskega poslopja v Slivnem je zagotovljena
Zaradi prenizke izklicne vsote se ni nobeno podjetje udeležilo dražbe
Slivenski otroci bodo končno imeli svojo osnovno šolo. Pred kratkim so bila dela za gradnjo šole namreč oddana na dražbi, šolo bo gradilo podjetje Porfirio, ki je zahtevalo za dela 85 odstotkov, ali 12 milijonov več od vsote, ki jo je predvidela ustanova ISES, ki skrbi za gradnjo šolskih objektov v Italiji.
Birokratska pot, ki je bila potrebna za oddajo del na dražbi, je bila zelo dolga. Prvič so razpisali dražbo za vsoto 12 milijonov lir, vendar se temu razpisu ni odzvalo nobeno podjetje. Povedati je treba, da v tej vsoti ni vštet nakup zemljišča, za katerega je poskrbela uprava devinsko - nabrežinske občine. Ker se te dražbe ni udeležilo nobeno podjetje, je podjetje ISES razpisalo drugo dražbo s sklicno ceno 15 milijonov lir. Tudi tej dražbi se ni odzvalo nobeno podjetje, kajti vsota je bila po mnenju izvedencev prenizka. Zato je bilo potrebno zasebno pogajanje, vendar so nastale težave, ker so taka pogajanja običajno zelo 'dolga
in težka ter se jih družba ISES nerada poslužuje. Zato je bila potrebna odločna volja devinsko - nabrežinske uprave, ki je zahtevala čimprejšnji začetek del, kajti stara stavba, v kateri se sedaj učijo slivenski otroci, je dotrajana in nehigienska. V zadnjem šolskem letu pa je bilo v Slivnem večje število otrok in sta bila potrebna dva razreda. Zaradi izrednih težav pri iskanju prostora, se je začel nouk sprva v neprimernih prostorih — kuhinji stare šolske stavbe. Ta prostor je bil precej vlažen in temen, torej povsem neprimeren za pouk. Šele kasneje so po prizadevanju občinskih upraviteljev našli drug prostor, kjer so zasilno namestili enega od obeh razredov.
Kaže torej, da je vprašanje rešeno. Povišek, ki ga je zahtevala družba Porfirio, je zagotovilo skrbništvo za javna dela. Sedaj je potreben le še dekret o priznanju poviška, nakar bodo takoj zečeli z deli. (Na sliki stara slivenska šola).
PSI pojasnil razloge za svoj popob umik iz uprav levosredinske koalicije
Gorica obsodila fašistični atentat

Določeni krogi v KD se hočejo polastiti vodilnih mest v javnih gospodarskih ustanovah in v strokovnih združenjih
Sredi največje vročine so demokristjani in socialisti povlekli meče iz nožnic ter jih zavihteli nad nasprotnikovimi glavami. Čeprav dopustniško razdobje še traja, bitka ne kaže znakov pomirjenja. Na eni in na drugi strani pojasnjujejo svoje ravnanje z dolgimi tiskovnimi sporočili, v katerih je vedno servirano na krožniku vse, kar ne gre in zaradi česar se je razvezal pred devetimi leti sklenjeni zakon med partnerji leve sredine, med KD, PSI, PSDI in SDZ.
Pokrajinsko tajništvo PSI je včeraj z dolgim stališčem pojasnilo svoj izstop iz goriškega občinskega odbora ter s tem odgovorilo na županova obžalovanja spričo odhoda predstavnika PSI. Socialistični stranki se po bratovščini leve sredine v Gorici prav nič ne stoži ter u-gotavlja, da so daleč časi, ko je bila prisotnost PSI v odboru koristna in ko je delavski razred, z njim pa tudi slovenska narodnostna skupnost, prvič po porazu fašizma spet vzel v svoje roke vzvode oblasti in odločanja. Medtem se je pripetilo marsikaj takšnega, kar je koristilo socialistični stranki, kakor na primer socialdemokratski razkol in poznejši volilni uspeh PSI.

VOZNI RED VLAKOV
Ko so leta 1970 spet obnovili levo sredino, ozračje ni bilo več tisto iz leta 1965. Zaradi uspehov PSI v državi se je KD na vsedržavni kot na krajevni ravni obrnila k starim vzorom. Tako imenovana demokristjanska levica je onemogočila levosredinsko sodelovanje v številnih upravah, na pokrajinski ravni in v vseh večjih občinah. KD se je povezala na upravni ravni s PS Dl in najbolj nazadnjaškimi gospodarskimi silami. Vsepovsod je PSI leta 1973 izstopil iz levosredinskih koalicij, njegovi svetovalci pa so se pojavili v prvih vrstah boja za obrambo potreb delovnih ljudi za demokracijo in protifašistično budnost.
Na pokrajinski ravni je KD izgubila spoštovanje do zaveznikov ir do opozicij, kakršnega je kazala v poprejšnjih upravah. Takšen preo-kret se je najbolj izkazal pri izbiri komisije za namestitev direktorja psihiatrične bolnišnice, kjer je večinska stranka glasovala po svoje in je celo socialdemokrat iz discipline glasoval s KD. Zaradi nesposobnosti krajevnih demokristjanov, da bi izvajali svoj vpliv v deželi in v Rimu, se je zaustavila akcija za odprtje mednarodnega mejnega prehoda. To vprašanje najbolje osvetljuje novica, ki so jo go-riški upravitelji slišali na pogovoru s predstavniki novogoriške občine, češ da je jugoslovanski zunanji minister že pred dvema letoma vprašal ministra Mora, kako je z avtocestnim terminalom Vileš — Gorica in z mejnim prehodom, vendar Moro vse do danes ni dal od-
TRST • BENETKE ■ RIM • MILAN - TURIN - GENOVA
Odhodi
6.07 R Benetke . Bologna - Firence -Milan - Genova *
6.18 L Portogruaro (ukinjen ob praznikih)
6.44 DD Mestre - Milan Lambrate -Pariz ob četrtkih od 4. 7. do 8. 8. 1974 ter ob nedeljah od 18. 8. do 22. 9. 1974)
6.50	D Benetke S. L. - Turin - Rim
-	Milan 8.03 DD Benetke
9.30	R Benetke - Rim *
10.44 DD (Direct Orient) Benetke . Milan - Domodossola - Pariz
-	Calais
10.50	L Portogruaro - Benetke 13.15 DD Mestre - Milan Lambrate -
Domodossola - ženeva (ob sobotah od 29.6. do 10.8.74)
13.30	DD Benetke - Milan - Turin
(Modane Lyon od 22. 6. do 8. 9. 1974)
13.43 L Portogruaro 15.40 DD Benetke S. L.
16.33 DD (Lombardie Express) Benetke - Milan - Pariz 17.10 L Portogruaro (razen ob sobotah in praznikih)
17.25	R Benetke (brez vmesnih po-
staj) - Milan - Genova* 18.04 L Portogruaro 18.42 D Benetke • Bologna • Bari -Lecce
19.25	L Portogruaro
20.02 DD (Simplon Express) Benetke -Rim - Milan Lambrate - Domodossola - Pariz
22.25	DD Benetke - Milan - Turin -
Genova - Marseille (preko Mestre - Bologna - Rim) (spalni vagoni ob petkih Moskva - Rim)
Prihodi
I.	45 DD Benetke S. L.
6.25	L Červinjan (razen ob sobotah
in praznikih)
6.54 L Červinjan (samo ob sobotah)
7.25	L Portogruaro
7.50 DD Marseille - Genova - Turin -Milan - Rim - Bologna 9.15 D Benetke
10.27 DD Ženeva - Zttrich - Domodossola • Milan P. G. - Mestre (ob sobotah od 29. 6. do 10. 8. 1974)
10.56 DD (Simplon Express) Pariz
Domodossola - Milan Lambrate - Rim - Benetke (spalni vagoni Rim • Moskva (2) - Lecce - Bari - Bologna
II.	16 R Milan - Benetke S. L. (*)
(Benetke - Trst brez vmesnih postaj)
12.30	D Milan - Benetke 13.47 DD Benetke
14.18 L červinjan (razen ob praznikih)
15.30	DD (Lombardie Express) Pariz -
Milan • Benetke
17.42 D
16.15 DD Pariz . Domodossola - Milan Lambrate - Mestre (ob sobotah od 29. 6. do 3. 8. in ob torkih od 20. 8. do 24. 9. 1974) Turin - Benetke S. L. (Lyon-Modane od 22. 6. do 9. 9. 74) Firence - Bologna - Benetke* Portogruaro 20.00 DD (Direct Orient) Calais - Pariz - Milan - Benetke 20.58 R Milan - Rim - Benetke (*) 22.54 L Benetke
23.28 DD Turin - Milan • Rim - Benetke
18.38 R 19.10 L
20.50 L Pordenon - Videm 22.40 L Videm
23.42 D Munchen • Dunaj - Trbiž Videm
23.46 DD Calalzo - Videm (2)
(*)
(1)
(2)
— Vozi
Samo I. razred z obveznim prednaročilom
ob ponedeljkih, torkih, sredah, sobotah in nedeljah Vozi ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih TRST - VIDEM - DUNAJ -
SALZBURG - MUNCHEN STUTTGART
Odhodi
3.40 L
5.29 L 6.13 L 6.25 L 7.05 D 8.50 D
Videm - Pordenon (ne vozi ob praznikih)
Videm
10.08 L 12.25 D 13.00 L
Videm - Trbiž Videm Videm Videm • MUnchen Videm Videm Videm
Trbiž • Dunaj
14.00 DD Videm 14.07 L Videm
Calalzo (1)
15.15 D
16.55	L
17.55	L
Videm
Videm
Videm
19.15	D
20.15	L 21.42 D
22.40 L
- Trbiž
(ne vozi ob sobotah in praznikih)
Videm
Videm
(Italien - Osterreich Express) Videm - Trbiž - Dunaj -Stuttgart (spalni pogradi za Stuttgart)
Videm
(1) — Ob predpražnikih od 28. 6. do 14. 9. 1974
Prihodi
0.50 L Videm
6.50	L Videm (ne vozi ob sobotah
in praznikih)
7.36 L Videm
8.12 D Pordenon - Videm (ne vozi ob praznikih)
8.50	L Videm 9.55 D (Osterreich - Italien Express)
Stuttgart - Dunaj - Trbiž Videm
Videm
12.05	L Trbiž
14.05	D Videm
15.04	L Videm
17.05	D Videm 18.09 L Videm 19.32 L Videm
19.50 DD Trbiž - Videm
(2) — Ob praznikih od 30. junija do 15. septembra 1974
TRST - OPČINE - SEŽANA ■ LJUBLJANA - BEOGRAD . BUDIMPEŠTA - MOSKVA
Odhodi
0.52 D
Opčine - Ljubljana - Zagreb
-	Budimpešta 7.25 L Opčine (1)
8.10 D Opčine - Ljubljana 11.14 DD (Simplon Express) Opčine -Ljubljana - Zagreb . Beograd - Reka (5) (spalni vagoni Rim - Turin - Moskva (3)
13.55 L Opčine - Ljubljana (2)
17.30 DD Opčine - Ljubljana - Beograd (ob sobotah od 29. 6. do 3. 8. in ob torkih od 20. avgusta do 24. septembra 74) Opčine (1)
Opčine - Ljubljana - Zagreb
-	Beograd (ob sobotah od 1. do 22. 6. in od 7. 9. do 28. 9. 1974)
Opčine ‘ Ljubljana (2)
Opčine
(Direct Orient) Opčine-Ljub-Ijana - Skopje - Beograd • Atene - Istambul
18.20 L 18.48 D
20.07 D 20.35 L 21.09 D
Prihodi
čine
do
18.
7.10	L
9.10	D
5.48 D Budimpešta - Zagreb - Ljubljana - Opčine
6.30 DD Beograd - Ljubljana - Op-(ob četrtkih od 4. 7. 8. 8. in ob nedeljah od 8. do 22. 9. 74)
Opčine (1)
(Direct Orient) Istambul -Atene - Beograd - Skopje • Ljubljana - Opčine Liubljana - Opčine (2) Beograd - Zagreb . Ljubljana - Opčine (ob sobotah od 1. do 22. 6. in od 7. 9. do 28 . 9. 1974)
14.35 L Ljubljana - Opčine (2)
19.44 DD (Simplon Express) - Reka (6) Beograd - Zagreb - Ljubljana - Opčine (spalni vagoni Moskva - Rim (4), spalni vagoni Moskva - Turin ob petkih)
Liubljana - Opčine Opčine
10.10 D 12.15 D
govora.
Ker občinska uprava razvoj vasi podreja mestu, se pojavlja v predmestjih nezadovoljstvo ter težnje po odcepitvi v Štandrežu in Lečniku, nekdanjih samostojnih občinah. Konzulta za manjšinska vprašanja, ki je nastala na predlog PSI, se še ni sestala zaradi tega, ker občina ni imenovala svojih predstavnikov. Tudi rajonski sveti nastajajo z zakasnitvijo.
V zadnjem razdobju določeni krogi v KD skušajo seči po vseh javnih gospodarskih središčih in tudi po vodstvu nekaterih strokovnih združenj. Na takšen način se hočejo polastiti dejanskega vodstva po-soškega političnega in gospodarskega življenja ter hočejo prepustiti krajevnim ustanovam, ki so naj višji izraz demokracije, podrejeno vlogo. Za takšen razvoj dogodkov so krivi socialni demokrati, ki se zadovoljujejo z mesti v podvladju, da zadovoljijo potrebam svoje kliente-le. Sokrivec za takšne razmere pa je tudi Slovenska demokratska zveza, ki na občini protestira zaradi upravičenih zahtev kmetov v Štandrežu, na pokrajini pa odobrava de-mokristjansko ravnanje ter s svojim odločilnim in nekoristnim glasom podpira levosredinski odbor.
«Socialisti niso mogli biti soodgovorni za takšen nazadnjaški razvoj dogodkov,» ugotavlja tiskovno sporočilo PSI v svojem sklepnem delu.
Goriška prefektura je meseca julija odvzela ll"vozniških dovoljenj, in sicer 5, ker se vozniki niso prijavili k izpitu, 4, zaradi prometnih
nesreč, ki so povzročile hude ali celo smrtne poškodbe, ter 2, ker voznika nista opravila izpita.
Poslovanje trgovin ob velikem šmarnu
V razdobju velikega šmarna bodo trgovine v goriški pokrajini poslovale takole:
V	ponedeljek, 12. avgusta: trgovine, ki imajo ob ponedeljkih tedenski počitek, so lahko tudi zaprte.
V	torek, 14. avgusta: vse trgovine bodo poslovale Po običajnem umiku, mesnice bodo odprte tudi popoldne, mlekarne in pekarne pa
bodo prodajale blago tudi za naslednji dan.
Sreda, 15. avgusta:	za veliki
šmaren bodo zaprte vse trgovine, izjema bodo samo cvetličarne, ki bodo odprte v dopoldanskih urah.
Petek, 16. avgusta: na področju Gorice, Gradišča in Krmina bodo zaprte vse trgovine, le pekarne in mlekarne bodo odprte od 7. do 12.30.
V četrtek bodo odprte samo tiste bencinske črpalke, ki sodijo v D skupino.
• Goriška knjižnica in pokrajinski zgodovinski arhiv bosta zaradi počitnic zaprta od 10. do 25. avgusta, medtem, ko bo po običajnem umiku odprt javnosti mestni muzej v palači Attems.
Velika množica ljudi se je v četrtek udeležila protifasistiMicgu sli,-., :, ki so ga priredile goriške ustavne sile. Na sliki vidimo množico, na čelu katere so bili župani občin iz Goriške
niiifiliiliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiMHiioiiiiiiiiilliiiiililitiaiiiiiiiMiliiiiiitioioiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiNiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiMiiiiiiiiiuiiniiiiiiiniii
ZAENKRAT SAMO POSKUSNO DELOVANJE
Na Travniku so prižgali semafore: poslej bo promet manj kaotičen
Parkirišče bodo nekoliko povečali, okoli Neptunovega vodnjaka pa bodo uredili park
Prejšnji dan so na Travniku za en dan preizkusili delovanje semaforov. Ker vozniki nanje niso bili pripravljeni, je prišlo do razumljivih zastojev v prometu. Iz zagate so šoferjem in pešcem pomagali mestni stražniki, ki so upravljali vsak semafor. Delovanje semaforov sodi v poskusno fazo ter bo samo občasno; medtem se bodo v občinskem odboru dokončno dogovorili, kako naj delujejo.
Semafori pa ne bodo edina novost na Travniku. Že več mesecev u-rejujejo parkirišče pred prefekturo, ki ga bodo povečali, da bo na njem prostora še za kakšnih deset vozil. Okoli Neptunovega vodnjaka bodo u-rcdili zeleno površino, tako da bo objekt, ki so ga očistili bolje prišel do izraza in bo predstavljal okras temu delu mesta. Seveda pa bo ureditev zelene površine zmanjšala število parkirnih prostorov, kar povzroča nezadovoljstvo trgovcev, ki imajo v soseščini svoje prodajalne. S stališča ozkih interesov bo res nekaj parkirnih prostorov manj in bodo morali vozniki napraviti nekaj korakov več, če pa upoštevamo, da v tem delu mesta ni nobene zelenice in da je ožji del Travnika zatrpan z avtomobili, potem je najbrž koristna nova ureditev okolja Neptunovega vodnjaka.
Ena izmed poglavitnih novosti nove ureditve na Travniku je edini vhod na parkirišče, ki so ga odprli nasproti železnine SMUT, vhod bo istočasno služii tudi za izvoz. Po novem bodo imela vozila, ki bodo prišla iz predora pod Gradom, tri možne smeri: na desno proti Ul. Carducci, naravnost proti Ul. Mamelli, ter na levo (kjer je sedaj zaprta pot) na parkirišče in dalje okoli parkirišča pred prefekturo do semafora na križišču ulic Roma in Oberdan. Vozila, ki so namenjena v predor.
in sicer nasproti travniške cerkve.
Foleg semaforov na Travniku so prižgali tudi semafor na vogalu Kor-za. Ul. MamelU in Ul. S. Chiara. Za skupino semaforov na Travniku so postavili komandno centralo na vogal prefekture, za semafor na Korzu pa ob vogalu policijske vojašnice.
Kakor smo uvodoma zapisali, je sedanje delovanje semaforov poskusnega značaja, ki bo strokovnjakom omogočilo jasnejšo predstavo o prometnih tokovih. Zdi se. da obstajajo v občinski upravi mnenja o nekoliko drugačnem urejanju prometa, kot si ga je zamislil avtomobilski klub, ki je izdelal podroben načrt, podprt s podatki o promet-nosti posameznih cest. Po načrtu ACI, naj bi potekal promet v Raštelu v nasprotni strani, torej od Travnika na Trg Cavour. Obstajali so tudi predlogi, da bi Raštel zaprli za promet in uvedli v tej ulici nekakšen «otok za pešce». Vse te zarmsii so dobre, toda težko izvedljive zaradi nasprotnih stališč trgovcev, ki se čutijo v poslovnem pogledu na stran-
kem tiru, če pred njihovo trgovino ni dovoljen promet z motornimi vozili.
Z novimi semaforsko urejenimi križišči na Travniku se bo promet občutno pospešil ter bo prikrajšal težave voznikom in mestnim -tražnikom, ki so morali pogostoma stopiti na križišče pred Essovo palačo, da so razvozlali prometni vozel.
Kdo bi si ob tem napredku mogel predstavljati, da smo še nr?d dvema desetletjema imeli v občinskem svetu žolčne diskusije, ker se je prvi meščan upiral postavitvi prvega semafora na Korzu ter je zagovarja! urejanje prometa z mestnimi stražniki na križiščih.
Sedanji režim je še vedno začasen, ker morajo zarisati na cestah vodoravno segnaletiko in uradno ter dokončno odločiti, kako bo urejen promet. To pa bo občinska uprava verjetno storila že v nekaj dneh.
Nova pot na Krn
Prizadevni in požrtvovalni alpinisti in planinci iz Drežnice in bližnih va-
si pod Krnom, včlanjeni v Planinsko društvo ' Kobarid, so dokončno uredili, zavarovali in markirali novo najkrajšo pot iz Drežnice na vrh Krna. V nedeljo, 4. avgusta, so slovesno odprli novo smer. Nova smer na Krn se imenuje «Zahodna drežniška smer». Vzpenja se po zahodnih policah in stenah Krna, delno po klinih, vklesanih stopinjah, in stezi ob dobro zavarovani z žico. Na vrhu Krna se pot konča pod planinskim zavetiščem
Slovesnost je bila ob 8. uri z odprtjem poti pri mestu nad Drežni-co. Sledil je pohod velikega števila ljubiteljev gora na vrh Krna. Med potjo je skupina drežniških alpinistov prikazala plezalne sposobnosti v spodnjih stenah Krna.
Po povratku s Krna so priredili planinci slavje s kulturnim programom in prosto zabavo in to ob vznožju sten nad Drežnico.
Toliko v vednost planincem in drugim ljubiteljem gora. Za hvalevredno pobudo se drežniškim alpinistom
pridružuje tudi SPD — Gorica.
J. S.
iiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiintiiimimiiiuiiniiiiiriitiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii
VESTI IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE
Na ovinku pri Šentmavru tovornjak podrl mopedista
Obrtnik iz Gorice se je ponesrečil v Gradišču
V šentmavru se je včeraj hudo ponesrečil Antonio Magrino, 54-Jet-ni upokojenec iz Gorice, Ul. Pit-teri 14, katerega so v goriški bol-
pa imajo na voljo samo en vhod, nišnici’spr^eli s pridržano pro-
gnozo zaradi možganskega pretresa.
Nesreča se je pripetila na ovinku Mopedist je iz Pevme vozil proti Šentmavru na ovinku preveč na sredini zelo ozkega cestišča. Iz nasprotne strani je ravno takrat pripeljal vojaški tovornjak, fiat CM 52 El 99270, ki ga je šofiral 21-letni vojak Giuseppe Versaci iz vasi Colonna pri Reggiu Calabrii in trčil v mopedista. Nemudoma so poklicali rešilni avto Zelenega križa, ki je Magrina odpeljal v goriško bolnišnico.
V Gradišču, v Drevoredu Trieste, se je z motornim kolesom ponesrečil 64-letni obrtnik Lodovico Chersini iz Gorice, Svetogorska cesta 133. Ponesrečenca so v goriški bolnišnici sprejeli za 7 dni na zdravljenju zaradi udarca na levem ramenu.
ERSA bo zgradila center za vzrejo telet
Ta teden se je v Gorici sestal u-pravni svet Deželne ustanove za raz-
21.04 D 21.38 L
(D -
(2)
(3;
(4) -
(5)
(6)
Ne vozi nikih Ne vozi Vozi ob sredah, Vozi ob sredah. Vozi od Vozi od
ob sobotah in praz-
ob nedeljah ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih ponedeljkih, torkih sobotah in nedeljah 29. 6. do 23. 9. 1974 27. 6. do 21. 9. 1974
Novi semafor! na Travnika
voj kmetijstva (ERSA), da bi preučil položaj kmetijstva v naši deželi.
Na sestanku so prisotni odobrili finančno pomoč raznim kmetijskim zadrugam, ki so trenutno v slabih vodah zaradi splošne gospodarske krize. V ta namen bo Deželna ustanova za razvoj kmetijstva potrosila 300 milijonov lir.
Upravni odbor je nadalje odločil, da bo izda) posebno publikacijo o delovanju m uspehih profesionalne šole za kmetijstvo, ki ima svoj sedež v Villi Chiozza pri Cervignanu. V biltenu bodo obrazložili pomen te šole, v kateri so se strokovno usposobili številni kmetovalci iz naše dežele.
Glavna točka sestanka pa je bila odločitev zgradnje novega centra za vzrejo telet, ki bi po sedanjih računih, moral stati približno 300 milijonov lir. V tem centru naj bi vzredili približno tisoč glav letne, kar bi privedlo do precejšnjega razmaha živinoreje v deželi.
Precejšen preplah med kmeti zaradi toče
V	Tržiču je četrtkova nevihta povzročila precejšnji preplah med tamkajšnjimi kmetovalci. Z dežjem so začela padati zrna toče, ki so povzročila škodo na trtah in drugih nasadih. Na srečo pa je toča takoj nehala.
V	samem središču mesta so morali gasilci večkrat poseči, saj je dež (v Tržiču je zapadlo 7 milimetrov vode) poplavil nekaj pritličnih stanovanj. Naj omenimo, da se je temperatura ob 21.30 znižala od 25 na 17 stopinj Celzija.
Obvestilo občinskega podjetja
Ne nasedajte lažnim prodajalcem !
Občinsko podjetje za vodo, plin in elektriko obvešča občane, naj ne nasedajo lažnim prodajalcem inštalaterskih naprav, ki v imenu podjetja prodajajo blago po visoki ceni. Podjetje nadalje sporoča, naj prizadeti občani o prisotnosti teh prodajalcev takoj obvestijo agente policije, ki jih bodo primemo kaznovali.
Razna obvestila
Občinsko avtobusno podjetje išče
šoferja za mestni avtobus. Interesenti, ki bodo morali imeti vozniško dovoljenje vrste D in ne bodo smeli imeti več kot trideset let, naj prošnje napišejo na navadnem papirju do 2. septembra letos. Vsa podrobnejša pojasnila daje tajništvo občinskega podjetja.
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi 18. avgusta letos enodnevni avtobusni izlet na Platak (1.111 m) nad Reko. Vpisujejo na sedežu SPD, Ul. Malta 2, vsak dan od 9.30 do 12.30 do vključno ponedeljka 12. avgusta. Vsak mora prinesti s seboj potni list ali prepustnico in veljavno izkaznico.
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi vzpon na Coglians. Vzpon bo jutri. 11. avgusta. Odhod iz Gorice ob 5. uri.
Gorica
VERDI 17.15—22.00 «Il girotondo del-l’amore». M. Schneider in H. Berger. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CORSO 17.15-22.00 «La gang dei doberman colpisce ancora». D. Moses. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.30-22.00 «Lo scopone scientifico». S. Mangano in A. Sordi. Barvni film.
VITTORIA 17.30—22.00 «Sterminate gruppo zero». F. Testi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 16.15-18.45-21.30 «Dove osano le aquile». R. Burton in K. Eastwood. Barvni film.
forte
Tržič
AZZURRO 18.00—22.00 «...Che ragazzi». Barvni film.
EXCELSIOR 17.30—22.00 «Di tresette c’è ne uno, tutti gli altri son nessuno». Barvni film.
PRINCIPE 18.00-22.00 «L’uccello dalle piume di cristallo». Barvni film.
.'Vora Gorica
SOČA «Dolarji», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «Rimska pošast», italijanski barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Lopov, ki je prišel na večerjo», ameriški barvni film ob 17.00 in 20.00.
RENÒE «Svetlolasi agent z enim črnim čevljem», francoski barvni film ob 20.00.
PRVAÒINA Prosto.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega orada
ROJSTVA: Christian Locci, Marce Mizzon, Emanuele Franco, Marita Štolfo, Stefano Gaiardo, Federica Badiale, Veronica Volpi.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽ1ČO
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicolò, Ul. 1. maja, tel. 73328.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesarti, Ulica Carducci, tel. 2268.
PROSVETNO DRUŠTVO «FRANC B. SEDEJ» V ŠTEVERJANU
priredi jutri, 11. avgusta, ob 21. uri «med borovci» v števerjanu
GLASBENO KARA VANO POLETJE 74 Z ANTENO
Sodelujejo: Mija Alekšič, Marjan Kralj, Tone Fornezzi • Tof, Eu-gen Jurič, Tatjana Gros, Simeon Gogulovski, Ultra 4, Vokali.
Teplo uaMjeoH
V Ljubljani je umrl ing. Dragotin Gustinčič
Iz ljubljanskega Dela smo prejšnjo soboto in ponedeljek izvedeli, da je 2. t.m. umrl v Ljubljani, 4. t.m. pa je bil pokopan v svojem rojstnem kraju v Dolenji Košani pri Pivki ing. Dragotin Gustinčič, bivši član jugoslovanskega odbora v Nišu, delegat vukovarskega kongresa KPJ, eden ustanoviteljev komunističnega gibanja v Sloveniji, španski borec in bivši profesor univerze v Ljubljani. Doživel je zelo visoko starost 92 let.
V	našem dnevniku smo že ob
pokojnikovi 90-letnici objavili obširnejši življenjepis (10. novembra 1972). Dragotin Gustinčič se je rodil v mi pri Pivki 5. novembra 1882. Realko je študiral v Ljubljani in v Gorici (1896- 1903). Univerzo pa je študiral v raznih mestih:	tehniko (1903 - 1906) in
zemljedelsko visoko šolo na Dunaju (1908 - 1909), tehniko v Zii-richu (1916 -1917) in prirodoslovno fakulteto univerze v Ženevi (1917 -1919). Prvo politično preizkušnjo je doživel leta 1901 na dijaškem zborovanju, ko se je moral zaradi svoje odločne besede v prid združenju jugoslovanskih narodov u-makniti iz ljubljanske realke.
Spomladi leta 1913 je odprl v Trstu tehnično pisarno, kamor se je pozneje leta 1920 ponovno vrnil, ga vnovič zapustil in se ponovno vrnil Ha 1945. Razumljivo je torej, da se je v svojem političnem delovanju ukvarjal v precejšnji meri tudi s tržaškim vprašanjem. Že zaradi tega zasluži, da se njegova vloga v delavskem gibanju podrobneje razišče, kar bo pač naloga naših političnih zgodovinarjev. Iz podatkov, s katerimi trenutno razpolagamo, naj ob pokojnikovi smrti objavimo še naslednje:
V	vojnem letu 1914 je najprej odšel ilegalno v Italijo, kjer se je v Rimu srečal z dr. Trumbi-čem. Potem je odšel v Srbijo, kjer je bil leta 1915 do umika srbske vojske čez Albanijo na razpolago srbski vladi, saj je takrat imel za seboj že bogate politične izkušnje iz štude ovskega gibanja na Dunaju, kjer je nastopal s socialističnimi idejami že pred letom 1910, ko je sprejel službo pri deželnem odboru v Ljubljani, že takrat je bil član Jugoslovanske socialdemokratske stranke.
Po srbskem umiku preko Albanije je odšel v Švico, kjer je v letih 1916 -1919 živel najprej v Ženevi, potem pa v Ziirichu. Tu je z Nikolo Smodlako izdajal revijo «La Yougoslavie-», v kateri se je potegoval za federativno ureditev bodoče jugoslovanske države.
Dne 11. aprila 1920 je bil med najvidnejšimi ustanovitelji Komunistične st anke v Sloveniji, tako da je bil med tistimi delegati, na kongresu v Vukovaru, ki so se v boju proti centromašem zavzemali za revolucionarni program KPJ. Od 1919 do 1920 je imel svojo lastno pisarno v Ljubljani, od 1920 do 1921 pa je služboval pri agrarni sekciji Delavskih zadrug v Trstu. Od leta 1922 do 1923 je bil ravnatelj Občnega konsumnega društva v Idriji. Zaradi izgona je moral živeti v emigraciji na Dunaju od leta 1923 d > 1924. Nato se je v Ljubljano, kjer je imel od leta 1924 do šestojanuarske diktature leta 1929 svojo pisarno.
V	teh letih je bil med najvidnejšimi slovenskimi in jugoslovanskimi komunisti. Na Dunaju je nekaj časa predstavljal KPJ. Udeležil se je II. in III. konference KPJ v letih 1923 in V maju je bil slovenski delegat na III. kongresu KPJ.
J eta 1929 je bil aretiran, in sicer že tretjič. V Beogradu je bil v preiskovalnem zaporu do 26. marca leta 1931, nato pa mu je sodilo sodišče za zaščito države, ven-
nje v Jugoslaviji onemogočeno. Zato je emigriral v Moskvo, kjer je ostal do leta 1936, ko je sodeloval v aparatu mednarodnih brigad v Španiji do leta 1938. V obdobju do leta 1934 pa je bil med oblikovalci znane deklaracije treh partij (Jugoslavije, Avstrije in Italije). V Sovjetsko zvezo se je vrnil v februarju 1939 in bil zaposlen najprej v mednarodnem a-grarnem inštitutu, nato pa v zgodovinskem inštitutu Akademije znanosti ZSSR.
V februarju 1945 se je skupaj s pok. Ivanom Regentom napotil s tankovsko brigado čez Romunijo in Bolgarijo v Jugoslavijo. Iz osvobojenega Beograda je z letalom dopotoval v Črnomelj, ki je bil takrat središče osvobojenega ozemlja. Tik pred osvoboditvijo pa je prispel na Primorsko in v Trst. Po koncu vojne je bil prvi dekan gospodarske fakultete v Ljubljani, kjer je 1. 1945 izdal brošuro «Trst in problem razmejitve med Jugoslavijo in Italijo».
Posebej je treba omeniti Gustinčičevo publicistično delovanje poleg že omenjenega izdajanja revije «La Yougoslavie» v Švici.
Že leta 1907 je sodeloval s članki agramotehnične vsebine pri Kmetovalcu, Naših zapiskih in bil
Umrl je komisar «Aurore»
Agencija TASS poroča, da je v Leningradu preminul Aleksander Belišev, komisar legendarne križarke «Aurora», človek ki je tiste zgodovinske oktobrske noči izdal povelje, da se iz kri-žarkinih topov odpre ogenj na carski Zimski dvorec. Aleksander Belišev je preminul v dvainosemdesetem letu življenja.
sourednik slovenskohrvaškega časopisa Vijesti društva inženjera i arhitekata v letih 1911 in 1912. Tedaj je izdal tudi brošuro Agrarne operacije v Avstriji s posebnim ozirom na Kranjsko. Brošura je izšla v Zagrebu leta 1912. Leta 1915 pa je v Nišu v Srbiji izdal — v srbščini — brošuro pod naslovom *Trst in ostale italijanske zahteve na našem skrajnem zahodu». Na Dunaju je leta 1923 izdal brošuro «Enotna fronta proletariata v Sloveniji». V Ženevi je leta 1917 izdal brošuro pod naslovom «Vivos voco». Leta 1920 je sodeloval pri Rdečem praporu in Delu. Bil je urednik Komunističnega koledarja, ki je izšel v Trstu leta 1922. Pisal je v večje srbske, nemške, francoske, italijanske in ruske socialistične liste tudi pod psevdonimi (Anin, Ignotus, Linko Vremskogorski).
Gornje podatke smo povzeli iz sestavkov, ki so bili objavljeni v ljubljanskem Delu 1972, v Slovenskem biografskem leksikonu leta 1932 in v Enciklopediji Jugoslavije leta 1958. Avtorja teh sestavkov sta predvsem France Filipič in dr. Dušan Kermauner. Posebej pa moramo opozoriti na sestavek, ki je izšel lani v štev. 1-2 «Prispevkov za zgodovino delavskega gibanja» Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani: Andrej Vovko, Politični profil «La Ycugo-slavie», Revije jugoslovanske federalistične emigracije v Švici 1917 -1918».
Kot smo že omenili, življenje in delo pokojnega ing. D. Gustinčiča še ni raziskano, tudi zaradi tega, ■ ker njegovi ožji sodelavci doslej še niso objavili svojih spominov nanj. (Med temi sodelavci je bil tudi naš pok. sodelavec Janko Furlan).
Stanislav Renko
dar je bil na procesu oproščen. Toda kljub temu mu je bilo življe-
Buscainijev
vodič
Le Alpi Giulia
V založbi združenj «Club alpino italiano» in «Touring club italiano» je že pred časom izšla knjižica žepnega formata «Alpi Giulie», ki jo je priredil znani italijanski alpinist Guido Buscaini. že pred dvema mesecema je Buscaini priredil v dvorani Trgovskega združenja srečanje s tržaškimi planinci na katerem je predstavil ta svoj vodič, žal je naklada takoj pošla in danes jo je nemogoče najti na trgu. Pričakuje se ponatis. Mimogrede povedano je cena knjige zelo visoka (9.000 lir za nečlane klubov CAI).
Treba je priznati, da je Buscaini s svojo ženo Silvio Meltzelti-novo (ki mu je pomagala pri vzponih, ogledih terena ter pri delu za mizo) opravil hvalevredno delo. Knižica je, kot smo dejali žepnega formata, toda šteje skoraj 500 strani. V njej je strnjen opis Julijskih Alp od zahoda do vzhoda. Kot pravi avtor sam v uvodu, je opisal v popolnosti vse smeri, plezalne in druge, v Zahodnih Julijcih, medtem se je omejil na določeno izbiro smeri in vzponov v Vzhodnih Julijcih, to je v tistem delu tega enotnega gorovja z zemljepisnega in geološkega stališča, ki spada pod Jugoslavijo.
Ko prebiramo ta bogat planinski vodič, ne moremo predvsem mimo dejstva, da je Buscami (ki je doma iz osrednje severne Italije) posvetil veliko pozomost imenoslovju v Ju lijskih Alpah, bodisi zahodnih, kakor tudi vzhodnih. V zahodnih Julijcih navaja imena vrhov v treh oblikah:	italijanski, slovenski in
nemški. Kratek primer: gora, ki je nad Ovčjo vasjo, Jof Fuart, je po svojem imenu starega furlanskega izvora. Slovenski pastirji, pravi Buscaini, so jo imenovali Višnja gora, kar se je pozneje skrčilo na Viš, Nemci pa so povzeli to slovensko ime ter imenovali goro Wischberg. V nekaj odstavkih Buscaini mojstrsko pove, da je Viš gora na meji dveh narodov, I-talijanov (Furlanov) in Slovencev, a da so Nemci sprejeli imenoslovje, ki so ga našli pri domačinih.
No teh primerov je mnogo. Za vse gore, poti, vzpone so navedena imena tistih, ki so se prvi povzpeli nanje.
Glede gora v Vzhodnih Julijcih, ki so pod Jugoslavijo, Buscaini navaja za področja, ki so bila pod Italijo med obema vojnama najprej slovensko ime, doda pa še italijansko. Za ostale dele Julijcev v Jugoslaviji pa navaja samo slovensko line.
Priznati je treba, da je slovensko imenovanje pisano brez napak. Temu se ni čuditi, saj je Buscai-niju pomagal pri tem delu znani slovenski planinec, Tržačan po rodu, Sandi Blazina, kateremu se v samem uvodu pisec zahvaljuje za sodelovanje, tako pri izbiri smeri in poti v Vzhodnih Julijcih, kakor tudi z jezikoslovnega stališča.
Naše planince in ljubitelje gora bo seveda v prvi vrsti zanimal vodič kolikor nam prikazuje Vzhodne Julijce, kamor že po stari tradiciji najraje zahajajo. Kljub skrčenim navedbam pa dobi bralec dokaj dovršeno sliko o gorah, ki gredo od Mangarta preko Jalovca, fta-zorja, Škrlatice, tja do najveličastnejšega vrha vseh Julijcev, Triglava.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Bodite naklonjeni vsakemu novemu podvigu, toda ne kažite prevelike drznosti. Tudi v družini brzdajte svoje živce.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Natančno izpolnite program, ki ste si ga zastavili. Zaradi neizpolnjene obljube boste zašli v hud položaj.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Majhno razočaranje vam ne sme odvzeti upanje v končni uspeh. Srečno razpoloženje z ljubljeno osebo.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Otresli se boste negibnasti in skušali speljati zadevo do konca. Zgledno razumevanje s prijatelji.
Horoskop
LEV (od 23.7. do 22.8.) Dan je ugoden za nekatere važne investicije. Ne zanašajte se samo na srečo, ki vam je že dalj časa ob strani.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Bodite bolj nepristranski in se ne opirajte na mnenje drugih. Prijetno razpoloženje v družinskem krogu.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) S pomočjo neke vplivne osebe boste uresničili že začet program.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ugoden dan za reševanje administrativnih poslov. Ne bo vam
koristila pretirana ambicija.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) S prizadevnostjo boste uresničili nekatere dobre zamisli.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Čeravno niste v najslabšem položaju, boste morali zavihati rokave.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne popuščajte v svojem boju z nasprotniki kljub drugačnim nasvetom.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Posvetite se z dušo in telesom nekemu novemu in važnejšemu poslu. V trenutnem izbruhu jeze lahko vse pokvarite.




mwmmm
: 1'
; / 1.
- 'Cs' ^ hèm



HpSfPl

n	1
"•Nv.-.


__________________- .... .»«•••/' '
Severno ostenje Mangarta
uiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiii>iMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiini»iiiiiiiiiin>i
NEKAJ PRAKTIČNIH NASVETOV ZA VROČE DNI
Kako ukrepamo v primeru toplotnega udara
Paziti se morajo pred njim zlasti oni, ki imajo šibko srce in visok krvni tlak - Važnost oblačenja v vročini - Najnevarnejši so vroči dnevi, ko je v zraku mnogo vlage - Svež zrak in hladna voda odlični svežilni sredstvi
Poletje nam nudi številne radosti in užitke, sonce zvež zrak v gozdovih in ob morju, v planinah, plavanje. Telo si hladimo pod hladno prho, potem spet ogrejemo pod toplimi sončnimi žarki ter posušimo v pihljajočem, svežem vetričku. Vse to pospešuje krvni obtok, je prava gimnastika ožilja. Krvni obtok in delovanje srca se okrepita, krepi se dihanje, a v poživljeni izmenjavi plinov se kri hitreje osvobaja ogljikovega dioksida ter močneje veže kisik. Vsa tkiva, vsi organi, vse celice se bolj bogato oskrbljajo in na tak riačin «ool-nijo z novo energijo vse akumulatorje» našega organizma ter ga usposabljajo za nadaljevanje življenjskega procesa in opravljanje dela. To so gotovo velike prednosti, ki nam jih prinaša poletje, zato to obdobje tudi s polno pravico izkoriščamo za obnovitev našega zdravja in delovnih sposobnosti.
Vendar poleti, pod vplivom močnih sončnih žarkov in ob povečani vlažnosti zraka, uterne priti tudi do velikih in celo za življenje nevarnih obremenitev človekovega telesa. V mislih i-mamo tako imenovani toplotni u-dar, sončarico, morebitno dehidracijo (izgubo tekočine in s tem hkrati mineralnih soli iz organizma zaradi pretiranega znojenja ali zaradi dizenterije in bruhanja).
Nastopilo je obdobje velike vročine. Živo srebro je obstalo o-krog 30-35 stopinj. Reagiranje našega organizma na tako visoke temperature je v mnogem odvisno od sposobnosti naših organov, ki naj bi kot kake «hladilne naprave» ohranjevali konstantno telesno temperaturo. Ti organi so srce. žile, znojne žleze, koža kot dihalni aparat in pa centri za urejanje toplote in krvnega obtoka, ki so v možganih. Glavno obremenitev nosijo srce in žile, ki se na koži razširijo zaradi toplote, s tem pa nastopi tudi povečano izločanje znojnih žlez. Z izparevanjem znoja na koži, telo izgubi določeno količino kalorij in toplota se zmanjša. Nastopi ohladitev. To je moč še bolje doseči, če obstaja kako premikanje zraka, vetrček, ki pospešuje izparevanje na koži. Vendar, če je zrak zelo vlažen in ni v njem gibanja, telo pa je prekrito z gosto tkanino, ki ne «diha», torej


onemogoča izparevanje in dihanje skozi kožo, pride do akumulacije toplote v telesu in do možnosti pojava toplotnega udara.
Do tega običajno najpogosteje pride v vročih in zelo vlažnih poletnih dneh, ko čutimo v zraku tudi močan pritisk. Ali če se v takih pogojih znajdemo v prostorih ki so natlačeni z ljudmi oziroma, če korakamo v zbitih vrstah kolone na pohodu pod navpično sevajočimi žarki poletnega sonca, človek občuti neznosno vročino in se zruši. Napade ga omotica, znajti se utegne v vročičnih blodnjah, in to zfcrach razdraženega centralnega živčnega sistema, temperatura se dvigne do 40 stopinj, ima pospešen j pulz in v začetku povečan krvni tlak. Če v takih trenutkih ni na voljo hitre pomoči, lahko nastop: smrt, ker bo prizadetemu odpovedalo srce. Tak človek je, če se mu ne nudi takojšnja pomoč, v veliki nevarnosti.
Spričo tega je poleti treba predvsem spremeniti način oblačenja. Oblačila naj bodo kar se da lahka, po možnosti izdelana iz platnenih, poroznih tkanin. Takisto naj bodo čim lažje srajce, katerih tkanina ne sme vsebovati več kot 30 odstotkov umetnih vlaken, ki preprečujejo traspiracijo. Vrhu tega tudi povzročajo alergične reakcije kože. Oblačila naj bodo dovolj široka, komodno krojena, pravtako srajce kratkih rokavov in odprtega ovratnika, ki jih je moč nositi tudi brez jopiča. Glavo je treba pokriti s platnenim ali slamnatim pokrivalom, okrog na-su ni priporočljivo biti čez mero pretisnjen, nogavice naj bodo iz materiala, ki omogoča dihanje kože na stopalih. V dneh. ki so posebno vroči in vlažni, se je treba izogibati vožnje z javnimi sredstvi, ki ne morejo biti dovolj prezračena, kakor tudi javnih lokalov, kjer ni ventilacije. Tega, da je neprimerno ukvarjati se s težkimi fizičnimi deli, ni treba posebej omenjati. Tudi kopanje v kadi z vročo vodo ali savni ni priporočljivo, nič manj tudi pitje alkoholnih pijač. Pač pa pijte sadne sokove in mineralne vode, ki prispevajo k osvežitvi ter oskrbi telesa s potrebnimi mineralnimi solmi, ki jih izgubimo z znojenjem. Toda tudi preveč tekočine ni smet jemati, zlasti ne tisti, ki imajo šibko srce ali povišan krvni tlak.
V primeru toplotnega udara je treba bolnika takoj prenesti na odprt prostor, kjer je dovolj zraka in je le-ta zavarovan pred sončnimi žarki. Odpeti mu je treba ovratnik, obleko in ga polivati s hladno vodo. Položimo mu tudi led ali hladen oblog na glavno in na predel, kjer je srce. Tako vse dokler ne pride zdravnik in bolnika ne prenesejo v bolnišnico, kjer mu bodo dali injekcije glukoze, fiziološke raztopine, kuhinjske soli in sredstev za stimulacijo srca in krvnega obtoka.
Spregovorimo še par besed o sončarici. Do nje pride, ko je človek dlje časa izpostavljen močnim sončnim žarkom, zlasti če ni pokrit. Na primer, če dijaki ali vojaki morajo kje dolgo na soncu čakati. Sončni žarki povzroče tako imenovano hiperemijo (nakopičenje krvi v glavnih centrih možganov, predvsem v centru za krvne žile in krvnega obtoka). Tedaj oseba pade v nezavest in pride do kratkotrajnega kolapsa v krvnem obtoku. Brž ko se prizadeti znajde v vodoravnem položaju, se zavest povme. Takoj ga je treba prenesti na prostr s svežim zrakom, ga odpeti, mu osvežiti glavo in poškropiti telo s hladno vodo ter mu dati kak
osvežujoč napitek (limonado, kocko sladkorja v vodi) ali morda kavo. Vsi tisti, ki so kdaj preboleli vnetje možganov ali imajo visok pritisk, se nikakor ne smejo sončiti, ne da bi zavarovali glave, kakor se tudi morajo izogibati dela na soncu.
Sodobni
bojeviti
Švedi
Obstoji mnenje, dà so skandinavski ljudje po naravi zelo mirni in miroljubni. Izkušnje govore, da 'ni tako. Jugoslovan •»Vasilij Golubovič se je znašel v švedski prestolnici Stockholmu, čisto, urejeno mesto, sodobno v najpopolnejšem pomenu te besede. Ogledoval si ga je z zanimanjem ter ugotavljal, da je njegova mirnodobska izgradnja morala biti zelo dolga, načrtna. Vse je ustvarjeno skladno da so nekateri mestni predeli mesta že kar enolični. To pa ponekikrat prehaja v monotonijo, ki človeka utruja. Pretiran red in reorganiziranost ponekikrat gresta človeku na živce.
Nekega dne je Golubovič obiskal prijatelja, Jugoslovana, ki tam že dolgo živi in popolnoma obvlada švedski jezik. Skupaj sta se v tem času družila z visoko izobraženim intelektualcem. Obiskovali so muzeje, galerije, biblioteke. Ob neki priložnosti je pogovor stekel o švedskem kralju Karlu XII., znani zgodovinski osebnosti, ki se ga je prijel tudi vzdevek Veliki. Ogledali so si slike bitke pri Narvi, kjer je Karel XII. silovito potolkel ruskega carja Petra Velikega, švedski prijatelj je z navdušenjem pripovedoval o tej bitki, Jugoslovana pa sta ga z zanimanjem poslušala. Ko pa je Golubovič vmes povprašal Šveda, če mu je kaj znano o oni drugi bitki, v kateri je Peter Veliki do konca potolkel Švede, se je Šved nenadoma razsrdil in začel v zvišanem tonu dokazovati, kako da oni priznavajo tudi poraze, češ da jim je to šola za bodočnost.
Po tem sodeč, Švedi predvsem niso vsi tako flegmatični, kot o njih govorijo, drugič pa so, tako se zdi, silno občutljivi, na svoj ponos in slavo dajo mnogo, zlasti, če je vse to povezano z vojaško tradicijo iz njihove zgodovinske preteklosti. Morda so preveč časa živeli v miru in čutijo zdaj željo, da se tudi v tem pogledu ponovno uveljavijo. Toda to bo držalo prej-kone le za določen sloj švedske družbe, tisti, ki se nima vsakodnevno ubadati s perečimi življenjskimi problemi in se od samega dolgočasja ozira po najrazličnejših pustolovščinah. Nemara je tudi na švedskem še marsikdo, ki mu močne imponira avtoriteta sile, orožja in, seveda — slave.
Ko umre «najboljši prijatelj»
Kazen mačk, opic, kanarčkov in drugih živali ima argentinska prestolnica še okrog 2,5 milijona psov. Na dan jih povprečno pogine šeststo. Tako nastopijo precejšnje težave z odvozom mrhovine, ker bi sicer ljudje poginule živali enostavno odvrgli na smetišče. Nekdo se je spomnil in v mestni četrti Palermo uredil pasje pokopališče. Pogreb psa bo stal okrog 250 dolarjev. Robert Berghams — tako se imenuje podjetni človek — je mnenja, da je «najboljši prijatelj človeka» vreden vsekakor te žrtve.
SOBOTA, 10. AVGUSTA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
17.30	PROGRAM ZA MLADINO
Razne igre v hribih, pri jezerih in pri morji
18.45	Ridolini strojevodja
19.00	IZŽREBANJE LOTERIJE 19.05 Sedem dni v parlamentu
19.30	Nabožna oddaja
19.45	Športni dnevnik Vremenska slika
20.00	DNEVNIK 20.40 SENZA RETE
Otroški obraz z velikimi, od nekakšnega stalnega začudenja široko odprtimi očmi in vedno rahlo odprtimi ustnicami, kot da se bodo zdaj- zdaj razpotegnile v dobrodušen nasmešek — takšen bi lahko bil kratek oris Gigliole Cinguetti, ki danes zvečer nastopa kot protagonistka oddaje Senza rete. Deset let že dosega uspeh za uspehom, neštetokrat je bila med prvimi in tudi zmagovalka v Sanremu, in ne samo tu, tudi na Evrofestivalu kot predstavnice Italije, kjer je zmagala s popularno «Non ho l’età», letos pa je dosegla drugo mesto potem ko je kot edina ženska, skupaj z Dalido, zmagala na Canzonissimi. Desetine in desetine uspehov je bila dosegla ne samo v Italiji, tudi v Franciji, v Španiji, na Angleškem. In še bi tako lahko nadaljevali, zakaj to veronsko dekle, kot da je nekje odkrilo nekakšen čudežen ključ, ki ji odpira vsa vrata do uspehov. Tudi se zdi, da se jim ne namerava odpovedati. Tudi to pot bo nastopila s svojimi izkušnjami in glaskom, ki se zdi, da se bo vsak čas pretrgal od ganjenosti, skupaj s Peppinom Gagliardijem, večnim drugim na raznih italijanskih festivalih, in Ginom Bramierijem, katerega humor postaja zadnje čase vse bolj prefinjen, ne da bi pri tem trpela njegova simpatična naravnost, ki mu je v dobri meri pomagala de uspeha
21.50	STANLIO IN OLIO Zobobol
22.15	Posebne reportaže TV dnevnika DVA MILIJONA PUŠK Drugo nadaljevanje
23.00	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
20.30	DNEVNIK
21.00	ATENTATOR
Film, v katerem nastopa Fritz Hollenbeck v vlogi Georga El-serja.
8. novembra 1939 je v muenchenski pivnici Burgerbàu imel Hitler govor v spomin padlih v puču 1. 1932. Ko se je manifestacija končala in je Hitler že zapustil lokal, je nekje blizu govorniškega odra eksplodirala bomba. Ta atentat, ki ga je nacistična propaganda takrat spretno izkoristila, skušajoč ta povsem izoliran dogodek pripisati nekakšni organizirani zaroti, je bil kasneje povsem osvetljen. Namen današnjega programa je, da rekonstruira dogodek z vso natančnostjo in zgodovinsko verodostojnostjo v vseh najneznatnejših podrobnostih. Prikaz se začne z zasliševanjem, v katerem Georg Elser prizna, da je on atentator. Odločil se je zato v prepričanju, da se bo s Hitlerjevo smrtjo končala tudi vojna. Na ta podvig se je pripravljal dolgo in potrpežljivo, z vso požrtvovalnostjo, za-pustivši družino in prijatelje, da bi se v popolni samoti in miru lahko pripravil na izpolnitev svojega sklepa. Vse se razvija v nadvse dramatični obliki in se konča z atentatom v Burgerbàu. Zgodba se konča s tragičnim koncem atentatorja v taborišču Dachau. Tu so ga ugonobili, ko je bila usoda Hitlerjeve Nemčije že zapečatena
22.35	Porto San Giorgio: KOŠARKA Svetovni turnir
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
17.45	Mednarodni rokometni turnir Prenos iz Doboja (Sarajevo)
19.05 Obzornik
19.20	Legenda o divjem lovcu
Serijski film	’ ' *
20.10 Mozaik
20.15	Kaj počnemo ob nedeljah?
20.45	Risanka 21.00 DNEVNIK
21.25	Tedenski zunanjepolitični pregled
21.30	ZABAVA VAS JULIE ANDREWS Zabavno - glasbena oddaja
Sobotni večer nam bo razvedrila znana filmska igralka in pevka Julie Andrews s svojimi gosti
22.20	Propagandna oddaja
22.25	COLUMBO Serijski film
23.35	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.45 VSE ZA UMETNOST
Serijski film «Ljubezen na podstrešju»
21.15	DNEVNIK 21.30 POD VODO
Film iz serije «Nemogoči podvigi»
22.20 Nastopa Ridolini
22.50	MALI KONCERT
Orkester RTV Ljubljana bo izvajal Mozartove skladbe. Kot solist bo nastopil Jože Falout, orkester dirigira Samo Hubad
TRST A	II. PROGRAM
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Poslušajmo spet; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Avtoradio; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 U-metnost in prireditve; 18.30 Komorne skladbe deželnih avtorjev;
19.00	Mala enciklopedija dovtipov; 19.25 Revija zborovskega petja; 20.00 Šport; 20.35 Teden v Italiji; 20.50 «Iz moje mladosti» - rad. priredba; 21.10 Ritmični orkestri; 21.30 Vaše popevke; 22.35 Jazz.
TRST
12.10 Plošče; 12.15 in 14.30 Deželne kronike; 15.10 Mali koncert; 15.40 Pogovor o glasbi; 16.45 Kulturni program; 19.30 Deželne kronike dela in ekonomije.
KOPER
7.30,	8.30, 10.30, 12.30, 14.30,
17.30,	18.30, 21.30 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 9.30 20.000 za vaš program; 10.15 Pope jo Snafu; 10.45 Glasba in nasveti; 11.45 Glasbena oddaja; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Igra orkester Jerry Wilton; 14.15 Plošče; 15.00 Glasbena oddaja; 17.15 V plesnem koraku; 18-00 Zapojmo in zaigrajmo; 18.40 Zabavna glasba; 18.45 Pojo «Novi Fosili»; 19.00 Vročih sto kilovatov; 19.30 Primorski dnevnik; 19.50 Zabavna glasba;
20.00	Za prijeten konec tedna;
21.00	Večer v glasbi; 21.45 Glasbeni weekend.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 17.00,
19.00,	23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Sledijo si plošče; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.07 Italijanske popevke; 14.50 Znanstvena oddaja; 15.40 Veliki variete; 17.10 Poje mezzosopranistka Marilyn Horne;
18.00	Nove ital. popevke; 19.15 Nabožna oddaja; 19.30 Festival v Salzburgu 1974 ; 22.20 Neapeljski oder.
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 16.30,
19.30	Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Pesmi za odrasle;
9.30	Strnjena komedija; 10.00 Pesem za vsakogar; 10.35 Varietejski program z Ginom Bramierijem; 11.00 Zbori iz vsega sveta; 12.40 Pevci lahke glasbe; 13.35 Cochi in Renato; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Lahka glasba; 15.40 Poletje evropskih festivalov - Beyreuth; 16.35 Popoldanski glasbeni program; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Kulturna oddaja; 19.55 Supersonici 21.19 Program s Cochijem in Renatom;
21.30	Glasbeno - govorni program; 22.50 Glasba v večeru. (
III. PROGRAM
8.25 Jutranji koncert; 9.30 Koncert za začetek; 11.40 Strawinski - Komorna glasba; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 «Armide»-tragedija; 17.00 Poezija N. Ro-sanige; 17.10 Scenska glasba; 17.55 Literarna oddaja; 18.00 Skeči; 18.20 Lahka glasba; 18.45 Kulturna oddaja; 19.15 Rimski koncerti - dirigira Hans Dre-wanz; 21.00 Dnevnik; 21.30 Grego-ri, Lutoslawski, Williams, Bettinelli, Wolf, Chausson itd.
SLOVENIJA
7.30,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00,
15.00,	19.00, 23.00 Poročila; 7.50 Beseda na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35 Mladinski glasbeni album; 12.20 Doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Čez travnike in polja; 14.15 Zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji; 16.40 Paleta popularnosti; 17.40 Majhni ansambli; 18.20 Gremo v kino; 19.45 S knjižnega trga; 20.15 Veseli planšarji; 21.00 Radijski radar;
22.00	Orkester RTV Ljubljana; 22.25 Zabavna radijska igra; 23.20 Oddaja za naše izseljence; 00.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
Azori
V Lizboni so lakonično sporočili, da so se v Wa-shingtonu začela pogajanja sa obnovitev (in korekturo) sporazuma iz leta 1951, ki v sklopu portugalsko — severnoameriškega obrambnega pakta ureja tudi položaj ameriškega oporišča Lajes na Azorskih otokih, 1.600 kilometrov od iberske obale. Kakšne bodo spremembe, niso povedali ne v Lizboni, ne v iVashingtonu, bojda pa bodo »vsebinske«; nobena skrivnost namreč ni, da je že prejšnja vlada premiera Caetana zahtevala revizijo sporazuma o ameriškem oporišču, češ da je za Portugalsko skrajno neugoden.
Devet otočkov Azorskega otočja je 1431 odkril Gonga-lo Velho Cabrai. To je bilo prvo okno za Portugalsko ter začetek portugalskih odkritij in kolonialnih osvajanj. V burni portugalski zgodovini so Azorski otoki večkrat igrali pomembno vlogo. V prvi svetovni vojni so si Američani kljub portugalski nevtralnosti v Ponta Delga-da uredili pomorsko oporišče. Med drugo svetovno volno so si Britanci leta 1943 opremili letališče Lajes, s katerega so vodili boj proti nemškim podmornicam va Atlantiku, leto kasneje pa so se v Santa Maria usidrali še Američani, ki so po končani vojni svoje oporišče preselili v Lajes, katerega so Britanci opustili. Leta 1951 podpisani sporazum, ki je urejal pravni status te ameriške baze na Azorih, se je iztekel februarja letos in v Lizboni so si prizadevali še pred iztekom roka, da bi sporazum obnovili pod ugodnejšimi pogoji, po 25. aprilu pa je bilo slišati tudi glasove, naj bi sploh odpovedali gostoljubje Američanom.
Strateška vrednost azorskega oporišča se je pokazala med oktobrsko vojno lani Portugalska je bila edina članica NATO, ki je Američanom brez omejitve dovoljevala uporabo svojega ozemlja v zračnem mostu, po katerem so ZDA pošiljale opremo Izraelu Seveda so Portugalci že takrat predložili svoj račun. Ko se je Kissinger 17. decembra lani na poti iz Tel Aviva ustavil v Lizboni, je njegov gostitelj, takratni zunanji minister Patricio zahteval, naj ZDA v zamenjavo za »azorsko uslugo« dajo Portugalski moderno raketno orožje, ki bo kos sovjetskemu orožju, s katerim razpolagajo osvobodilna gibanja v Gvineji- Bissau, Angoli in Mozambiku. Washington je odločno rekel ne: že deset let velja pravilo, ki ga je postavil Pentagon, namreč, da se orožje takšne vrste ne sme pojaviti na afriških bojiščih. In temperatura v portugal-*ko<imeriških odnosih je pri priči padla.
Osemnajstega junija letos se je general Spinola sestal z Nixonom. Na Azorih. In govorila sta tudi o Azorih. Nemara so bili takrat začrtani tudi glavni okviri pogajanj, ki so se včeraj začeli. Na dlani je, da bo Lizbona za »azorske usluge« skušala iztržiti čim več. In kaj je »čim več« v sedanjem trenutku portugalske? Prav gotovo ne rakete za kolonialno vojno, marveč izdatna finančna pomoč, potrebna, da se brez nevarnih pretresov likvidira fašistično zapuščino in anahronistični kolonialni imperij. M. ŠUŠTAR
Smrtni plesi narave
Po najnovejših poročilih je že več kot polovica Bangladeša pod vodo — Kolera grozi — Ogromna materialna škoda — Nesreče se vrstijo iz leta v leto
Najnovejša agencijska poročila navajajo, da so zdajšnje poplave v Bangladešu terjale že več kot 600 smrtnih žrtev, da je že več kot polovico bangladeškega ozemlja pod vodo, monsunski nalivi trajajo že skorajda petdeset dni, v državi so razglasili izredno stanje, vojska pomaga reševati prebivalstvo, ogroženih je več kot dva milijona ljudi. Industrijska proizvodnja na prizadetih območjih je zastala, po doslejšnih ocenah pa so poplave povzročile vsaj za pol milijarde dolarjev škode.
Bangladeška vlada se je odločila poklicati svet na pomoč, saj ljudem primanjkuje hrane, zdravil, odej, šotorov (na deset tisoče ljudi je ostalo brez strehe nad glavo). Iz Dake so sicer sporočili, da jim ne primanjkuje cepiva proti koleri, ki se je že pojavila na nekaterih poplavljenih območjih, vendar pa zaradi vedne ujme ne morejo priti do ljudi, in jih cepiti. Povrhu vsega pa so razbesnele vode, ki prodirajo na severovzhodu iz indijske države Asam, na severozaho-
tastrof na svetu. Nad deželo je divjal šest ur ciklon s hitrostjo 240 kilometrov na uro. V Bangladeškem zalivu je ciklon vzdignil /elikan-ski val, visok deset metrov. Najhuje je razsajal v delti Gangesa, na otokih in ob obali.
Takrat so vedeli povedati, da je vihar privršal nenadoma z neznansko močjo. V kratkem sta siloviti piš in razdivjana voda zbrisala z zemlje cela naselja, katerih prebivalci, živeči v majhnih, utesnjenih kočah in kolibah iz blata in trsja, niso imeli
pomenilo, da so valovi odnesli kakih 16.UOO žensk m otrok.
Krajevni veljaki so tistega turobnega novembra povedali, da je bilo podobno tudi po drugih prizadetih območjih — živi so ostali samo močni, se pravi odrasli moški in fantje. Med preživelimi, ki so jih srečavali, ni bilo niti ene ženske ali otroka, ki bi bil mlajši od 12 let. Čeprav je od ujme minilo že devet dni, so trupla mrličev še vedno plavala po vodah šestih otokov, porajala se je nevarnost za-
VODOVJE, NAKAR SE KOLERA ... Poplavljena vas v notranjosti Bangladeša.
du, v osrednjem in južnem delu države pa se združujejo s poplavljeno delto Gangesa (večji del ozemlja Bangladeša je namreč ogromna Gangesova delta), uničile posevke riža, za katerega je ravno še pred kratkmi kazalo, da bo navrgel dobro letino.
Boj za golo življenje
Bangladeš, ki se je zadnji čas komajda začel počasi postavljati na noge, doživlja novo, še eno tragedijo. Kaj pomenijo stotine milijonov dolarjev za državo z najnižjim družbenim dohodkom na prebivalca na svetu, si ni težko predstavljati. Tudi tega ne, kaj pomenijo uničujoče poplave za gospodarstvo, ki je od neodvisnosti sem pred dobrim poldrugim letom napravilo prve, še dokaj obotavljive korake. In tudi tega ne, kaj pomeni za ljudi in za državo, če si milijoni ljudi mukoma, v boju z vodno stihijo rešujejo borno imetje, ali pa je tudi za to zmanjkalo časa in moči, zaradi česar si morajo deset tisoči reševati le še golo življenje.
Tri leta in slabih osem mesecev je minilo od takrat, ko je zdajšnji Bangladeš doživljal svojo največjo tragedijo, ki mu jo je prizadejala narava. Bilo je v noči od četrtka na petek, ko se je zgodila ena največjih ka-
skoraj nobene možnosti, da bi ubežali katastrofi.
Obup sto tisočev
Neki pilot, ki je letel nad otokom Bhola na jugu dežele, kjer je pred ujmo živelo kakih 700.000 ljudi, je poslal v svet grozljivo novico: »Na otoku je opaziti samo še nekaj posamičnih sledov življenja . ..« Po nekaj urah so v takratnem Vzhodnem Pakistanu začeli preštevati žrtve ciklona: na uradnem seznamu se je znašlo 168.000 oseb, pakistanski I funkcionarji organizacije za pomoč so v svojih ocenah navajali sto tisoče žrtev. De Janškega števila mrtvih niti takrat niti pozneje ni bilo mogoče ugotoviti, neuradne številke pa so se sukale okoli dveh milijonov umrlih.
To tragedijo, ki je potegnila za seboj pomanjkanje, še hujšo revščino kot poprej in obup sto tisočev svojcev, je spremljal le ta ka nec tolažbe, da se po krajih, ki Jih je ciklon najbolj prizadel, ni bolj razmahnila kolera, razen nekaj ločenih primerov Agencija United Press International je tiste dni poročala, da so ciklon in velikanske valove, ki so ga spremljali, preživeli le močni. Na najjužnejšem izmed treh manjših otokov Manpurov v Bengalskem zalivu je preživelo 10.000 ljudi — vsi so bili moški, kar Je
Telefoto: UPI
gozditve, trupla so razpada la... Na milijone glav govedi je brezmočno poginilo
mednarodnega Rdečega križa), so strahoviti in morilski ples narave primerjali z biblijskim potopom.
Množica črnih številk
Cikloni, tornadi, poplave in kužne bolezni so območje okrog Bangladeškega zaliva pustošili tudi že v sivi davnini, pa tudi pozneje, denimo nekaj let nazaj. V maju pred devetimi leti je ciklon na tem območju terjal približno 12.000 življenj, decembra istega leta je ciklon v zalivu ugonobil nad tri tisoč ribičev, po drugih podatkih spet sta oba ciklona uničila 40.000 življenj. Aprila pred šestimi leti je tornado v Daki pomoril tisoč ljudi, štiri tisoč jih je bilo ranjenih, 15.000 ljudi pa je ostalo brez bivališč. Sredi aprila lani je spet privršal tornado nad Dako in terjal nad tisoč žrtev, komaj mesec pozneje so razdivjane vode poplavile četrtino bangladeškega ozemlja, 9. avgusta lani so monsunski nalivi preplavili 14 od skupaj 19 okrožij v državi, porušenih je bilo 66.000 hiš, neposredno prizadetih enajst milijonov ljudi, po neuradnih podatkih pa je bilo 500 mrtvih. Prvi teden v lanskem novembru je silovit ciklon v Bengalskem zalivu spet presenetil ribiče, smrtnih žrtev je bilo 127. Mesec pozneje je pridivjal nov orkan, nekaj deset ljudi je bilo mrtvih.
Suhoparna množica črnih številk pove, da je narava na ondotnem območju ne usmiljena. Najnovejše šievil ke povedo, da narava v trop skem Bangladešu spet pie še svoj večni smrtni ples
AVGUST PUDGAR
v velikanskih valovih. Piloti, ki so prevažali pomoč v hrani, zdravilih in oblekah (kaj kmalu je začela dotekati iz vsega sveta in prek
BERITE
Puškinova skrivnost
V Leningradu, pred hišo s številko 12, ljudje vsak dan potrpežljivo čakajo v dolgi vrsti da bi si ogledali stanovanje, v katerem je Puškin preživel zadnja leta življenja. Vstopnice za predstavo »Verjemi, tovariš« v moskovskem avantgardnem gledališču »Na Taganjki«, kjer so na podlagi Puškinovih pisem ponazorili »pet človeških obrazov poeta«, so razprodane že tedne in tedne vnaprej. V Puškinovem literarnem muzeju pa se že vrsto let enkrat na teden zbirajo pesnikovi ljubitelji: učen -i, študentje, delavci, uslužbenc., profesorji, vojaki na tako imenovanih »Puškinovih večerih,« na katerih berejo Puškinove pesmi ter lastne sestavke o njem.
To je le nekaj primerov velike priljubljenosti, ki Jo Je Puškin deležen v svoji domovini; in velikega zanimanja za vse, kar je v zvezi z življenjem tega velikega ruskega poeta iz preteklega stoletja. Ob 175. obletnici Puškinovega rojstva, ki so ji tukaj dah izridno velik poudarek, se mnogi sprašujejo, v čem je »skrivnost« Puškinove aktualnosti in priljubljenosti?
Čeprav Je Puškin s svojo besedo in življenjem vseskozi zbujal pozornost, pa ugotavljajo, da se je njegova popularnost še zlasti povečala v zadnjih letih. Puškin Je na vrhu
liste najbolj branih avtorjev. V Sovjetski zvezi so doslej izdali 162 milijonov izvodov njegovih knjig, ki so vse že tudi pošle. V inozemstvu pa so objavili Puškinove pesmi v 45 jezikih.
Kljub tej očitni »lakoti« za Puškinovimi knjigami so nekateri med nedavno razpravo o literaturi v obdobju znanstveno-tehnič-ne revolucije menili, da je Puškin neaktualen in
zastarel. Ostali so v manjšini. Najbolj oster kritik teh mnen- je znam puški-novec Boris Mejlah, ki meni, da lahko prav »Puškinova ustvarjalnost, narava njegovega sintetičnega razmišljanja, služi kot jez proti enostranskemu, izčrpavajočemu racionalizmu, proti obubožamju emocij, proti podrejanju bogastva duhovnega sveta matematičnim izračunom«. Brez dvoma je Mejlah s tem zavrnil kritike Puškina, odgovoril pa tudi na vprašanje o vzrokih pesnikove vse večje popularnosti v sodobnem obdobju, ki skriva v sebi tolike nevarnosti za človekovo odtujitev. Neki drugi pušklnoslovec, pesnik Vsevolod Roždestven-ski pa je zapisal, da je »avtoriteta Puškina — tako družbeno-moralna ka-
kor umetniška — zelo nujna za razvoj poezije našega časa, še zlasti, kar zadeva mlade poete«, katerih pesniška dejavnost je marsikdaj »enostavna« in »površna«.
Zanimivo Je, da so se največji puškinoslovci hkrati tudi uprli svojevrstni vulgarizaciji Puškina. Opozarjajo namreč na nekakšno »konjunkturo« vsega, kar je v zvezi s Puškinom. Tako nekateri
»odkrivajo« nove podatke o Puškinovem življenju, ki so celo znanstveno dvomljivi, senzacionalistični ali pa ponavljajo stare in že znane stvari. Skratka, v obdobju najširšega priznanja Puškinovih vrednot in njegove največje popularnost, se pojavlja tudi precej šušmarstva. Po drugi strani pa še niso rešena posamezna literar-no-zgodovinska vprašanja, ki naj bi popolneje osvetlila Puškinovo osebnost. Eno teh vprašanj zadeva Puškinove literarne načrte. Kot je znano, je pesnik podlegel ranam, ki jih je dobil med dvobojem, v 37. letu starosti Filozof in pesnik Solov-Ijev je, na primer, menil, da se je Puškin do svoje nasilne smrti že »izpil« in da ne bi prispeval nič več pomembnega v zakladnico
ruske literature. Iz arhivskega gradiva, ki so ga zbrali v najnovejšem času, pa se da sklepati, da je Puškin imel namen pisati roman - epopejo o družbenih vprašanjih svojega časa. Nedokončana je ostala tudi zamisel o »Zgodovini Petra«, kakor tudi vrsta dram iz različnih obdobji ruske in svetovne zgodovine. Puškino-slovstvo prav tako pogreša dober celovit in znanstveno utemeljen pesnikov življenjepis.
Ob obletnici rojstva so Puškinu dali polno priznanje kot velikemu pesniku, ki je »položil temelje ruski kulturi in ji priboril svetovni sloves, s čigar imenom ie povezana dokončna usmeritev ruske literature k realizmu .. .« V Moskvi, Leningradu ...« in drugih Puškinovih krajih so bile neštete slovesne akademije, posvečene velikemu pesniku Za najpomembnejši dogodek na področju puškinoznanstva pa imajo odločitev Sov jetske akademije znanosti, da izda obsežno »Puškinovo enciklopedijo«. Ta sklep se je rodil po dolgotrajnih razpravah in celo nasprotovanjih. V knjigarnah pa je že prvi zvezek nove jubilejne izdaje zbranih del Aleksandra Sergejeviča Puškina (v 10 knjigah m 500.000 izvodih). Naklada pa je očitno prenizka saj je na primer v moskovskem »Domu knjige« vpis naročnikov trajal le en dan.
MARKO KOZMAN
revijo
DAN
Spodrezani
frak
Ob nedavnem obisku predsednika Nixona v Moskvi je prišlo do izmenjave daril. Tako je Brežnjev podaril Nixonu sliko »Moskva ponoči«, namizni prt iz čipk, vazo, na kateri so narisani detajli Moskve, ter s poldragimi kamni obloženo šatuljo z garnituro jantarjevih draguljev za gospo Nixon Brežnjev pa je dobil modri športni avtomobil znamke Chevrolet, garnituro namiznega pribora in srebrno okrasno skledo s kristalnimi kozarci.
•
Izgleda, da se 22-letni doživljenjski haitski predsednik Jean-Claude (»Baby Doc«) Duvalter ne počuti dovolj varnega, ker so se pred predsednikovo palačo v Port-au-Princeu ponovno pojavili na straži oklepni avtomobili m tanki, kot je bilo v nemirnem času pokojnega »Pa-pa Docci«-
Okence v svet
Berlinsko
okolje
Sjxir med Bonnom (ZRN) in Berlinom (NDR) zaradi zahodnonemškega zveznega urada za varstvo okolja, ki se ga je Bonnu zdelo potrebno namestiti ravno v Zahodni Berlin — občutljivo okolje, ki ga varuje na upoštevanju vsakršnih občutljivosti grajeni sporazum med štirimi velikimi silami, sklenjen 3. septembra 1971 — prerašča okvire odnosov med nemškima državama in se razvija po zadnji demarši zahodnih treh podpisnic v Moskvi v mednarodni spor.
Nova berlinska kriza? V času, ko ima svet opravka e nezimerno hujšimi težavami, in v trenutku, ko je očitno, da procesa popuščanja napetosti ni mogoče obrniti nazaj, takega razvoja ni pričakovati, a tudi novih zapetljajev ali krizic si ni želeti.
Zato je težko razumeti, čemu Bonn $ svojo politično in strokovno neutemeljeno odločitvijo o sedežu zveznega urada za varstvo okolja ravno zdaj preskuša »mehka mesta« v berlinskem sporazumu in utrjevati svoje pravice na tem stičišču vzhodnih in zahodnih interesov.
Vodja zahodnonemških socialnih demokratov Herbert Wehner je ob podpisu berlinskega sporazuma svetoval: »Strogo spoštovanje, celovito izvrševanje, nobenega igračkanja in nobenega obremenjevanja. Ce je res, da so se v Bonnu odločili namestiti urad za varstvo okolja zvezne republike v kraju, ki je 280 kilometrov oddaljen od glavnega mesta področja, za katero naj skrbi, prav na nasvet Egona Bahra, tvorca mednemškega sporazuma, potem je težko verjeti prepričevanju, da »urad ne vlada Zahodnemu Berlinu tako kot Zahodni Berlin ne vlada Zvezni republiki«. Težko je verjeti. da gre za nedolžno zadevo, ki bi jo bilo mogoče vskladiti celo z nekimi konkretnimi določili mednemškega sporazuma.
Vlada NDR sodi, da gre za kršitev točke B drugega dela berlinskega sporazuma, da Zahodni Berlin »še naprej ne bo sestavni del Zvezne republike Nemčije in ne bo pod njeno oblastjo«. Ce je tako, potem Bonn nima pravice ustanavljati na tem področju novih uradov pod zaščito istega odstavka, ki pravi tudi, da »povezanost (Zahodnega Berlina) z Zvezno republiko ostane in se bo še naprej razvijala«.
Prav tu — ob vprašanju povezanosti ali »zvez«, kajti nemški besedili četvernega sporazuma uporabljata različni nemški besedi — je ob reakciji vlade NDR. ki je na bonski sklep ukrepala z oviranjem gibanja članov novega urada med Berlinom in ZRN, preskočila iskra na mednarodno področje. Nemška demokratična republika krši točko A istega sporazuma, o svobodnem, neoviranem prometu (povezave = zveze), uzurpira si vlogo nad-zorovalca izvajanja četvernega sporazuma! Tako trdi Bonn. In spor je tu, položen lepo v naročje štirim »velikim«.
Čemu? Morda bo zadeva zaradi interesov ZDA in ZSSR nekako izglajena, toda kakorkoli že se bo iztekla, med-nemškim odnosom bonski sklep ne bo koristil. Pa tudi evropski varnosti ne, kajti v Bonnu začenjajo povezovati odgovor Moskve na zahodno demaršo z verodostojnostjo njenih želja po miru in varnosti v Evropi.
JAKA ŠTULAR
Belgija
zavrača
zdomce
Tujim delavcem je prepovedala vstop in na mejah poostrila nadzor
BRUSELJ, 9. avg (Tanjug) — Belgijska vlada je prepovedala vstop tujim delavcem. Na mejnih prehodih so po ostrili nadzorstvo Hkrati sc »amnestirali« vse tuje delav ce, ki so doslej delali v Bel giji brez dovoljenj za delo in bivanje; vlada jih je po zvala, naj se čimprej prijavi jo policijskim postajam in zavodom za zaposlovanje Računajo, da je v Belgij-zdaj okrog 40.000 tujcev, k nimajo dovoljenja za delo to pa je povzročalo precejš nje težave oblastem kako' tudi njim samim. Običajne so delali pod neprimerno tež jimi pogoji in za precej niž jo plačo.
Nfronova pot h koncu
Nixon na Kitajskem; od 21. do 28. februarja 1972 je Richard Nixon na povabilo premiera Cu En Laja uradno obiskal LR Kitajsko, s čemer se je končalo 23 let, ameriškega nepriznavanja azijskega orjaka. V skupnem sporočilu so ZDA prvič priznale, da je Formoza sestavni del Kitajske, s tem je bila prižgana zelena luč za normalizacijo amenško-kitajskih stikov.
Resnični konec hladne vojne: skoraj natanko tri mesece kasneje, 23. maja pa je .*.xon znova odšel na pot, tokrat v Moskvo in znova so statistiki izračunali: prvič v 50-letni zgodovini SZ je Kremelj obiskal ameriški predsednik. Med obiskom so podpisali šest sporazumov, med katerimi je bil najpomembnejši dogovor o omejevanju strateške oborožitve.
Začetek zadeve Watergate: 17. junija je policija v poslopju demokratske stranke v Washingtonu prijela pet ljudi in jih osumila, da so hoteli namestiti prisluškovalne naprave. Med aretiranimi je tudi James McCord, vodja odbora za ponovno izvolitev Nixona.
Prepričljiva volilna zmaga:
na volitvah za predsednika ZDA 7. novembra 1972 je znova zmagal Richard Nixon, z zmago, kakršne ne pomni
zgodovina ameriških volitev. Zmagal je v 49 zveznih državah, medtem ko je njegov protikandidat demokrat George McGovem osvojil le eno deželo — trdnjavo demokratov Massachussetts.
Sojenje vlomilcem: 8. januarja 1973 je zvezno sodišče v Washingtonu pričelo proces proti petim vlomiicem ter dvema solcrivcema za vlom v sedež demokratov. Tri dni kasneje je senat imenoval posebno komisijo za preiskovanje Nixonove dejavnosti med predvolilno kampanjo. Komisijo je vodil demokrat Sam Ervin.
Močnejši letalski napadi:
26. februarja 1973 je Nixon odločil, da bodo okrepili ameriške letalske napade na Kambodžo. Z bombardiranjem so pričeli že marca 1969; napadi, ki jih ameriška vlada ni priznala so trajali leto dni, čeprav so ZDA priznavale nevtralnost kamboške države.
Serija odstopov: Bela hiša je pričela preiskavo ob zadevi Watergate. Nixon je 17. aprila objavi: da je preiskava »pripeljala do pomembnega razvoja dogodkov«, dva dni kasneje pa se je sprožil plaz odstopov. Najprej je odstopil pravosodni minister Richard Kleindienst, nato začasni šef FBI Patrick Cray. 30. aprila je N:xon odpustil svojega pravnega svetovalca Johna Deana ter sprejel ostavki šefa kabineta Boba Hal demana ter svetovalca za notranje zadeve Johna Erlich-mana.
Sojenje sodelavcu: newyor-ška velika porota je 10. maja obtožila bivšega pravosodnega ministra Mitchella ter nekdanjega trgovinskega ministra Stansa, ker sta pomagala finančniku Robertu Vešču, ki je v sklad za izvolitev Nixona dal nenavadno visoko podporo: 200.000 dolarjev. Teden dni kasneje je Ervinov preiskovalni odbor pričel z javnimi zaslišanji.
Nixon zanika krivdo:	22.
maja je Bela hiša objavila štiri tisoč besed dolgo Izjavo, kl jo je podpisal Nixon. V njej je izjavil, da dopušča možnost, da so bili nekateri njegovi sodelavci vmešani v zadevo Watergate, obenem pa je ostro zanikal, da bi sam karkoli vedel o vlomu in prisluškovanjih.
med srečanjem v Pekingu.
Ali Nixon res ni vedel?: po
pomembnem pričevanju Er-lichmana in Haldemana je senatna komisija 6. junija skušala ugotoviti, ah je Ni-xonova izjava, s katero je zanikal, da bi bil seznanjen z vlomom, resnična Na zborovanju sindikatov pa je predsednik zunanje-pohtičnega odbora Fulbright zahteval, naj Nixon in Agnew odstopita, če ne moreta storiti ničesar, kar bi v Američanih vzbudilo zaupanje do predsednika.
Brežnjev v ZDA: kljub zapletu zadeve Watergate je 16. junija prispel na uradni obisk Leonid Brežnjev. Zaradi pomembnega obiska so preiskavo v senatnem odboru
odložili, do 26. junija. Tedaj se je pričelo zasliševanje Johna Deana, ki je dal pomembne izjave o vmešanosti predsednika v zadevo Watergate. Bela hiša je Deanove izjave zanikala.
Nixonova obljuba: 1. Julija je Nixon pred kongresnimi voditelji obljubil, da bodo
ameriške sile 15. avgusta prenehale bombardirati Kambodžo.
»Ne bom odstopil«: 13. julija Je Nixon lažje zbolel in je moral za teden dni v bolnišnico. Ob prihodu z zdravljenja je zanikal glasove o odstopu: »Naj se arugi valjajo v blatu zadeve Watergate, jaz pa bom nadaljeval delo, za katerega sem Izvoljen.«
Senatni odbor zahteva trakove — preiskava je razkn la, da je Nixon dal posneti pogovore s svojimi sodelavci (in nekaterimi obiskovalci), zaradi česar Je senator Ervin zahteval kopijo posnetkov. Nixon je zahtevo zavr nil,. komisija pa se je odločila obrniti se na sodišče.
Več pomoči kamboškemu režimu: v začetku avgusta je Washington močno okrepil gospodarsko in vojaško pomoč Phnom Penhu, princ Si-hanuk pa Je odklonil ponud
bo, da bi se srečal s Kissin-gerjem, ki je prav tedaj obiskal Peking. 15. avgusta — konec ameriških bombardiranj.
Nixon javno o Watergate:
16. avgusta 1973 je Nixon v javni poslanic, ameriškemu ljudstvu spregovoril o zadevi Watergate in predložil nekaj dokumentov. Nixonovi pomočniki so izjavili, da je bilo v preteklih nekaj mesecih več pritiskov na predsednika, vendar je Nixon »sposoben opravljati svoje dolžnosti«.
Prvič o impeachmentu: 23. oktobra 1973 Je zadeva Watergate, ki se je znova zaostrila, dosegla nov vrh. Skupina demokratskih in republikanskih posiancev je v predstavniškem domu zahtevala, naj sprožijo postopek, s katerim bi ugotovili ali obstajajo razlogi za odstavitev (impeachmen.) predsednika ZDA.
Le še četrtina za Nixona: raziskava Gallupovega inštituta je 3. novembra 1973 pokazala, da samo 27 odstotkov Američanov podpira svojega predsednika. Vplivni »New York Times« ie v uvodniku pozval Nixona. naj »v korist naroda« odstopi enako so zapisali »Time«, »Detroit News«, »Denver Post« in nekateri drugi časniki. To Je zahtevalo tudi nekaj senatorjev, med njimi tudi republikanec Edward Brook
Poslanica ljudstvu: v svoji letni poslanici (I. februarja 1974) je Nixon ob koncu zatrdil, da ne misli odstopiti, da pa bo dal sodnim organom na voljo vse dokumente za »kaznovanje krivcev m oprostitev nedolžnih«.
KIssingerjeva grožnja: Zunanji minister Kissinger je
izjavil, da bo odstopil, če bo pravosodni odbor izglasoval sklep o postopku za odstavitev (21. februar)
Zanka se stiska: 16. maja je Nixon v obupnem poskusu, da bi zavr, valjar zadeve Watergate, izročil 1254 strani popravljenih zapisov pogovorov s sodelavci o zadevi Watergate.
»Nova atlantska listina«:
po 25. zasedanju ministrskega sveta v Ottawi, so atlantski zaveznik, v Bruslju podpisali »novo atlantsko listino«, dokument o urejevanju odnosov v paktu NATO.
Nixon v Moskvi: od 22. do 30. maja 1974 je Nixon bil na uradnem obisku v Moskvi. Poskus, da bi s podpisom pomembnih dogovorov na področju omejitve oboroževanja odvrnili pozornost ameriške javnosti od zadeve Watergate, se je izialovil. Nixon in Brežnjev sta podpisala le trt manj pomembne sporazume.
Nixon izgublja igro: 20. julija se je pred pravosodnim odborom ameriškega kongresa večina udeležencev izrekla za sprožitev postopka za odstavitev Kljub temu je Nixon ponovil izjavo, da ne bo odstopil.
Priznanje krivde: 5. avgusta Je Nixon dai izjavo, s katero je prlznai da Je šest dni po vlomu v Watergate vedel zanj vendar je FBI in CIA ukazal, naj preiskavo zavlačujeta. Kljub temu pa je menil, da zahteve za odstop niso opravičene.
KONCERT SUPER SIL — Brežnjev in Nixon med moskovskim vrhom, začetkom politike popuščanja.
OBTOŽUJOČA TRUPLA — Žrtvi ameriških bombnih napadov na kamboško ozemlje.
Delamo le 134 dni
Komaj 35 do 50 tisoč dinarjev dohodka na zaposlenega
ZAGREB, 8. avg. (Tanjug) — V politični propagandi in splošni politični dejavnosti na Hrvaškem so pozivi k delu, varčeva-. iju in k večji produktiv-iiosti nerazdružljiv del akcije za uresničevanje nove ustave. Vzrok za to je, da sedanji delovni napori dajejo povsem nezadovoljive efekte: komaj 35 do 50 tisoč dinarjev dohodka na zaposlenega na področju gospodarstva. To pa je prav toliko, da se osebni dohodki ne morejo občutneje povečati, da v investicije ni mogoče vlagati brez močne naslonitve na bančne in druge kredite.
Na temelju vsega tega v Hrvaški poudarjajo, da je ustava proizvajalcu zagotovila monopol nad razdelitvijo, da pa proizvajalec ne bo imel posebne koristi, če bodo tovarniške blagajne prazne kot v času, ko je to delitev v njegovem imenu opravljal nekdo drug.
Nekatere analize, ki ne drže le za Hrvaško, govore, da pri nas delamo samo okoli 134 dni na leto. Hrvaška oziroma Jugoslavija počiva 231 dni v letu (sobote, nedelje, prazniki, dopusti, sestanki itd.). Nihče seveda ne zahteva, da naj bi delali ob sobotah in nedeljah ali med dopusti, zato pa velja »vojna napoved« neupravičenim bolezninam, številnim in dolgim sestankom med delovnim ča--om in podobnim poja-
im.
Na vprašanje, kateri so najvažnejši elementi njihovega protiinflacijskega programa, je predstavnik ladjedelnice »Split« odgovoril: »Intenzivnejše delo, polna izraba delovnega časa!«
Zagata obmejne trgovine
Izjemna konjunktura v trgovini na drobno na območju med Italijo in SFRJ pripada preteklosti — Jugoslovanska trgovina vse teže občuti visoke režijske stroške in posledice nenačrtne rasti
NOVA GORICA, 7. avg. Izjemna konjunktura, ki je vladala zaradi občutnih razlik v cenah posameznih vrst blaga in ugodne valutne menjave v trgovini na drobno na obmejnem območju med Jugoslavijo in Italijo, je minila. Vrsta trgovskih podjetij, ki so vložila veliko denarja v širitev prodajnih zmogljivosti, se je znašla v zagati. Prodaja je močno upadla, režijski stroški pa ostajajo zaradi predimenzioniranih prodajnih prostorov visoki. Medtem ko v nekaterih organizacijah še upajo na novi preobrat, razmišljajo drugod, kako iz sedanje krize.
Povsem normalno je bilo, da so začeli trgovci pred dobrim desetletjem izkoriščati ugodnosti za trgovanje ob odprti meji ter prilagajati prodajne površine velikemu povpraševanju. Tako so s prodajanjem goriv, mesa in drugih živil realizirali znatne devize. Zdaj je nemogoče zbrati podatke o obsegu na ložb v trgovsko mrežo obmejnih mest, vendar pa — če nas občutek ne vara — smemo trditi, da so se pro dajne površine v zadnjem desetletju vsaj podeseterile. Poleg obmejnih trgovskih organizacij so investirala denar v trgovsko mrežo tudi podjetja iz notranjosti Slovenije in Jugoslavije.
Seveda je bil podoben proces tudi na italijanski strani meje. Razlika je le v tem, da smo pri nas vlagali pred vsem v prodajo goriv ter živil, v obmejnih italijanskih mestih pa v trgovine s tehničnim blagom.
Nepripravljeni na zmanjšan promet
Bovec, Kobarid, Tolmin, Dobrovo, Nova Gorica, Sežana, Koper, Izola in Piran — to so mesta, ki nudijo sedaj na prvi pogled podobo lepo razvite in organizirane trgovine. Vendarle pa nas pogled na izveske posameznih lokalov kmalu lahko prepriča, da so bila vlaganja v medsebojni konkurenčni boi bi posameznih podjetij pre cej nenačrtna. Kobarid ima na primer strnjenih na raz dalji nekaj sto metrov kar sedem mesnic petih podjetij. V novogoriškem trgovskem centru so na razdalji nekaj deset metrov štiri mes niče. V Šempetru si stojita v neposredni soseščini drug nasproti drugega dva marketa
različnih organizacij. Podobno je v Sežani in na škofijah, kjer se blizu mednarodnega prehoda kar gnetejo samopostrežne trgovine in mesnice.
Trgovina se je torej hitro razvijala. Vanjo so investirala tudi podjetja, katerih dejavnost je bila sicer usmerjena drugam. Zaradi ve like prodaje se je vloženi denar naglo vračal in večina objektov je sedaj že amortiziranih.
Kljub temu pa je hiter upad prometa v tem letu povzročil v podjetjih vrsto težav. Do nedavna so trgovci sami želeli imeti odprte trgovine tudi ob nedeljah, zdaj pa želijo krčiti umike in ponekod že tudi odpuščati delavce. Prodaja ne pokriva več visokih režijskih stroškov. Mnoga podjetja, ki so ustvarjala celo po deset milijonov dinarjev skladov, so sedaj na robu rentabilnosti. V tolminskem Alpkomercu, kjer so imeli v kobariškem marketu navadno po dva najst zaposlenih, so že skr čili njihovo število na osem, pa še ti prejemajo 90 od stotkov rednih mesečnih dohodkov. Novogoriško podjet je Grosist-Gorica je zaznamovalo ob polletju skoraj tri in pol milijona dinarjev izgube. V trgovskem podjetju Kras v Sežani, kjer so ime li lani sredi leta pet milijonov dinarjev na skladih, jim je ostalo letos komaj dese tina lanske vsote. V koprski Jestvini so dali letos v skla de le 37 odstotkov lanske vsote. Tudi v Agrarii tožijo, da so na meji rentabilnosti in se boje izgub ob koncu leta. Novogoriški Zivinopro-met pa pokriva velik izpad pri prodaji mesa s povečano proizvodnjo mesnih izdelkov v istrskih in dalma-
tinskih turističnih središčih. V vrsti poslovalnic se je prodaja letos zmanjšala za več kot polovico, zadovoljni pa so tam, kjer dosegajo dve tretjini lanskega obsega prometa.
Zakaj upad prodaje?
Podatki o mednarodnem in malem obmejnem prometu med sosednjima državama kažejo, da se je število prehodov meje v tem letu zmanjšalo za skoraj polovico. Samo deloma je zmanjšani promet posledica zaostrenih odnosov med sosednjima državama po znani italijanski noti. Poznavalci razmer ga pripisujejo predvsem spremenjenim tržnim razmeram. Zaradi zmanjšanja razlik v cenah na mejnih območjih obeh držav ter neugodnega tečaja lire je postalo naše blago za italijanske kupce predrago. Notranja inflacija v Italiji je prispevala svoje. Pri naštevanju vzrokov za zmanjšanje prometa v obmejni trgovini ne moremo tudi mimo naftne krize. Lani so ita lijanski kupci plačevali pri nas bencin še polovico ceneje kot doma, zdaj pa je razlika !e še dvajsetodstotna. Medtem ko so prej kupci bencina hkrati nabavljali tudi drugo blago, sedaj nimajo več takih posrednih motivacij za nakupe.
Naše blago je za italijanske kupce skratka postalo draže. Vendarle pa je bila menjava lir po podatkih obmejnih bank še vedno sorazmerno visoka in je v prvih mesecih letos znatno presegla obseg kupljenega blaga. Očitno so bile z njo zvezane tu in tam tudi finančne špekulacije. Zato Je
Narodna banka določila, da v trgovinah in drugod ne smejo zamenjati hkrati italijanskim kupcem več kot
35.000	lir in da morajo sočasno ugotoviti identiteto menjalca po potnem listu ali obmejni prepustnici. Ta administrativni postopek zagotovo tudi ne vpliva ugodno na promet v trgovinah.
Kakorkoli, Slovenija se ekonomsko in tehnološko bliža stopnji razvoja, ki ga je dosegla Italija. To pa pomeni, da bo vse manj razlik tudi v cenah posameznih vrst izdelkov in pridelkov. Zadnji ukrepi zveznega izvršnega sveta, s katerimi so bile spremenjene cene moke in nekaterih drugih kmetijskih pridelkov, pa sploh opozarjajo, da ni več pričakovati ob meji konjunkture, ki je tipična za območja, kjer se srečujeta razvito in nerazvito gospodarstvo. Naša trgovina povsem tem ne more več računati na večjo realizacijo s kupno močjo sosedov.
Rešitev: domači kupci in boljša organizacija
Neugodne bilance, ki izha jajo iz periodičnih obračunov trgovinskih podjetij, se veda niso samo posledica zmanjšanja prometa z italijanskimi kupci. Zmanjšala se je tudi kupna moč domačih potrošnikov. 2e več iet zamrznjene marže so tudi opravile svoje. Stroški trgovine namreč naraščajo nezadržno in zdaj se že marsikje branijo določenih vrst blaga, ker vedo, da gredo z njim v izgubo.
Ce lahko trgovci upajo, da bodo s sistemskimi rešitvami ter dogovori s prodajalci popravljene višine nekaterih marž, pa ne morejo pričakovati, da bodo zunanji posegi bistveno pripomogli k ekonomski ureditvi položaja obmejne trgovine. Njene sedanje razmere so namreč v mnegočem posledica izrazito ekstenzivnega razvoja, v
katerem je visok dohodek pokrival tudi subjektivne slabosti, ki jih ni malo.
Prav sedaj ugotavljajo v večini občin, da je ostala njihova trgovina v času, ko so bile izvedene v merilu Slovenije številne uspele Integracije, na dokaj primtiv-ni ravni. Trgovska podjetja so brez ekonomsko razgledanih in organizacijsko sposobnih kadrov. Jutrišnje perspektive rade vnovčujejo za trenutne dobičke. Zato so tudi pogovori o integracijah in strukturnih spremembah v poslovanju zelo težavni. Čeprav povsod čutijo, da imajo preveč trgovin z jestvinami in premalo lokalov za tehnično in drugo potrošno blago, o preusmeritvah sploh ne razmišljajo. Morda se bo kaj spremenilo prihodnje leto, ko naj bi iz sedanjih razdrobljenih podjetij zraslo nekaj organizacijsko trdnih organizacij združenega dela. Zdaj namreč intenzivno razmišljajo, da bi vsa obalna podjetja in kmetijski zadrugi v Izoli in Luciji združili v eno organizacijo, v Novi Gorici nameravajo integrirati v novo podjetje Grosist Gorica kmetijskih kombinat »Vipava« Živinopromet ter podjetje za zunanjo trgovino Primorje export, prav tako mislijo, da oi Alpkomerc, ki se je odcepil od Emone integrirali s tamkajšnjim kmetijstvom. Moramo pa tudi povedati, da je bilo takih pogovorov o integraciji že precej in do danes niso rodili rezultatov.
Seveda pa tudi same integracije ne pomenijo čarobne palice, ki naj bi bistveno spremenila položaj trgovskih podjetij. Trgovina bo morala poiskati svoje mesto v celovitem procesu proizvodnje predelave m posredovanja blaga ter izdelkov potrošnikom. Ugodne razmere na obmejnem območju pa temu do nedavna niso bile naklonjene in oojimo se, da so trgovci tudi danes še preveč obrnjeni v preteklost.
LOJZE KANTE
Življenski stroški in cene na drobno
LJUBLJANA, 7. avg. — Cene življenjskih potrebščin za štiričlansko družino so se v letošnjem juliju, v primerjavi z enakim mesecem lani, povečale za 22,5 odst., če pa jih primerjamo s povprečjem lanskega leta, pa za 22,7 odstotka. Pri tem pa, kot navaja zavod SR Slovenije za statistiko, še niso upoštevane podražitve kruha, moke, sladkorja, olja, kave in cigaret, ki so po sklepu ZIS nastopile 21. julija letos.
Cene na drobno so bile julija letos za 26,4 odst. višje kot v enakem mesecu leta 1973 oziroma za 26,9 odst. višje kot lani.
V primerjavi z lanskim julijem so bila žita in izdelki iz žit dražja za 8,9 odst., sezonske vrtnine za 95,9 odst., sadje za 0,3 odst., sveže meso za 20,2 odst., mleko m mlečni izdelki za 25,4 odst., alkoholne pijače v trgovini pa za 8,9 odstotka. Za tekstil smo morali odšteti julija letos za 24,3 odst., volnene tkanine 33,1 odst., perilo
22.6	odst., obutev 21,4 odstotka usnjene in gumijaste izdelke 42,4 odst., kurjavo 53 odst., razsvetljavo
37.7	odst., za pohištvo 44,9 odst., umetna gnojila in škropiva 82,5 odst., gradbeni material 44,7 odst., higienske potrebščine 45,1
odsi., za prometne in PTT storitve pa 22,5 odst. več kot lani v istem mesecu.
Precej so se podražile tudi gostinske storitve, za katere je bilo julija treba odšteti kar 22 odst. več kot v enakem mesecu leta 1973.
Cene jedil so v tem času narasle za 24,8 odst.; najbolj so se podražila močnata jedila — za 34,4 odst., pečenke in jedila po naročilu pa za 28,4 odstotka. Cene alkoholnih pijač so narasle v tem obdobju za 20 odst., brezalkoholnih pijač za 23,6 odst., prenočitve pa so se podražile za 17.8 odstotka.
JANEZ JANČAR
Zaliv znanosti v Strunjanu
STRUNJAN, 8. avg. — Mediteranska šola za morske vede, ki jo organizira inštitut za biologijo Univerze v Ljubljani letos že peto leto, je doslej nudila možnost raziskav in strokovnega izpopolnjevanja približno 800 študentom, absolventom, mladim znanstvenikom in drugim raziskovalcem iz Jugoslavije in mnogih dežel sveta. Lani so končali triletni ciklus izpopolnjevalnih tečajev, ki so se ga udeleževali mladi raziskovalci, predvsem iz dežel v razvoju. Letos take organizirane oblike strokovnega izpopolnjevanja ni, delo šole sloni predvsem na individualni osnovi.
Doslej so se zvrstile že štiri skupine: maja je zoološki inštitut Univerze iz MUnchna pripravil tečaj, na katerem so študentje proučevali vedenje morskih živali in njihove reakcije na umetno izzvane dražljaje. Drugi tečaj je organizirala univerza iz Bochuma, Zahodna Nemčija. Julija je bil peti mladinski raziskovalni
tabor, ki ga je organiziral republiški koordinacijski odbor gibanja »Znanost mladini«. Tabora se je udeležilo 32 mladincev iz vse Slovenije, raziskovalna področja pa so zajemala: geografijo, geologijo in morsko biologijo. Četrto skupino, ki pravkar raziskuje v okviru Mediteranske šole za morske vede v Strunjanu, sestavljajo študentje iz Bonna. Sredi avgusta pričakujejo študente biološkega oddelka biotehnične fakultete iz Ljubljane. Dejavnost šole bo končal septembrski tečaj iz eksperimentalne morske ekologije, ki ga bo organiziral zoološki inštitut dunajske univerze.
Vodja Mediteranske šole za morske vede v Strunjanu asistent Andrej Avčin upa, da jim bo uspelo dejavnost šole razširiti tudi na jesenske in spomladanske mesece. Tečaje bodo skušali organizirati tudi v zimskih počitnicah.
M. T.
Poletje je še brez rekordov
Najtoplejši letošnji poletni dan v Sloveniji je bila minula nedelja — Marsikje so namerili celo 34 stopinj
Letošnje poletje se je začelo z deževnim in razmeroma svežim junijskim vremenom. Zato se je pravo poletno vreme uveljavilo šele v prvih julijskih dneh in se nadaljuje še zdaj, v začetku avgusta, čeprav letos ni bilo poletnih rekordov ne v temperaturi ne v nalivih.
Glede na dolgoletne poprečne vrednosti je julij v Sloveniji najtoplejši mesec leta in zmerno namočen. Doslej najvišje temperature so bile zabeležene med 5. in 7. julijem, in sicer v Celju 39,4° dne 5. 7. 1950, naslednji dan v Ljubljani 38,8°, v Črnomlju 38° dne 6. in 7. 7. 1957, v Mariboru 39,2° dne 7. 7. 1957. leta, isti dan v Ajdovščini 38 stopinj Celzija.
V	juliju se je pojavljal še drug vročinski val okoli 25. v mesecu, vendar v teh dneh temeprature niso presegle 35° C.
Padavine so v juliju najpogostejše kot nevihte, ob prodorih hladnega zraka večkrat nastanejo prava neurja s točo. Padavinskih dni je bilo v suhih julijih okoli 6, v deževnih nad 16. V poletnem času pa je važno, kdaj imamo padavine, kajti najugodnejše poletno vreme je takrat, kadar se pojavljajo padavine pozno popoldne ali ponoči, ko namočijo tla in povzročijo osvežitve, ko je hkrati čez dan dovolj sončnih ur za kopanje.
Izredno soparen julij
V	zadnjih desetih letti je bilo razmeroma hladno in mokro julijsko vreme v letih: 1964, 1965, 1966 in 1972, ko je bilo 16 in več dni z dežjem in je bilo tudi čez dan veliko oblačnosti. Najhladneje je bilo leta 1966, ko so bile vsak dan temperature precej pod povprečjem, med 5. in 29. julijem pa je skoraj vsak dan deževalo, še podpovprečno hladen, vendar nekoliko manj namočen je bil jiaij 1965. Leta 1968 je bila izredno hladna in deževna druga polovica julija, prva polovica pa dokaj topla. Leta 1972 v juliju ni bilo posebno hladno, vendar pa pretežno oblačno vreme in je skoraj vsak dan deževalo. Zanimivo je, da je 9. 7. ob trodnevnem izboljšanju vremena temperatura na Kredarici dosegla 17“ (doslej najvišja zabeležena 18,8° C) in so se tudi v nižinah temperature približale 30° C. To pomeni, da je bilo v tem juliju izredno soparno vreme. Suh in topel julij je bil v letih 1937, 1969, 1970 in 1971. Lanski julij je bil povprečno moker in ne prevroč. Najlepše julijsko vreme je bilo leta 1970. Prvo obdobje sončnega vremena z najvišjimi temperaturami malo nad 30° je bilo med 7. in 14., drugo vročinsko obdobje se je začelo 23., ko so najvišjo temperaturo 35“ izmerili v Ajdovščini in se je vročina z dvodnevno prekinitvijo nadaljevala vse do 9. avgusta. To visoko poletje je bilo precej podobno letošnjemu, ko je bilo ob-
dobje lepega vremena s temperaturami do 31° med 14. in 18. julijem, drugo vročinsko obdobje se je začelo 28. julija in se je nadaljevalo še v prvih dneh avgusta. Najtoplejši dan tega visokega poletja je bila minula nedelja, ko so v več krajih po Sloveniji temperature dosegle 33° in 34°, na Kredarici pa se je segrelo do 15° c.
Ustaljen tropski zrak
Značilna za letošnje, poletje je ustaljenost tropskega zraka v krajih južno od Alp, ki povzroča visoke temperature tudi v drugih krajih države, saj so v Titogradu že večkrat izmerili temperaturo 39° in je ob obali zelo vroče. Ob tem pa je v severni Evropi precej deževno poletje in celo v krajih severno od Alp so večkrat nevihte z ohladitvami. V območju južnih Alp, to je na meji s tropskim zrakom, nevihtne fronte pogosto oslabijo in zato letos v Sloveniji ni bilo tistih izrazitih vročinskih neviht.
Avgust, zadnji poletni mesec, je v povprečju le malo hladnejši od julija, povprečna količina padavin v avgustu je ponekod višja kot v juliju. Razporeditev vročinskih dni in padavin pa se precej razlikuje od julijske. Največkrat so bila obdobja lepega vremena v prvi polovici avgusta, vročine pa le v prvih dneh. Običajno se je vročinsko obdobje iz zadnjih julijskih dni podaljšalo v začetek avgusta. Prodor hladnega zraka v drugi polovici avgusta pomeni konec visokega poletja. V zadnjih dneh avgusta so temeprature le redkokdaj dosegle 30° C. Padavine so bile v prvi polovici še običajno kot vročinske nevihte z neurji, pozneje so nevihte le spremljale deževno vreme.
Kakšen bo avgust?
V zadnjih desetih letih so bile v avgustu povprečne količine padavin. Izredno moker je bil avgust ieta 1969, ko so v Ljubljani zabeležili 300 mm dežja, medtem ko znaša povprečna mesečna količina za avgust le 133 mm. Te padavine so bile kot vsakodnevni nalivi, ob tem pa je bilo v prvih dneh tega avgusta še toplo vreme s temperaturami do 30° C. V letih 1967 in 1968 se po ohladitvah v prvih dneh toplo vreme ni obnovilo, čeprav nato tudi padavin ni bilo veliko. Lani je bil avgust razmeroma suh in zmerno topel.
MAJDA VIDA, dipl. ing. met.
Septembra bo »Gradis« začel z graditvijo hotelskega kompleksa Bernardin — V pogovorih za dodatne kredite
LJUBLJANA, 8. avg. Hotelski kompleks Bernardin med Portorožem in Piranom bo sezidalo gradbeno podjetje »Gradis«, ki je po oceni recenzijske komisije med štirimi ponudniki postavilo najnižjo ceno in najugodnejše ostale pogoje.
Gradisovi delavci bodo zasadili lopate na gradbišču hotela Bernardin predvidoma septembra, ko bo tudi že končana nova cesta, ki jo financira piranska občina. »Gradis« obljublja, da bo končal hotel Pečina do 1. avgusta 1975, ostalo pa do 20. decembra 1975. K temu je tre-
ba do otvoritve prišteti še 3 do 4 mesece, kolikor jih bo potrebno za opremljanje hotelov.
Direktor Emonine enote hotel Bernardin v izgradnji Danilo Gorjup nam je povedal, da doslej zagotovljenih 380 milijonov posojil (med katerimi je tudi posojilo med
narodne banke) zaradi podražitve ne bo dovolj za vsa dela. Z ljubljansko in mednarodno banko se že dogovarjajo za dodatne kredite.
Gradnja hotela A kategorije Pečina, hotela visoke B kategorije Pristan ter tretjine vasi bo po predračunu stala 574 milijonov dinarjev.
Slovenija leta 2000
Dežela
neštetih mest
V
Zelja: vsem zagotoviti enake možnosti razvoja in oskrbe
Cez dobre četrt stoletja ali okrog leta 2000 bo imela Slovenija blizu 2,3 milijona prebivalcev. Ti bodo na pragu enaindvajsetega stoletja živeli povečini urbanizirano: v mestih ali njihovih urbaniziranih okoliših. Tako predvide-va gradivo Zasnova urbanizacije, ki ga je za javno razpravo pripravil Zavod SRS za regionalno prostorsko planiranje.
Na zemljevidu prihodnosti bo od regij v naši soseski največ prebivalcev premogla SR Hrvaška, ki jih je imela leta 1971 okrog 4,346 milijona, leta 2000 pa jih bo predvidoma imela 5,1 milijona Italijanska dežela Furla-nija-Julijska krajina, ki šteje zdaj 1,25 milijona, jih bo leta 1980 štela okrog 1,35 milijona, avstrijska Štajerska, ki jih ima zdaj 1,19 milijona, pa jih očitno ne bo imela veliko manj od prve. Preostale sosednje dežele imajo precej manj prebivalcev: zvezna dežela Koroška v Avstriji okrog 530 tisoč, avstrijska Gradiščanska 150 tisoč, obmejno območje LR Madžarske — županije Železna in Zala — pa 322 tisoč prebivalcev.
Živeli bomo urbaniziiano
Za Slovenijo okrog leta 2000 bi bilo mogoče trditi, da bo podobna nekakšnemu raztegnjenemu velemestu, ki bo premoglo dobrih 1,8 milijona prebivalcev in ki ga bo sestavljalo nešteto srenje velikih, manjših in večjih mest in mestec. Okrog predmestij tega razprostranjenega .velemesta' pa bodo posejane vasice, ki bodo skupaj premogle nekaj več prebivalcev kot, na primer, Ljubljana brez širšega zaledja.
Zasnova urbamzacije namreč pred videva, da bo na prehodu iz dvajsetega v enaindvajseto stoletje živelo kar osemdeset odstotkov prebivalstva Slovenije — torej okrog 1,82 milijona lju di — urbanizirano: sedemdeset odstotkov vsega prebivalstva ali 1,58 milijona v mestih, deset odstotkov ali 240
tisoč pa v širšem urbaniziranem območju. Neurbaniziranega prebivalstva bo skupaj 476 tisoč, kar bo predstavljalo preostalih dvajset odstotkov pre bivalstva Slovenije.
Za »Slovenijo 2000« predvidevajo te daj strokovnjaki za regionalno prostorsko planiranje razmeroma visoko stopnjo urbaniziranosti. Upoštevati velja namreč, da je znašala ta zdaj le okoli 42 odstotkov: toliko odstotkov prebivalstva Slovenije živi v tako ime novanih mestnih naseljih. Toda tudi ta naselja, četudi se ponašajo z ukrasnim pridevkom »mestna«, so zvečine majhna. Pri omenjeni 42-odstotni stopnji urbanizacije so namreč upoštevali pre bivalstvo vseh naselij, ki imajo več kot 1.800 prebivalcev. Takšnih naselij pa je v Sloveniji enainsedemdeset; to so hkrati nekakšni temelji naših prihod njih mest in mestec.
Slovenska mesta nekoč, danes in leta 2000
Slovenska mesta so se razvijala zelo počasi. Naše mestno omrežje se zato od srednjega veka pa vse do druge polovice prejšnjega stoletja ni kaj veh ko spremenilo. Sele industrializacija konec prejšnjega in v začetku tega stoletja ter odhajanje z vasi in postopna urbanizacija so počasi privedla do tega, da imamo zdaj v Sloveniji poleg dveh večjih — Ljubljane in Maribora — še okrog 60 manjših mest. Toda večina le-teh sodi med mala mesta, saj najpogosteje nimajo niti 15 tisoč prebivalcev.
Kljub obilici mestnih naselij ima tedaj naše mestno omrežje precej vrzeli. Po eni strani je opaziti, da se pre tirano krepi vloga Ljubljane in Maribora in da enako pretirano narašča vpliv nekaterih velikih mest zunaj Sle venije (npr. Zagreba in Reke ter Trsta in Gradca). Po drugi strani pa kljub obilici mestnih naselij ne premoremo srednje velikih mest, ki bi premogla od 20 do 60 tisoč prebivalcev in ki bi mogla ustrezno igrati vlogo regional nih središč.
Takšnih središč pa naj bi bilo v
Sloveniji vsaj sedem. Po razpravah o urbanizacij ski politiki so namreč pred časom sprejeli tako imenovano različico B, po tej pa naj bi v Sloveniji skladno razvijali več regionalnih razvojnih središč, ob njih pa še vrsto manjših središč, kar se da enakomerno razporejenih po vsej republiki. Ta ko bi tudi vsemu prebivalstvu republike mogli zagotoviti enake možnosti razvoja in oskrbe.
Po različici B — v primerjavi z različicama A in C — porast večjih oziroma največjih mest v Sloveniji ne bo skokovit. Okrog leta 2000 bo tako v mestih, ki bodo imela po več kot
50.000	prebivalcev, živelo nekaj manj od polovice vsega prebivalstva v re publiki: kakih 1,1 miljona ali 48 odstot kov prebivalcev.
Poleg Ljubljane — republiškega in nacionalnega središča — z okrog
400.000	prebivalcev bodo vlogo pa membnejšega regionalnega razvojnega središča imela še mesta, ki bodo pra
viloma premogla več kot 75.000 prebivalcev in ki bodo oskrbovala zaledja s po več kot 100.000 prebivalcev. Takšna razvojna središča bodo predstavljali Maribor, Celje, Novo mesto in tako imenovana koprska aglomeracija. Druga pomembnejša regionalna sredi šča bodo okrog leta 2000 premogla po 35 do 50 tisoč urbanega prebivalstva, njih območja pa med 60 in 100 tisoč. Ta središča bodo predstavljala tri četrtine ali jedro celotnega urbanega prebivalstva Slovenije.
Našteta najpomembnejša in pomembnejša regionalna razvojna središča bodo tako predstavljala ogrodje urbanizacije in urbanega sistema Slovenije, na to ogrodje ali jedro pa se bo navezovala vrsta drugih mest, ki bodo imela med pet in deset tisoč pre bivalcev. Na razvojnih območjih teh mestec bo živelo po približno trideset tisoč prebivalcev. Poleg teh pa bo še vrsta drugih, bolj odmaknjenih urba nih naselij.
Trinajsterica regionalnih žarišč
Nosilec urbanizacije in razvoja v Pomurju — če začnemo naštevanje regionalnih središč na vzhodu Slovenije — bo predvidoma zlasti Murska Sobo ta, ki bo imela okrog leta 2000 pri bližno 40.000 prebivalcev. Celotno vplivno območje tega najvzhodnejšega urbanega središča v Sloveniji bo štelo kakih 130.000 ljudi, ki se bodo preživljali z industrijo, s kmetijstvom, s storitvenimi dejavnostmi idr.
Mariborska urbana aglomeracija bo po predvidevanjih predstavljala dru največje regionalno razvojno središče v Sloveniji. Maribor, ki bo štel 270.000 prebivalcev, bo imel na svojem vplivnem območju, v katerega bo sodil tudi Ptuj, okrog 400.000 ljudi. Ti se bodo ukvarjali zlasti z industrijo in energetiko ter s terciarnimi in kvartarnimi dejavnostmi. Ptuj, ki bo predstavljal dopolnilno in razbremenilno urbano središče, bo ohranil vlogo središča za spodnje Podravje, Podravinje, Haloze in del Slovenskih goric z blizu 83.000 ljudmi in bo štel kakšnih 37.000 prebivalcev.
V koroški regiji, ki je zdaj brez pravega urbanega središča, si bodo vlogo le-tega v prihodnosti delila Slovenj Gradec, Ravne in Dravograd. Največ prebivalcev bo tod živelo v Slovenj Gradcu in njegovem urbaniziranem območju — okrog 50.000 — medtem ko bo njegovo vplivno območje štelo okrog 80.000 prebivalcev.
Območje Celja, ki ima zdaj 44.500 prebivalcev, jih bo ieta 2000 imelo predvidoma okrog 100.000, medtem ko bo na vplivnem območju tretjega največjega slovenskega mesta živelo še nadaljnjih 175.000 prebivalcev. Sekun damo razvojno središče pa bo predstavljala urbana aglomeracija Šaleške doline z blizu 35.000 prebivalcev.
Somestje Trbovlje — Zagorje — Hrastnik bo do konca stoletja skupaj s svojim vplivnim območjem imelo okrog 60 namesto sedanjih 45 tisoč prebivalcev, Spodnje Posavje pa bo svoje razvojno urbano središče dobilo s postopnim zraščanjem Krškega in Brežic. To siedišče bo imelo leta 2000
kakih 45.000 urbaniziranih prebivalcev, na njegovem vplivnem območju pa jih bo živelo še okrog 43.000,
Novo mesto in njegovo urbanizirano območje bosta konec stoletja premogla okrog 75.000 prebivalcev: tukajšnja urbana aglomeracija se bo razprostirala med Novim mestom, ki bo gospodarsko, družbeno in urbanizacij-sko žarišče vse jugovzhodne Slovenije, ter Stražo na eni in Otočcem na drugi strani.
Ljubljana, ki je imela pred sto leti nekaj več kot 35.000 in ki ima zdaj nekaj več kot 230.000 prebivalcev, bo skupaj z naselji v svojem neposrednem obmestju dosegla okrog pol milijona prebivalcev. Mesto samo jih bo tako imelo 380.000, ljubljanske občine pa 430.000. Najširše vplivno območje našega glavnega mesta pa bo zajelo še veliko več prebivalstva, saj šteje to že zdaj okrog 1,33 milijona prebivalcev.
Kranj, ki se je v zadnjih petdesetih letih razvijal zelo naglo, ima že zdaj
27.000	prebivalcev. Cez šestindvajset let pa bo njegovo urbanizirano območje štelo okrog 68.000 prebivalcev, na njegovem vplivnem območju pa jih bo še nadaljnjih 74.000. Regionalno razvojno središče zgornjega dela Gorenjske pa bodo predstavljali Jesenice, Radovljica in Bled s skupaj 55 tisoč prebivalcev in z okrog 15 tisoč ljudi na svojem vplivnem območju.
Nova Gorica bo središče večje urbane aglomeracije, ki se bo izoblikovala med Solkanom, Šempetrom, Mirnom in Volčjo drago. Novogoriško urbanizirano območje bo tako štelo okrog 60, njegovo vplivno obmčje pa 50 tisoč prebivalcev. Urbani središči bosta na Goriškem še Tolmin in Ajdovščina.
Ob morju, koder so ugodne razvojne možnosti za pomorstvo, industrijo, turizem, rekreacijo idr., bo razvojno središče predstavljalo somestje Koper —Izola—Piran. Tod bo živelo okrog
100.000	urbaniziranih prebivalcev, vplivno območje teh središč pa bo štelo 65 tisoč ljudi. Z manjšimi presledki bo v resnici urbanizirana vsa slovenska obala Jadrana.
Jože Olaj
m
ORT SPORT SPORI
TENIS
ZA DAVISOV POKAL
Južna Afrika noče nevtralnega igrišča
Italijani upajo na pomoč mednarodne teniške zveze
JOHANNESBURG, 9. - Južnoafriška teniška zveza je izjavila, da Južna Afrika ne bo odigrala polfinalnega srečanja za Davisov Pokal z Italijo na nevtralnem igrišču, temveč v Johannesburgu, kot je bilo prvotno določeno.
Predsednik zveze, Blen Frank-to, je izjavil, da ne more sprejeti italijanskega predloga, ker mu je trener južnoafriške teniške reprezentance Claude Lister dejal, da ekipa ni pripravljena igrati na ♦tretjem» igrišču.
Fraokhn je nato dejal, da je južnoafriška zveza v preteklosti že sprejela take predloge (s Čilom), Vendar v tem primeru ne more odstopiti od svojih stališč.
Vendar italijanska teniška zveza se upa, da bi s pomočjo mednarodne zveze prisilila južne Afričane, da bi nastopili na nevtralnem igrišču v Evropi.
Druga dva polfinalista tekmovanja za Davisov pokal, Sovjetska zveza in Indija, sta medtem izja-vda, da se ne bosta srečala s tenisko reprezentanco Južne Afrike, de bi se ta uvrstila v finale, zaradi rasistične politike južnoafriške vlade. Italijanski predstavniki pa ncitno nimajo takega poguma, da bi odprto obsodili Južno Afriko in odklonili nastop proti njenim teniškim igralcem za Davisov pokal. To pa spada v znano stališče italijanskih športnih oblasti, ki nočejo «politicizirati» športa.
MOTOCIKLIZEM
MISANO ADRIATICO, 9. — V nedeljo bodo na dirkališču Santa-nionica v Misanu motociklistične dirke za trofejo Renza Pasolinija, ki bodo veljale tudi za točke italijanskega prvenstva. Na dirkah ne bodo nastopili večkratni svetovni Prvak Giacomo Agostini, ki je še vedno poškodovan, letošnji svetovni prvak v razredu 500 ccm Phil fvead, ki tekmuje v Angliji in finski as Teuvo Lansivuori.
sarji, kot De Vlaeminck in Sercu. Letos je za Dreherforte tekmoval tudi Italo Zilioli, tehnični vodja pa je bil Luciano Pezzi.
LJUBLJANA, 9. — V prijateljski tekmi je ljubljanski prvohgaš Olimpija premagal ekipo Slovana z visokim izidom 6:0. Gole so dosegli: Vugrinec (3), Jurišič (2) in Pejo-vič. V vrstah Olimpije niso nastopili Popivoda, Ameršek, Popadič, Bracanovič, šoškič, Lalovič in Rožič, katerim je trener Luštica dovolil dan počitka. Ponovna visoka zmaga dokazuje, da se ljubljanski nogometaši vračajo v dobro formo,
SKOKI V VODO
MITING V BOCNU
Zinali Di Biasija in Knapejeve
BOČEN, 9. — Klaus di Biasi med moškimi in švedinja Ulrika Knape med ženskami, sta zamogaval-ca današnjega mednarodnega mitinga v skokih v vodo, ki je bil na sporedu v Bocnu. Zmagovalca sta tako potrdila predvidevanja, saj praktično nista imela vrednih nasprotnikov. Danes je nastopilo o-krog 60 tekmovalcev iz 14 držav.
MILAN, 9. — Italijanski smučarji bodo letos trenirali v Cervini! in ne v Čilu, kot je prvotno določila italijanska smučarska zveza. Voditelji italijanske reprezentance so našli ugodno rešitev s tamkajšnjimi oblastmi, zato se bodo Thb-ni in tovariši pripravljali za prihodnjo sezono na ledeniku Plateau Rosa.
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Nogometaši Vozil in Renč se skrbno pripravljajo
V programu vrsta prijateljskih nogometnih tekem
Nogometaši NK Vozil iz Nove Gorice, ki so si v minuli sezoni priborili status slovenskega ligaša, se tudi za start v SNL marljivo pripravljajo. V teh dneh so končali petdnevne priprave na Lokvah, kjer so bili pod vodstvom trenerja Mladenoviča skoraj vsi, ki pridejo v poštev za prvo moštvo. Pred tem pa so že odigrali prvo prijateljsko tekmo z Biljami in zmagali z rezultatom 3:0.
V teh dneh bodo odigrali še dve prijateljski tekmi z Renčami in Ljubljano. Razveseljivo v taboru novogoričanov je predvsem to da se je Pišlar, odlični vratar Kopra
ATLETIKA
RIM, 9. — Italijanska atletska zveza je objavila seznam italijan-skih atletov, ki bodo tekmovali na biednarodnem atletskem mitingu v Zdrichu. Izbrani atleti so: Zarcone (milja), Tomassini (5000 m), Fia-sconaro (800 m). Liani in Buttari (HO m ovire), Dionisi in Fraquelli (palica), Del Forno (višina), De Boni (kladivo), Mennea, Morselli, Benedetti, Oliosi, Maccacaro, Guerini QOO m, 200 m in 4x100 m).
Miting bo 16. avgusta. Med naj-Pnvlačnejšimi tekmovanji bo prav gotovo tek na 800 m, kjer bodo nastopili svetovni prvak, Italijan Marcello Fiasconaro, Američan Rick Wohlhuter, ki je dosegel letošnji bajboljši rezultat na svetu na tej Pnogi in Jugoslovan Lučano Sušanj, m. Je dosegel najboljši rezultat na tej progi v Evropi.
VARŠAVA, 9. — Poljske športne °blasti niso dovolile, da bi nogometaš Robert Gadocha zapustil državo in prestopil h kakemu tujemu klubu. Kot je znano, je Gadocha nastopil na letošnjem svetovnem nogometnem prvenstvu v vrstah Poljske reprezentance, kjer se je Proslavil kot izredno nevarno in nitro levo krilo.
boks
MILAN, 9. — Danes so odpotovali v Kolumbijo boksarji Costa Azevedo, Garbi in Spano. Tu se bodo srečali z domačini Villo, Perezom in Herrero. Najzanimivejši no gotovo dvoboj med Costo Azevedo in Villo. Kolumbijski ooksar m si namreč z zmago pridobil pravico, da se sreča z Brunom Arca-rijem v dvoboju za naslov svetovnega prvaka. Costa Azevedo, Carni in Spano so letos še neporaženi.
, MILAN, 9. — Po petih letih aktivnega nastopanja bo kolesarsko društvo Dreherforte letos prekinilo s tekmovanjem. Za to društvo so v preteklosti nastopali znani kole-
'M.	_____m.
Walter Villa (št. 8) vodi na lestvici za naslov svetovnega motociklističnega prvaka v kat. do 250 ccm ...................................................................................................................
PLANINSTVO
V okviru 70-letaice SPDT
Tržaški planinci na Durmitorju
V okviru 70-letnice planinskega društva odpotujejo danes tržaški planinci SPDT na Durmitor. Petnajst članov odprave bo doseglo Dubrovnik z letalom, ki odpotuje z Brnika ob 15.20. Pot do Žabljaka pa bodo planinci prevozili z avtobusom. Črno goro bodo dosegh v prvih jutranjih urah. Ostalih sest članov odprave pa je že odpotovalo z osebnimi avtomobili. V Žabljaku se bodo planinci porazdelili po bungalovih, nekateri mlajši pa bodo živeli pravo taborniško življenje, saj bodo spali v šotorih, si kuhali in si sploh organizirali življenje sami. Z Žabljaka je možnih dosti prijetnih tur. Gorskih koč sicer m, te pa bodo nadomestili bivaki. Odprava bo trajala do 20. t.m. Planincem želimo mnogo uspešnih tur in prijeten oddih.
KOŠARKA
NA TURNEJI PO ZDA
Prvi poraz Evrope z ekipo New York
Le Poljak Kropilak in Jugoslovan Knego zadovoljila
TEČAJ V ROVINJU
Tajništvo ZSŠDI obvešča starše druge skupine odbojkarjev in odbojkaric, ki so na izpopolnjevalnem tečaju v Rovinju, da se bodo tečajniki vrnili v Trst jutri, 11. t.m., ob 21. uri z motorno ladjo Edra, ki bo pristala na pomorski postaji.
ZSŠDI sporoča, da bo urad v Ul. Ceppa 9, 2. nadstropje, zaprt za občinstvo danes, 10. t.m.
Kot je bilo pričakovati, so evropski košarkarski mladinski reprezentanti že v prvem srečanju naleteh na ostro konkurenco in so tako doživeli hud poraz. Mlada reprezentanca iz New Yorka je namreč z duhovito i-gro, z močno obrambo in s premočjo v skokih pri lovljenju odbitih žog pov. sem onemogočila evropsko reprezentanco. Poraz je bil tako pekoč: 75:54.
Evropski košarkarji se proti tako močnemu nasprotniku niso znašli. Že v začetku so bili preplašeni, tako da niso mogli zaustaviti hitrih napadov nasprotnikov, ki so zadevali koš od vsepovsod in so že po petih minutah igre vodili s 14:0. Evropejcem se je obetala prava katastrofa, žižič in Filba nista znala zaustaviti nasprotnih centrov, ki so brez težav lovili vse odbite žoge. Delno pa so odpovedali tudi vezni igralci, zaradi česar je Evropa odpovedala na vsej črti.
Tedaj pa je trener Evropejcev Mirko Novosel poslal na igrišče Kne-ga in Kropilaka. kar je zdramilo moštvo. Oba igralca sta namreč poživila igro svojih in Evropa je tako celo zmanjšala razliko v koših na sedem ločk. V sredini drugega polčasa pa so Američani ponovno začeli s silovitim tempom in za Evropejce je bil konec.
IZID:
New York — Evropa 75:54 (40:25)
NEW YORK: Clarke 4. Rencher 8, Johnson 14, King 12, Misievicius 8, Hall 16, Lowenhoupt 2. Wright 8.
EVROPA: Bosh 14, Filba 2, Knego 13, Kropilak 12, Nakič, Rizzi 2, Sa-kellariou 6, žižič 3, Kijewski 2.
SODNIKA: Debonis in Van Arsdalea * * *
Zagrebška Lokomotiva se bo od 1. do 7. septembra pripravljala v Kranjski gori. Razen tega se bodo zagrebški košarkarji udeležili tudi turnirja v Dubrovniku, ki bo od 21. do 23. avgusta. Na tem turnirju bodo sodelovale ekipe Zadra, Lokomotive, domačega Juga in baje tudi tržaškega Lloyda Adriatica.
* * *
Kot je bilo pričakovati, Jerkov in Macura, člana splitske Jugoplastike, ne bosta nastopila z Olimpijo na turnirju J. Gagarina. Bo torej Olimpija sploh sodelovala na tem turnirju? Vprašanje je še odprto.
že pojavil v Novi Gorici in za -klub odigral že prvo tekmo.
Velika skrb pa klubu povzroča nogometno igrišče, saj je celoten športni park v remontu in obstaja resničen sum, če bo pomožno igrišče sposobno že ob začetku prvenstva.
Za konec pa še poglejmo s katerimi nogometaši bo trener Mladenovič razpolagal v novi sezoni: Vuk, Kogoj, Žižmond, Pikula, Bučan, Hvala, Pini, Leban, Forčič, Šturm in Kravos od starih ter novo-prišli Prčlar iz Kopra, Jerončič in Benedetič iz Adrije ter Ostojič in Peršolja. Od lanskih igralcev pa sta trenutno poškodovana Gulin in Korpar ki se bosta tovarišem pridružila kasneje. Pripravam se bo kasneje priključil tudi odličen Marušič ki se trenutno nahaja na letnem odmoru. Klanšček pa se bo letos poslovil od aktivnega igranja in zato ne trenira več.
Vsekakor bo start novogoriškega nogometnega ligaša v SNL izredno težak, ter naporen saj ga že v prvih kolih čakata težka nasprotnika Mura in Merkator.
# # #
Novi član zahodne conske slovenske nogometne lige NK Renče iz Renč je startal v novo sezono že 16 julija. Po velikem uspehu, ko so Renčani postali prvaki v Primorski ligi in so se uvrstili v višje tekmovanje niso zaspali na lovorikah, ampak so se že zgodaj pričeli resno pripravljati. Vsi se zavedajo, da bo letošnje tekmovanje precej kvalitetnejše in seveda napornejše.
V klubu je prišlo do nekaterih kadrovskih sprememb. Dosedanji trener in veteran goriškega nogometa Uršič Guido, ki je eden najzaslužnejših za osvojitev prvega mesta, je izrazil željo posvetiti se delu z mladimi nogometaši in istočasno še aktivno nastopati. Tako je trenerske posle prevzel Miljenko Linzender, dosedanji član VOZIL iz N. Gorice, ter bivši nogometaš drugoligaša iz Karlovca, ki bo po potrebi tudi igral v moštvu. Treningi potekajo dvakrat tedensko. Poudarek je dan predvsem obvladanju žoge. V klub so pristopili tudi trije novi igralci in sicer: Pri-bič (NK Vozila), Prekič (NK Primorja Ajdovščina) in Leban Olivoj (Adrija Miren). Z odslužitve vojaškega roka se vračata Nemec in Špacapan; V poštev pa prihajata tudi nekateri mladinci kot so: Pisk, Čemic, Rijavec in Šinigoj, ki resno trkajo na vrata prve ekipe. Klub sta zapustila edino rezervni vratar Cijan in Celin, ki se vrača v matični klub . Transport iz Ilirske Bistrice. Napravljen je že tudi -raz-r pored prijateljskih tekem in sicer: 11. avgusta: Jesenice - Renče 15. avgusta: Renče - Vozila 18. avgusta: Renče - Vipava pokalna tekma 22. avgusta: Renče - Vodice 25. avgusta: Renče - Branik (Šmarje)
Do sedaj se treningi odviiajo po načrtu. Vsi igralci so marljivi in se trudijo, kajti konkurenca je velika in igrali bodo res najboljši. Vsi pa se tudi zavedajo, da se bo le težko obdržati v ligi. Za konec smo povprašali za izjavi še pred sednika kluba Turela in trenerja Linzenderja.
Predsednik Branko Turel: Zavedamo se. da je conska liga precej zahtevnejša po kvaliteti. Po drnci strani zahteva tudi večja finančna sredstva. Tudi v bodoče se bomo naslaniali predvsem na lasten kader. Edini naš cilj je obstanek v ligi.
Trener Linzender Miljenko: Sedaj prvič vodim to mlado moštvo. I-gralci so disciplinirani in redno trenirajo. Upam, da se bomo pošteno borili in bi obstanek v ligi bilo najboljše plačilo za trud.
Danes se v Zgoniku poročita
LILIJANA KRALJ in
LADI BUDIN
Svojemu zvestemu odbojkarju in njegovi izvoljenki iskreno čestitajo člani in odbor
ŠK Kras
>' •'	• *i-‘ • '-r.'?.\ •- /L'-,'-'- '" :	,
K,.: ;	■
( l UU i£ MIZ ìtXiJLUi/' u
1/ i/ L
Jutri se bo v Rovinju zaključil izpopolnjevalni odbojkarski tečaj
KOLESARSTVO
DIRKA V BERGAMU
Nepričakovana zmaga mladega R. Magrinija
Na skupni lestvici vodi sedaj Rodella
PIAZZATORRE, 9. — Riccardo Magrini je zmagal v 4. etapi amaterske kolesarske dirke po pokrajini Bergama. Ta dirka velja bot priprava italijanskih amaterjev za bližnje svetovno kolesarsko prvenstvo.
Današnja etapa ni bila naporna. Največ preglavic je kolesarjem delal vzpon tik pred ciljem. Prav tu je prišlo do odločilnega pobega. Skupinica kolesarjev je složno vozila proti cilju, ko je tri kilometre pred ciljem nenadoma napadel Magrini in se kmalu otresel vseh nasprotnikov. Ta 19-letni kolesar je nadaljeval z begom vse do cilja ter zasluženo osvojil etapno zma go. Na drugo mesto se je uvrstil Pughese, tretji pa je bil Cangini.
Po današnji etapi se je skupna lestvica nekoliko spremenila. Na
vrhu lestvice je Rodella zamenjal Tosonija, ki je povsem odpovedal. Zaostanek Tosonija in drugih kolesarjev je vendar zelo majhen, zato bo lahko prišlo tudi v naslednjih dneh do sprememb na lestvici.
Vrstni red:
1. Magrini, ki je prevozil 142 km dolgo progo v 3.35'46" s poprečno hitrostjo 39,493 km na uro
Pugliese Cangini Martinelli Pizzini
Skupna lestvica:
Rodella
Tosoni
Peruzzo
Guerrini
Magrini
Pozzi
zaost. U” 16” 38” 40”
14.58'36" zaost. 25” 36" 36" 59"
rna”
OBVESTILO
Športno društvo Polet vabi danes popoldne ob 15. uri in dalje na prostovoljno delo pri izgradnji rekreacijskega centra na Opčinah v Konkonelski ulici L
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
2
X
1
X
1
2
X
2
2
2
2
1
Marcello Fiasconaro in Pietro Mennea morda mislita na Sušnja, oz.
Borz ova
KOLESARSTVO
DEJAVNOST ADRIE
Julri tri deželne dirke
Po lepem nedeljskem nastopu bodo jutri veterani lonjerske Adrie počivali, medtem ko bodo kolesarili po cestah naše dežele amaterji, mladinci in začetniki.
Prvi bodo startali amaterji, ki bodo nastopili na 120 kilometrih dolgi dirki v Čedadu. Petelin, ki je zadnje čase v odlični formi, bo prav lahko računal tudi tokrat na prva mesta, saj je proga kot nalašč da mu bo pred koncem sezone u-spelo vsaj še enkrat zmagati, medtem ko ima že doslej celo vrsto dobrih uvrstitev.
Mladinca Bonano in Sosič bosta nastopala v kraju Ronche di Šarile pri Pordenonu. Mlada lonjer-ska predstavnika bosta imela pred seboj precej težko nalogo, saj je 95 km dolga dirka po'.na vzponov in predstavlja veliko oviro tudi za najboljše. Vendar pa bo zanju lep uspeh že prihod na cilj z glavnino.
Začetnika Ota in Gorup pa se bosta zjutraj podala v Godio pri Vidmu, kjer se bosta pomerila na 62 kilometrov dolgi progi z najboljšimi deželnimi kolesarji. Po nevarnem padcu pred dvema tednoma v Tržiču je Ota že okreval in bo skušal nadoknaditi zamujeno ter se izkazati na zahtevnem terenu, kjer bo najnapornejši del dirke vzpon iz Fojde do Racchiusa. Oba kolesarja pa bosta skrbela predvsem za to. da izpilita formo pred dezWnim začetniškim prvenstvom, ki bo prvega septembra v Trstu.
Medtem pa se veterani pripravljajo za peto in zadnjo meddruštveno dirko, ki jo bo priredila Adria 2. avgusta. Tekmovalci bodo morali prevoziti petnajst krogov okrog naftnih rezervoarjev v Dolini, v finalnem delu pa se bodo morali povzpeti mimo Boršta in Ključa v Lo-nier. Dirka bo precej naporna, pa čeprav meri proga le 60 kilometrov.
NOGOMET
Grozni
Bernardini...
Fulvio Bernardini ni še dobro prevzel vodstva italijanske nogometne reprezentance, ko je njegovo delovanje že vzbudilo prve polemike. Po njegovem srečanju z voditelji italijanske nogometne zveze je prišlo do nekaterih izmenjav mnenj, med katerimi je bil najostrejši predsednik Bologne, ki je zagrozil, da ne bo dovolil svojim nogometašem, da bi nastopali za državno reprezentanco. Predvsem pa se bolonjski predsednik ne strinja z načinom izbire zveznega trenerja. Po njegovem bi ga morali izbrati predsedniki italijanskih prvoligašev na skupnem sestanku.
Bernardini pa ni ostal dolžan predstavniku Bologne. Izjavil je, da bo izključil za pet nedelj vsakega nogometaša, ki se ne bi hotel odzvati njegovemu vabilu za državni dres. Poleg tega pa bo skušal doseči še strožje kazni...
Emil Frelih:
V TAJGI SIBIRSKIH BREZ
POTOPIS
Kaj kmalu smo občutili komarje, ki so postajali vse bolj nasilni, čimbolj je sonce kukalo izza koprene oblakov. Pikali so nas’ celo med fotografiranjem; ko je kdo hotel že pritis-niitd na sprožilec, je moral mnogokrat prej zamahati z roko Po njih. Naša vodnica se je samo smehljala, češ, saj to ni še nič proti tistemu, kar so sicer navajeni.
Skoraj samotno je bilo tam. Le nekaj ljudi, menda drvarji, je ždelo nedaleč od brega pred preprostimi, z neobtesanimi bruni in drevesno skorjo obdanimi zavetišči, ki dajejo člove-ku skromno zavetje pred vetrom in dežjem. Na ognju so bradati Sibirci pekli ribe. V velikem loncu pa so bili brezovčki, Pripravljeni za kuho gobje juhe. V tajgi je velika množina Sob, samo pripogniti se je treba človeku in kmalu jih ima Polno naročje. V to smo se kmalu sami prepričali, ko smo se razkropili po gozdu. Tam smo srečavali mnoge domačine, ki so se vračali z zvrhanimi košarami brezovčkov. Presenetili pa so nas tudi rdeče - beli plodovi žlahtnih brusnic. Tako velikih sočnih jagod še nisem videl nikjer pri nas. Takoj mi je postalo jasno, odkod Rusom toliko aromatičnih brusnic, ki jih Predelane v kompote ali džeme izvažajo v svet. Skrivnostna tajga skriva še mnoga gozdna bogastva, le poseči je treba človeku v njene nedrje.
Ob bregovih je borov gozd. Oimbolj prodiramo vanj, se med bore mešajo jelke. Borovcev je več vrst, tudi brez, ki
se vse bolj prepletajo z borovci in macesni. Tudi trepetlike in topoli so vmes. Največ je iglavcev, ki so najvažnejša surovina za proizvodnjo celuloze in papirja in za industrijo u-metnih vlaken. Sibirska tajga pa je zakladnica za potešitev svetovnih potreb po tej surovini.
Tudi na tem območju je gozd pomešan z redkimi cedrami. Sibirska cedra je zanimivo drevo z deset do petnajst centimetrov dolgimi boru podobnimi iglami. Cedrine oreške rade jedo cedrovke, ptice, ki so dobile svoj naziv zaradi uživanja cedrovih plodov. Kakor rade uživajo te plodove, nehote skrbe tudi za razmnoževanje cedrov. Cedrovke namreč zrele plodove zakopljejo za preskrbo pozimi. Ker pa vseh ne morejo izkopati Iz zamrznjene zemlje pod snegom, ostane mnogo o-reškov v zemlji, ki vzklijejo v primernem času in zrastejo nova drevesa.
Po mehkih, vendar še suhih tleh, se razkropimo po gozdu. Opozore nas, naj se ne oddaljujemo preveč, da se kdo ne izgubi.
Tajga je čudežen gozd. Tih in skrivnosten, le neznani glasovi ptic in živali se oglašajo z več strani. Visoka praprot, lahko rdeče in zlato rumeno barvana mi sega do pasu in še čez. Tu in tam začutim pod nogami izhojeno pot, ki jo prerašča podrast. Skozi vejevje prodira svetloba ... Sonce!
Za temnimi debli se svetlika svetlozelena ravan. Namerim
se tja. Na moje presenečenje je le močvirje, ki jo prerašča visoka bleda trava. Kakšna prevara! Past za nepazljivce! čevlji se mi vdirajo v mehko blato. Otepam se komarjev, ki poplesujejo svetlikajoči se v sončni bleščavi, kot bi bili prozor ni. Umaknil sem se vstran, vendar pogleda od zelene močvirnate ploskve še dolgo nisem odvrnil, tako čudno zeleno, da J* 1 nisem mogel določiti barvnega odtenka
Na nasprotni strani močvirja se beli gozd srebmkastib debel brez. Lahno porumenele krošnje se svetlikajo v soncu, kot bi jih oblivalo zlato. Njih bela debla s črnimi lisami se
stapljajo v en sam gozd beline in črnih lis kot razpet ogromen hermelinov plašč. Lepotni čar v samoti mi zapira dih, čeprav mi srce burno bije v neizmernem zadovoljstvu.
Sam sredi obnemele pravljične lepote. Niti glasov sopotnikov, ki so se razkropili tod okoli, ni slišat: od nikoder. Napotim se v nepredirni gozd belih brez. Stopam med debli po gosti travi in z rokami odrivam porjavelo visoko praprot, čar divje lepote in slovesna tišina me omamljata in vlečeta vse bolj v notranjost. Šele trezna razsodnost ob pogledu na uro, mi zavrne omamno misel prodirati čim globlje v tajgo.
Usmerim si približno smer vrnitve. V daljavi vidim neko postavo, ki si prav tako utira pot iz gozda. Srečujemo se sopotniki v gozdu in molče stopamo med praprotjo na izbo j ene
Rokav iCKe Aogare
steze. Nihče ne govori. Očitno smo še vsi pod silnim vtisom zapeljive tajge. Spotoma še utrgam vejico z velikimi plodovi brusnic. Tudi nekaj storžev poberem za spomin na tajgo.
Počasi smo se ob določeni uri zbirali ob surovo obtesanih hlodih in klopeh na obrežju zaliva. Med čakanjem na nekatere zapoznele, ki so se skoraj izgubili v gošči, nam je vodnica povedala nekaj o lovu na veverice, lisice, zajce in drugo kožu-hasto divjad.
Irkutska oblast je namreč središče lova na živali s krznom. Vsako leto nalovijo tod dve tretjini vseh sibirskih krzn. Lov traja okoli pet mesecev od konca oktobra, ko nastopi prava zima, do pomladi v začetku aprila. Lov v ostri sibirski zimi je surov in neizprosen, le živčno močni in telesno zdravi ga zmorejo in vzdržijo. Področje je razdeljeno v več lovišč. Vsako meri sedemdeset kvadratnih kilometrov in njihove meje morajo lovci strogo spoštovati. Vsakega lovca pripelje helikopter v njemu dodeljeno lovišče. V samoti prebije celih pet mesecev v lovski kolibi in na lovu, kjer mu delata družbo le dva psa in pa radijski oddajnik, ki mu služi za povezavo s svetom.
V zimskih mesecih nalovijo samo na Irkutskem področju nad tri milijone soboljev, katerih sivi kožuščki se pozimi spremene v bele. Soboljeve kože so najbolj priljubljene zaradi goste mehke dlake.
Sledi jim okoli tristo tisoč sibirskih veveric, lisic, razne vrste hermelinov, nercev in podobnih kožuharjev. Po petih mesecih, ko se približuje pomlad, pridejo spet s helikopterji ponje in po njihov plen. Izkupiček se ravna po številu kož. Kdor je imel dober lov, si je v tem času lahko prislužil kar precej denarja.
Ob vrnitvi v Irkutsk je okna avtobusa spet škropil dež Lagodnost ob doživetju romantične divje prirode je vse pogreznila v neobičajen molk.
(Nadaljevanje sleM)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir.
Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan»
V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374	Str3fl 8	10. avgusta 1974
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P" oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L
«j . j m	j »» i	Izdaja in tiska |Fr ^1 ZTT - Trst
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	r i_______________
REAKCIJE V_ SVETU NA ODSTOP^ AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA RICHARDA NIKONA^
ZUNANJA POLITIKA ZDA SE NE BO BISTVENO SPREMENILA
Po mnenju sovjetskih voditeljev je Kissinger jamstvo sa nadaljevanje dosedanje politike Zaskrbljenost v arabskem svetu za morebitno zaostritev krize na Bližnjem vzhodu - Vodstvo jrancoske PSU: Obžalujemo le, da je imela zadeva Watergate veliko večjo težo kot
v
zločinsko bombardiranje Hanoia in državni udar v Čilu
Odstop ameriškega predsednika Nixona je imel velik odmev v vseh državah na svetu, kjer si vlade, tisk in javno mnenje postavljajo predvsem vprašanje, kako bo zamenjava na vrhu v Beli hiši vplivala na ameriško gospodarsko in zunanjo politiko. Skoraj povsod prevladuje mnenje, da novi predsednik Ford in državni sekretar Kissinger ne bosta bistveno spremenila dosedanje zunanje politike ZDA, v nekaterih krogih pa, zlasti v arabskih, je občutiti znatno zaskrbljenost za bodočnost.
MOSKVA — Sovjetska časopisna agencija TASS je nenavadno hitro objavila vest, da je ameriški predsednik Nixon odstopil. V kratkem in skopem poročilu je agencija obvestila sovjetsko javnost o nepred-vinenem zaključku afere Watergate in o dejstvu, da bo Gerald Ford od danes novi predsednik zahodne velesile.
Tudi tisk in radio sta objavila vest o Nixonovem odstopu in skušala v skopih obrisih prikaaati, zakaj je do tega prišlo. Vsekakor sovjetski tisk daje velik poudarek Fordovemu zagotovilu, da se ameriška zunanja politika v ničemer ne bo spremenila in prikazuje kot jamstvo, da bo novi šef Bele hiše res spoštoval svoje obljube, dejstvo, da Henry Kissinger še vedno sedi
USODA AMERIŠKIH PREDSEDNIKOV
Predsednik Nixon je prvi šef ZDA, ki je bil prisiljen odstopiti. Od njegovih 36 predhodnikov od Washingtona do Johnsona, jih je 28 dopolnilo svoj mandat, ri ostalih so bili štirje ubiti: Lincoln, Garfield, Mc Kinley in John Kennedy. Ostali pa so umrli naravne smrti med časom svojega predsednikovanja: William Harrison, Zacha-ry Taylor, Warren Harding in Franklin D. Roosvelt.
Lincolna je ubil južnjaški rasistični fanatik, ko je država začenjala komaj zdraviti rane dolge državljanske vojne. Gar-fielda je leta 1881 ubil neki kandidat, ki mu predsednik ni hotel zagotoviti javne službe. Dvajset let pozneje je neki anarhist ubil McKinleya in končno 22. novembra 1963 je bil v Dallasu ubit John Kennedy.
William Harrison je umrl 4. aprila 1841 za pljučnico, komaj mesec dni potem ko je bil izvoljen za šefa države. Zacha-ry Taylor pa je umrl leta 1850 proti koncu svojega mandata zaradi kolere. Bolezni, ki je pobrala Warrena Hardinga leta 1921, dve leti potem ko je bil izvoljen za predsednika, zdravniki še niso odkrili. Franklin D. Roosvelt pa je nepričakovano umrl 12. aprila 1945 v svoji hiši v Georgii le mesec dni pred brezpogojno predajo Nemcev in koncem druge svetovne vojne.
Trinajst ameriških predsednikov je bilo izvoljenih za šefa države, potem ko so bili dolgo let podpredsedniki. To je primer Harryja Trumana, ki je bil namestnik Franklina Roos-velta ter Lyndona Johnsona in Richarda Nixona, ki sta bila podpredsednika s Kennedyjem in Eisenhowerom.
Od štiridesetih podpredsednikov v ameriški zgodovini je bil Nixonov namestnik Spiro Agnew sedemnajsti, ki ni dokončal svojega mandata, ker je oktobra lani odstopil zaradi poskusa korupcije. Pred njim je dal ostavko na mesto predsednika le John Caltoun leta 1832, sedem podpredsednikov pa je umrlo, ko jim še ni potekel mandat.
za mizo državnega sekretarja.
Za poprečnega sovjetskega državljana pa je vsekakor Nixonov odstop dogodek, ki si ga ne zna razložiti, saj so ga občila le skopo obveščala o dogodkih v ZDA, in so vedno prikazovala zadevo Watergate kot reakcijo ameriških nazadnjaških krogov na Nixonovo politiko popuščanja in dogovarjanja s Sovjetsko zvezo.
PEKING — Kitajska časopisna a-gencija še ni dala vesti o Nixonovem odstopu. Poudariti pa gre v tej zvezi, da se ves kitajski tisk ni nikoli veliko zanimal za to, kar se dogaja v tujini, zlasti pa še za uspehe ali neuspehe zahodnih politikov. Tako je tudi popolnoma prezrl odstop Willyja Brandta kot posledico zadeve Guillame.
Na vprašanje tujih časnikarjev v Pekingu je funkcionar zunanjega ministrstva zadolžen za stike s tiskom rezko in kratko odgovoril, da je zadeva Watergate notranje vprašanje ZDA, ki ga kitajska vlada ni poklicana komentirati. V pekinških diplomatskih krogih vsekakor prevladuje mnenje, da Nixonov odstop ne bo imel velikih posledic na ameriško - kitajske odnose, zlasti še, ker kitajski voditelji, z razliko od sovjetskih, niso vzpostavili z Nixo-nom in Kissingerjem osebnih odnosov. Za Peking je postopno odta janje ledu v ameriško - kitajskih odnosih nezavrljiv proces.
PARIZ — Francoski tisk je dal zelo velik poudarek Nixo"ovpmu odstopu in mu posvetil več strni.
Politični komentatorji v svojih u-vodnikih opozarjajo na razne plati zadeve Watergate in na možne posledice, ki jih bo odstop predsednika ZDA imel na odnose med velesilama ter na odnose med ZDA in EGS. Vsi komentatorji pa tudi poudarjajo, da je zadeva Watergate tudi dokaz vitalnosti ameriške družbe in njenega trdnega demokratičnega prepričanja. Vsekakor pa poudarja francoski tisk, mimo vseh slabosti, ki jih je imel Nixon kot človek, ne smemo pozabiti uspehov, ki jih je dosegel v zunanji politiki.
Previdnejše so reakcije v vladnih krogih, ki so zaskrbljeni, ker bi lahko Nixonov odstop podrl nestabilno mednarodno ravnovesje valut in dal povod za špekulacijo z devizami.
Najbolj oster pa je vsekakor komentar vodstva socialistične stranke PSU, ki obžaluje le dejstvo, da «mednarodno javno mnenje ni moglo soditi ameriškega predsednika za vojne zločine in za zločine proti človeštvu, ki jih je dovolil ali odredil.» «Obžalujemo le — nadaljuje sporočilo PSU — da bo imel pred zgodovino vlom na sedež demokratske stranke v palači Watergate večjo težo kot bombardiranje Hanoia in državni udar v Čilu.»
LONDON — Britanski ministrski predsednik Harold Wilson se je javno zahvalil bivšemu predsedniku ZDA Nixonu za njegovo zavzemanje za razvoj prijateljskih odnosov in sodelovanja. Istočasno je Wilson tudi izrazil prepričanje, da se bo sodelovanje med državama nadaljevalo tudi z novim predsednikom Fordom.
Britanski tisk pa skoraj enoglasno poudarja, da je Nixon s svojim odstopom naredil veliko uslugo ZDA in jih obvaroval pred hujšimi posledicami zadeve Watergate. Listi, ki priznavajo Nixonu velike zasluge v zunanji politiki, pa tudi primerjajo bivšega ameriškega predsednika izredno spretnemu čarovniku, ki je ob koncu padel kot žrtev lastne čarovnije.
BONN — V uradnih krogih ZRN poudarjajo, da Nixonov odstop ne bo imel kot posledice sprememb v a-meriški zunanji politiki in še pose-
bej v odnosih med ZDA in ZRN. Tako je poudaril predstavnik vlade, ki je še kratko dodal, da je v bistvu Watergate notranje ameriško vprašanje.
Skopi in odrezavi komentarji pa vsekakor kažejo, da so v uradnih krogih v Bonnu zaskrbljeni za razvoj odnosov med Zahodno Nemčijo in ZDA. ZRN je postala v zadnjih mesecih privilegiran ameriški partner v Evropi, zlasti še odkar je odstopil Willy Brandt in je na njegovo mesto prišel še bolj proctlant-ski Schmidt. Odnosi med državama niso bili še nikoli tako tesni kot v zadnjih mesecih, ko sta Bonn in Washington uskladila svoji gospodarski, finančni in denarni politiki in sta jih skušala vsiliti tudi drugim zahodnim zaveznikom. V Bonnu so prepričani, da pod Fordom ameriška zunanja politika ne bo imela več tako velikega pomena kot pod Nixonom, kar bi imelo za posledico tudi delno osamljenost ZRN na evropskem političnem prizorišču.
Kar zadeva proces popuščanja napetosti med Vzhodom in Zahodom so bonski komentatorji optimisti, saj menijo, da gre za nezavrljiv proces. Prepričani so tudi, da bo ameriški kongres po koncu razprtij s predsednikom izglasoval zakon, ki bo priznal Sovjetski zvezi kot gospodarskemu partnerju znatne predpravice. To bo posredno dalo nov zagon tudi nemški «Ostpolitik», ki je že nekaj časa v zastoju.
ATENE — Nova grška vlada ni komentirala Nixonovega padca, ki pa ga je grško ljudstvo sprejelo z velikim zadovoljstvom, saj je od vedno povezovalo Nixona s tirani, ki so imeli sedem let oblast v Grčiji.
Tisk in vidni grški demokrati so večkrat neposredno tožili Nixona in njegovega bivšega podpredsednika Agnewa, da sta s pomočjo vohunske službe CIA vsilila Grčiji polkovniški režim in da sta odgovorna za grški poraz na Cipru.
BEJRUT — Arabski tisk je reagiral z zaskrbljenostjo na odstop Richarda Nixona, katerega so imeli kot prijatelja ali vsaj nevtralnega posredovalca med Arabci in I-zraelom. Tako bejrutski list «Al Bairah» poudarja, da je z Nixonom konec tudi njegove zunanje politike in zato poziva vse arabske države, naj mobilizirajo vse svoje sile, spričo nevarnosti pete bližnje-vzhodne vojne. Po mnenju uvodničarja lista «Daily Star» pa je bil Nixon največji ameriški povojni predsednik spričo rezultatov, ki jih je dosegel v zunanji politiki. «L'0-rient le Juor» pa ostro napada no-
vega predsednika Forda, češ da je proizraelskega prepričanja, ker da je edini, ki je priznal Jeruzalem kot izraelsko prestolnico in edini, za katerega je bila ameriška pomoč Izraelu nreskromna. Prav zato — poudarja list — obstaja nevarnost, da se Ford vplete v pustolovščino brez izhoda.
Medtem ko kuvajtski tisk pripisuje krivdo za Nixonov padec ameriškim sionističnim krogom, vplivni kairski list «Al Ahram» piše, da lahko Nixonov padec povzroči prevrat v mednarodnih odnosih, kot je že pokazal zadnji Nixonov obisk v Moskvi. Arabski narod se mora zato okrepiti ter povečati svoj vpliv neodvisno od oseb, s katerimi se pogaja.
TEL AVIV — Po mnenju izraelskega ministrskega predsednika Rabina Nixonov padec ne bo imel velikih posledic na odnose med Izraelom in ZDA. Premier je še poudaril, da se bo izraelski narod vedno s hvaležnostjo spomnil Nixona za pomoč, ki mu jo je dal v hudih trenutkih.
Kljub vsemu pa je v določenih političnih krogih opaziti zaskrbljenost za negativne posledice, ki bi jih Nixonov odstop lahko imel pri reševanju bližnjevzhodnega vprašanja, čeprav je tudi razširjeno prepričanje, 'da je ta možnost majhna.
BRUSELJ — Belgijska vlada je o odstopu Richarda Nixona izjavila, da je ameriški predsednik s to o-dločitvijo znatno poenostavil vprašanje, ki je doslej odtegnilo pozornost ameriških vladnih in parlamentarnih krogov od drugih perečih problemov. V Bruslju so tudi prepričani, da se ameriška zunanja politika ne bo bistveno spremenila. Istočasno pa izražajo tudi občudovanje za moč, ki jo ima v ZDA javno mnenje. S to oceno v bistvu soglašajo tudi drugi evropski državniki.
Kdo je nova «first lady»
Soprogo novega ameriškega predsednika Betty Ford imajo vsi za vzor ameriške žene. Betty, ki je stara 55 let, je sloka in vedno nasmejana ženska, ki je v 26 letih zakona z Geraldom Fordom skrbela za otroke in hišo, medten, ko je bil mož okrog po državi in svetu zaradi svoje politične dejavnosti.
Otroška leta je preživela v Grand Rapidisu v Michinganu, nato pa se je preselila v New York, kjer je
bila zaposlena kot modna risarka, občasno pa je tudi sodelovala v plesnem ansamblu Marthe Graham. Po poroki se je posvetila izključno družini.
V osemnajstih letih, ki jih je družina Ford preživela v Alexandrii v Virginii nedaleč od Washingtona, se je Betty Ford vedno zavzemala za skavte, poučevala v nedeljski šoli krajevne episkopalne cerkve in zbirala prispevke za boj proti raku. Ko je doma, je njen najbolj priljubljen «hobby» vrtnarstvo.
Štirje sinovi Geralda in Betty Ford so si izbrali vsi različne življenjske poti. Najstarejši Michael študira teologijo v Massachusettsu, čeprav nima namena, da bi se posvetil dušnemu pastirstvu in se je pred kratkim oženil. Drugi sin, 21-letni Jack, je pred dvema letoma delal za Nixonov volilni odbor, sedaj pa študira ekologijo. Sedemnajstletni Steven je komaj doštudiral gimnazijo, njegovo največje veselje pa je šport. Šestnajstletna Susan pa je navdušena nad klasičnim baletom, kateremu se posveča že osem let.
/ZMDM TEŽAVNA DEKOLONIZACIJA ANGOLE
Krvavi spopadi v Luandi med Afričani in kolonialisti
Šestindvajset mrtvih dosedanji obračun neredov ■ 40 tisoč ljudi zbežalo iz Luande
LUANDA, 9. —• Napetost v angolski prestolnici ne popušča. Noč za nočjo se nadaljujejo spopadi, ki jih sprovocirajo beli skrajneži s pomočjo provokatorjev, ki se skrivajo ped imeni nepoznanih organizacij za osvoboditev. Tako je prišlo sinoči po luandskih ulicah do prave bitke med aktivisti ljudskega gibanja za osvoboditev Angole (MP LA) in pristaši državne fronte za osvoboditev Angole (FNLA). Nasprotujoči si skupini sta se spopadli z mačeti v predmestnih ulicah Luande.
Vojaška hunta, ki začasno upravlja državo, pa je uradno sporočila, da je po spopadu med kolonialisti in afriškim prebivalstvom obležalo na ulicah sedem mrtvih. Med žrtvami sta tudi Evropejca, moški in ženska, ki ju je razmesarila ročna bomba. Očividci poročajo tudi o napadu Afričanov oboroženih z mačeti na vlak. V nekaterih četrtih Luande pa se je zbralo na stotine belopoltih skrajnežev, ki so streljali proti temnopoltemu prebivalstvu in so metali ročne bombe.
Zaradi neprestanih neredov družine belcev in Afričanov zapušča-
jo mesto. Po poročanju krajevnega lista «Diario de Luanda» bo danes odpotovalo na Portugalsko 375 belcev. Prejšnji teden pa je hunta izgnala iz države osem provokatorjev, obtoženih, da so povzročili več neredov.
Vzporedno z belci zapuščajo svoje kolibe v predmestju Luande tudi Afričani, ki se selijo na podeželje, kjer se čutijo varnejše. Potniki dobesedno naskakujejo avtobuse in vlake, ki peljejo iz mesta. Istočasno se množijo prijave o te-pističnih izpadih. Zlikovci so že napadli več osamljenih ljudi, grozili pa so že tudi tujim in domačim časnikarjem.
Po poluradnih podatkih kaže, da je angolsko prestolnico v zadnjih tednih zapustilo okrog 40 tisoč ljudi. Obračun neredov je izredno hud, saj govorijo o 26 mrtvih in nad sto ranjenih.
Nobenega dvoma ni, da so za krvave nerede in izredno napetost v Angoli odgovorni kolonialisti, ki skušajo s terorjem onesposobiti proces dekolonizacije v tej bogati afriški državi.
(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
NAPETOST NA IZRAELSKO SIRSKI MEJI
Strmoglavilo letalo OZN pri Damasku: devet mrtvih
Sirci trdijo, da se je letalo znašlo v križnem ognju, ko so Izraelci kršili sirski zračni prostor
UiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiin
PRVI KORAK NA POTI POMIRITVE NA CIPRU
Vojaški predstavniki podpisali sporazum o razmejitveni črti
Kljub pozitivnemu sklepu pa obstajajo huda nasprotstva med grško in turško delegacijo v Ženevi
DAMASK, 9. — Po vesteh, ki so najprej prišle iz Bejruta in ki so bile potem potrjene tudi od sirskih oblasti, je danes strmoglavilo na sirskem ozemlju letalo, ki pripada nadzornim silam OZN. Pri strmoglavljenju letala, baje tipa «cari-bou» je zgubilo življenje pet članov posadke in štirje potniki. Identiteta žrtev še ni znana.
Pozneje je sirsko civilno letalstvo objavilo sporočilo, da je letalo strmoglavilo na sirsko ozemlje v bližini libanonske meje. V sporočilu pa je rečeno, da se je letalo znašlo v navzkrižnem ognju med sirskim protiletalskim topništvom in izraelskimi letali, ki so bombardirala južni Libanon. «Ob 13. uri (po I krajevnem času) pravi sporočilo, v trenutku, ko je izraelsko letalstvo bombardiralo južne predele Libanona, so sovražne sile kršile zračni prostor Sirije na meji z Libanonom. Naša protiletalska obramba jih je prestregla. V tistem trenutku je letelo čez ozemlje letalo OZN katerim je bil izgubljen vsak
NIKOZIJA, 9. - Vojaški predstavniki Turčije, Grčije in Velike Britanije so ob navzočnosti predstavnika OZN podpisali danes sporazum, ki določa demarkacijsko črto za prenehanje sovražnosti na Cipru. Do podpisa je prišlo v majhni stavbi mednarodnega letališča v Nikoziji, kjer je glavni stan oboroženih sil OZN na Cipru.
Iz Ženeve sporočajo, da je podpis razmejitvene črte prenehanja sovražnosti na otoku Cipru izboljšal vzdušje na tristranski konferenci o Cipru v Ženevi. Že včeraj je angleški zunanji minister Calla-ghan dejal, da je bil začetek konference «dober in konstruktiven». Popoldne so se v Ženevi nadaljevala dela konference. Prav tedaj je posebno letalo angleškega vojaškega letalstva «Raf» prinašalo v Ženevo besedilo sporazuma, ki so ga v Nikoziji podpisali vojaški predstavniki že omenjenih dežel. Na današnjem sporedu so bili bilateralni stiki ter dela skupin strokovnjakov treh delegacij, katerim je konferenca zaupala nalogo, naj pripravijo vrsto poročil o naslednjih vprašanjih: 1. zamenjava ujetnikov; 2. določitev demarkacijske črte; 3. evakuacija prebivalcev iz turških vasi, ki so zunaj turške o-kupacijske cone.
Medtem so se. zunanji ministri treh dežel, ki jamčijo ciprski statut — Callaghan za Veliko Britanijo, Mavros za Grčijo in Gunes za Turčijo sešli ločeno z generalnim tajnikom OZN Kurtom Waldheimom. Neki glasnik OZN je pojasnil, da so pogovori šefov treh delegacij z Waldheimom zadevali predvsem vprašanja, ki se tičejo neposredno OZN: vloga oboroženih sil OZN na Cipru, izvajanje sklepa o prenehanju sovražnosti, spoštovanje suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti Cipra. Popoldne se je Waldheim še sestal ločeno z voditelji turških in grških narodnostnih skupnosti na Cipru, ki so prišli v Ženevo, da bi sodelovali, začenši od jutri, na delu tristranske konference.
Prav tu pa se zadeva zaplete, in sicer zaradi odločnega stališča
Turčije, ki zahteva brezpogojno, da se sprejmejo njene zahteve, ker ne bo sicer dovolila, da bi se predstavniki ciprskih narodnih skupnosti udeležili del konference, «če turškega načrta za ustanovitev federacije med grško in turško upravo Grčija ne bo sprejela, se bo Turčija uprla sodelovanju predstavnikov grško-čiprskih in turško-ci-prskih skupnosti na tristranski konferenci o Cipru» — je izjavil danes turški prvi .minister Bulet Ece-vit. «Mi smo za ustanovitev fede-racijskega sistema — je nadaljeval — ki naj bi slonel na zemljepisni strukturi. Od teh naših zahtev se mi ne moremo oddaljiti.»
Kot je znano, bi morale v drugi fazi angleško—grško—turške konference o Cipru sodelovati tudi obe predstavništvi ciprskih Grkov in Turkov.
Pri vprašanju bodoče ureditve ciprske države, za katero tudi Grki menijo, da bi morala ostati še naprej neodvisna, pa so mnenja popolnoma deljena. Zgoraj smo navedli stališče turškega prvega ministra Ecevita, ki odločno zastopa federalno ureditev ciprske države. Grški predstavniki nasprotujejo tej zahtevi. Preden je odšel v Ženevo, se je sedanji ciprski minister Glafkos Clerides pogovarjal v Atenah s Karamanlisom in drugimi grškimi voditelji. Pri svojem prihodu v Ženevo je potrdil, da se strinja s stališčem grške vlade, ki priznava, da mora biti Ciper neodvisna in suverena država. «Mir na Cipru bo hitro zagotovljen» — je nadaljeval — samo če bosta grški in turški skupnosti razumeli, da je treba reševati notranje probleme o-toka brez posega tujih sil.» Na vsak način pa je izrazil svoje nasprotovanje vsakršnemu poskusu reševanja ciprskega problema na federalni način Clerides zahteva, da se v Ženevi razpravlja o tem vprašanju, ne da bi se postavljala predhodna zahteva. Na koncu je še dejal, da ne pričakuje, da bi turške čete zapustile otok naenkrat, želi pa, da bi se to zgodilo postopoma, skladno z
razvojem pogovorov med tremi zainteresiranimi državami.
iz mesia Fdirne v Turčiji sporočajo medtem, da so štirje grški vojaki izgubili sinoči življenje, ko so nastavljali mine na grško—turški meji. To vest so potrdili turški očividci, ki so pristavili, da so grški vojaki postavljali mine na reki Marici.
nih posadke in štirih potnikih.
Pri tem pa gre le za postransko vprašanje. Bistveno je vprašanje, zakaj je devet ljudi, ki so pripadali varnostnim silam OZN iz gubilo življenje.
Preden obravnavamo to vprašanje, moramo omeniti, da se je po podpisu sporazuma o odmiku čet med Izraelom in Sinjo prvič zgodilo, da je sirsko poveljstvo obdolžilo Izrael, da je kršil zračni prostor nad Širijo.
Ne smerne niti pozabiti, da so Izraelci v zadnjih dneh vedno bolj (»gosto govorili o nevarnosti napada s strani Sirije ter pozivali Izraelce k budnosti. V tem smislu i jo govori! predvčerajšnjim tudi iz- J raelski ministrski predsednik Ra- j
rabskega vrhunskega sestanka v Rabatu, ki je bil sklican za 3. september.
Iz Kartuma sporočajo, da so e-note sudanske vojske odpotovale proti Sueškemu prekopu, da bi o-krepile egiptovsko fronto.
Presenečenje v poslanski zbornici
Zavrnjen vladni predlog o zaposlitvi 6.000 davčnih uradnikov
RIM, 9. — Proti pričakovanju bin. Gotovo je^ torej, rio ^ jo Izr ael i ;e poslanska zbornica danes zavrnila drugi člen vladnega odloka o
• |
sovražno razpoložen do Sirije ter :
ni mogoče torej izključiti, da so izraelska letala res preletela sirsko področje.
Nekoliko dvoma vzbuja dejstvo, da se kraj in čas, ki ga navajata sirsko in izraelsko poročilo o izra-
s saienm je on .zgumjen v.,aK e;skem nanadu na libanonsko pod-st:k Potem je bilo ugotovljeno, da j	ne ujemata. Izraelci so baje
» letalo nadlo na sirsko ovemlio kmoimrciiral-; neko področje, ki je
je letalo padlo na sirsko ozemlje. Reševalne skupine so odšle na kraj nesreče ter ugotovile, da so trije člani posadke in potniki (šest go
oddaljeno 80 km od kraja, kjer je strmoglavilo letalo OZN, a poleg tega je bilo bombardiranje dve u-
številu) izgubili življenje. Imenova- «,• 'po strmoglavljanju letala. Ugo na je bila komisija, ki bo ugotovila {cov’jsno pa je, da je letalo strmo-vzroke nesreče.»	i glavsk blizu Dime, kakih 22 km za-
Do tu sporočilo sirskega civilne- I hodno on Damaska. i»i..i_. xr" '	!	■' Vesti iz arabskega sveta so bolj
pičle. Egiptovski zunanji minister Fahmi je prispel davi iz Pariza v Alžir. Fahmi je prinesel baje s seboj posebno poslanico predsednika Sadata Bumedjenu. Domnevajo, da gre morda za predlog odložitve a-
ga letalstva. Najprej naj pripomnimo, da obstaja neka razlika, ne glede števila žrtev, temveč njihove pripadnosti, med sporočilom sirskega civilnega letalstva in sporočilom glasnika OZN, ki je prišlo iz New Yorka in ki govori o petih čla-
niiimn»iiiiiii»iiitnniiiniiim»iiini»i»»»iiiiii»»niiimiiii»ii»«ini«iii»iiiiHM»iiiiiiniiiiHiitiiiniiii»i»mimiiii«»iiiiiiiiniiiiiiiiiii»»i»miii»iJ»«»i»iniin«iiiiiiiiiniiimiiin
Ženevska pogajanja o Cipru
davkih, ki je predvideval sprejem v službo 6.000 uradnikov za preos-novo italijanskega davčnega sistema.
Poslanci so odobrili popravek o-dloka. ki sta ga predlagala liberalec Bozzi in misovec Santagatti z 229 glasovi za in 219 proti.
Načelnik socialdemokratskih poslancev Cariglia je zaradi presenetljivega glasovanja zahteval za jutri sestanek načelnikov poslanskih skupin. Socialdemokratski tajnik Orlandi pa je napovedal, da bo njegova stranka zahtevala, naj vlada predloži odlok o zaposlitvi
6.000	uradnikov, kot navaden zakonski predlog, ki naj ga parlament preuči in odobri pred poletnimi počitnicami.
Pred tem so poslanci odobrili prvi člen odloka, ki zadeva spremembe pri plačilu davka na dodatno vrednost (IVA).
Senat pa se je ukvarjal z odlokom o najemninah. Danes so obdelali odlok na splošno, jutri pa bodo vzeli v pretres popravke.
Vojak prcd sodiščem
BELFAST, 9. — Oblasti so obtožile nekega angleškega vojaka, da je ubil prejšnjo sredo 22-letnega Patricka Mcelhone/a v bližini njegove kmetije v kraju Pomeroy v okraju Tyrone v Severni Irski. Zaradi varnostnih razlogov policija ni povedala, kako se piše vojak, ki je ubil mladeniča in niti kdaj se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
Mladeničeva mati Margaret Mcel-hone je izjavila, da sta prišla na kmetijo dva angleška vojaka, ki sta odpeljala s seboj mladeniča, da bi ga zaslišal;*. Potem je slišala samo en strel in kmalu nato so našli Patricka mrtvega.
Agent Arcaroli napredoval za podnarednika
RIM, L — Notranji minister Ta-viani je imenoval agenta javne varnosti Nicolo Arcarolija, ki je prejšnjo noč preprečil atentat na komisariata javne varnosti, za podnarednika.
Na svojem potovanju v Ženevo se je ciprski predsednik Glafkos Clerides »slavil v Atenah, kjer se je pogovarjal z grškimi državniki. Na sliki: srečanje .ne« fčt»>rtt0 -m (levo) in predsednikom Ktu animili so m
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
Glavni obtoženci za Watergate
Afera Watergate je «obglavila» marsikaterega ameriškega veljaka. Kot zadnji je bil prisiljen k odstopu sam ameriški predsednik Richard Nixon, pred njim so odletele glave njegovih najožjih in najvplivnejših sodelavcev. Kar sledi je seznam glavnih obtožencev za vohunski škandal, ki je povzročil v ZDA najhujšo krizo po izbruhu državljanske vojne.
John Mitchell — Star 60 let jo bil minister za pravosodje v prvi Nixonovi vladi od leta 1969 do marca 1972. Odstopil je, da bi vodil Nixonovo volilno kampanjo, tako kot je to delal že leta 1968. Preden jo Nixon postal predsednik je z njim odgovarjal za znan odvetniški urad, nato pa je bil vedno eden najožjib predsednikovih sodelavcev. Ko je iz’ bruhnil vohunski škandal, je Mitchell prisegel, da ni imel nobene vloge pri pripravi vloma v sedež demokratske stranke v palači Watergate. Pred kratkim ga je sodišče oprostilo obtožbe, da je sprejel protizakonito podporo poslovnika Roberta Vesca. Zaradi Watergata pa se bo moral zagovarjati pred zveznim sodiščem v Washingtonu, kjer se bo proces začel 9. septembra.
John Ehrlichman — 48 let, odvetnik v Kaliforniji. Sodeloval je z Nixonovim volilnim odborom v kampanjah leta 1960 in 1968 nato pa je postal najprej predsednikov pravni svetovalec in končno svetovalec za notranje zadeve. Konec aprila lani je bil prisiljen odstopiti, ko se je izvedelo, da je vodil vohunsko skupino, ki je bila zadolžena, za «varnost» v Beli hiši. Pred nedavnim je bil obsojen na dvajset mesecev zapora zarali vloma v urad zdravnika Fieldinga, psihiatra znanstvenika Daniela Ellsberga, ki je dal tisku v objavo tajne dokumente Pentagona o vojni v Vietnamu. Tudi Ehrlichman se bo moral septembra zagovarjati pred washingtonskim sodiščem obtožbe, da je poskušal utišati škandal Watergate.
Bob Haldeman — Bivši direktor reklamne agencije, Haldeman je za-^l sodelovati z Nixonom že leta 1956. Ko je Nixon stopil v Belo hišo kot predsednik leta 1969, ga je imenoval za svojega generalnega tajnika in to funkcijo je obdržal vse do konca a-prila lanskega leta, ko je bil prisiljen odstopiti zaradi zadeve Watergate. Haldeman je vedno trdil, da ni bil vpleten v vohunski škandal, a tudi on se bo moral septembra zagpyai jati pred sodiščem v Washing-tonù. Prav z njim je imel Nixon 23. junija 1972 pogovor, ki mu je postal dve leti pozneje usoden.
John Dean — Mlademu in sposobnemu svetovalcu Bele hiše so vsi napovedali uspešno diplomatsko kariero. Kot ostali Nixonovi svetovalci pa se je tudi Dean spotaknil ob Watergate in bil 30. aprila lani dobesedno izgnan iz Bele hiše. Da ne bi postal «edini grešni kozel», je pred preiskovalno komisijo senata neposredno obtožil Nixona, da je vpleten v vohunski škandal. Obtožen, da je skušal ovirati sodno preiskavo, je bil pred kratkim obsojen na zaporno kazen od enega do štirih let ječe. Svoj dolg s pravico bo začel plačevati septembra.
Dwight Chaplin — Bil je Nixonov tajnik, ki je bil zadolžen za sestanke in je bil prisiljen k odstopu zaradi zadeve Watergate. Aprila letos ga je sodišče obsodilo na zaporno kazen od desetih do tridesetih mesecev ječe zaradi lažnega pričanja.
Charles Colson — Koj posebni svetovalec in veliki oboževalec predsednika Nixona je sprejel v službo Ho-warda Hunta, kateremu je poveril nalogo, naj «ukrene kar je potrebno» Priznal je, da je skušal prikriti vlom v urad dr. Fieldinga. Sodišče ga je zato obsodilo na zaporno kazen od enega do treh let ječe.
Herbert Kalmbach — Kot bivši o-sebni predsednikov odvetnik, je bil zadolžen za upravo tajnih skladov za onesposobitev demokratske stranke. Sodišče ga je pred časom obsodilo na zaporno kazen od šestih mesecev do poldrugega leta ječe, ker je prekršil zakon o finansiranju volilnih kampanj in ker je obljubil nekemu bogatašu mesto veleposlanika v zameno za finančno podporo Nixonovemu volilnemu odboru.
Egil Krogh — Kot bivši Ehrlichma-nov pomočnih je odgovarjal za vohunsko skupino, ki je delovala v sklopu Bele hiše. Sodišče ga je obsodilo na šest mesecev ječe, ker je krši! zakon o državljanskih pravicah.
Jebb Magruder — Bil je podpredsednik Nixonovega volilnega odbora in kot tak je bil obsojen na deset mesecev ječe, ker je oviral sodno preiskavo.
K tem gre še dodati sedem vohunov, ki so obtoženi dejanskega vloma na sedež demokratske stranke v palači Watergate. To so Gordon Liddy (obsojen na šest let in osem mesecev zapora zaradi vohunjenja). Ho-«alrd Hunt (obsojen na zaporno kazen od dveh do osmih let ječe zaradi vohunjenja), James McCord (obsojen na pet let ječe zaradi vohunjenja), Bernard Barker (od dveh do šest let ječe zaradi vohunjenja), Virgilio Gonzales (štiri leta ječe zaradi vohunjenja), Eugenio Martincz (obsojen pogojno zaradi vloma v urad dr. Fieldinga), Filipe Dediego (oproščen obtožbe vohunjenja). V zadevo Watergate so vpleteni še Kenneth Parkinson, Robert Mardian, Frederieh lame in Gordon Strachan, katerim bo zvezno sodišče v Washingtonu sodilo septembra skupno s Haldemanom in Et.rlichmanom.