VESTTHK LETNtK XL. CELOVEC, ČETRTEK, 31. OKTOBER 1985 —, Poštni urad 9026 Ceiovec Vertagspostamt 9020 Kiagenfurt S izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 7 šiiingov mesečna naročnina 25 šiiingov ceioietna naročnina 250 šiiingov P. b. b. ŠTEV. 44 (2249) Madaijujmo hoj za uresničitev ideaiov la katere so se bori!! junaki, ki so pad!i za svobodo v borbi proti fašizmu Več prijav k dvojezičnemu pouku čeprav spiošno nazaduje števiio otrok Iz poročita, ki ga je te dni objavit deietni šotski svet za Koroško, je razvidno, da je ktjub sptošnemu nazadovanju števita šotskih otrok na območju vetjavnosti manjšinskega šotskega zakona nasprotno spet zabetežen rahet porast otrok, ki so prijavtjeni k dvojezičnemu pouku: v šolskem tetu 1985-86 je k dvojezičnemu pouku na 67 tjud-skih šotah prijavljenih 1098 šolarjev, to je 19.06 " a. Na predšolski stopnji je prijavljenih k dvojezičnemu pouku nadaljnjih 34 otrok, medtem ko na glavnih šolah obiskuje pouk slovenščine 328 šolarjev (od teh 155 na podlagi manjšinskega šolskega zakona, 126 slovenščino kot tuj jezik in 47 slovenščino kot prosti predmet). Slovenska gimnazija v Celovcu ima v tem šolskem letu 443 dijakov, od tega 246 na nižji stopnji; enoletno in triletno dvojezično strokovno šolo za ženske poklice v Sentpetru obiskuje 86 učenk, na raznih srednjih in višjih šolah pa obiskuje pouk slovenščine še 201 dijak. V primerjavi z lanskim šolskim letom je torej zabeležen sicer skromen, vendar spričo vladajočih razmer in stopnjujočega se pritiska toliko bolj razveseljiv porast števila otrok, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku. To velja še posebno za ljudsko šolo. ki je trenutno najbolj izpostavljena napadom nacionalistov in ki kljub temu dokazuje svojo upravičenost, kar bi morali pristojni dejavniki pri bodočem reševanju tudi upoštevati. ..Minilo je že štirideset iet, odkar se je končaia morija druge svetovne vojne, ki je terjata 55 milijonov čioveških žrtev. Toda izgieda, da se merodajni poiitiki niso nič naučili iz teh strašnih izkušenj." ^ako je dejal predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc na letošnji osrednji spominski svečanosti ob Dnevu mrtvih, ki je bila v sredo popoldne ob partizanskem 9robišču v Šentjakobu v Rožu. Govornik je opozoril, da skoraj v vseh zahodnih državah nacizem spet močno dviga glavo, podpirajo pa ga - kot že nekoč v polpretekli dobi — sile militarističnega kapitalizma. Na svečanosti, ki so jo s pesmijo dopolnili člani Koroškega partizanskega pevskega zbora, se je predsednik ZKP v kratkem nagovoru spomnil ogromnih žrtev, ki smo jih koroški Slovenci doprinesli v boju proti fašizmu. Posebej je ome-niT skupino partizanskih borcev, ki so po izdaji 9. februarja 1945 padli pri bunkerju pod Arihovo pečjo in so nacisti zverinsko ravnali celo z njihovimi trupli, da bi ustrahovali domače prebivalstvo, ki je vsebolj podpiralo osvobodilni boj. Besede spomina pa je govornik povezal tudi z besedami o današnji stvarnosti, ko v Avstriji in še posebej pri nas na Koroškem čedalje pogosteje doživljamo najrazličnejše pojave novega nacionalizma in nacizma. „V vseh letih po vojni smo merodajne politike opozarjali na to nevarnost, ki ogroža demokracijo v naši deželi in državi," je dejal tovariš Luc, „toda ostali so gluhi za naša opozorila. Nasprotno doživljamo, da vedno znova kapitulirajo pred silami, ki so že enkrat povzročile neizmerno gorje pri nas in po številnih državah Evrope. Na Koroškem pa je njihovo popuščanje neodgovorno še toliko bolj, ker dobro vedo, za kašne namene gre — namreč za ..rešitev" koroškega vprašanja s ciljem, da bi od obeh narodov ostal le še eden." Zato pa mora biti naša skupna naloga in skrb, da preprečimo te načrte ter nadaljujemo boj za uresničitev tistih idealov, za katere so se borili naši junaki, ki so darovali življenje za svobodo v borbi proti fašizmu. Zastopniki ZKP in drugih organizacij so vence položili tudi na vseh drugih partizanskih grobiščih južne Koroške, kjer se bomo posebno v teh dneh dostojno spomnili vseh, ki so padli za mir, demokracijo in sožitje med narodi. Tovarna Obir načrtuje velike investicije Tovarna celuloze na Reberci Obir namerava svoje zmogljivosti še znatno povečati, in riczr od sedanjih 40.000 na 100.C00 ton, pri tem zvišati število zaposlenih na kakih 300, obenem pa rešiti tudi vprašanje onesnaževanja okolja. Za uresničevanje teh obsežnih načrtov bo podjetje seveda potrebovalo velika denarna sredrtva. Računajo s tem, da bi investicije dosegle ogromno vsoto 1,8 milijarde šilingov. Od tega denarja bi podjetje samo vložilo kakih 20 do 25 odstotkov, je povedal obra to vodja Friedrich Haller, ostala sreds tva pa bi morali dobiti v obliki subvencij, ki jih v take namene dajejo pristojni dejavniki na zvezni in deželni ravni. Če upoštevamo, kakšen pomen ima tovarna Obir za Železno Kaplo in njeno širšo okolico, mislimo, da bosta morali dežela in država njene potreb? vsaj enako upoštevati, zlasti ko širokogrudno podpirata podjetja, ki se na južno Koroško priseljujejo predvsem iz Nemčije. Karavanški predor naj bi bi! dograjen do 1990 Po razmeroma dolgi prekinitvi, ki je sledila simboličnemu začetku gradnje cestnega predora pod Karavankami, bodo dela na gradbišču te pomembne in nujno potrebne prometne zveze zdaj res stekla. Tako bi vsaj lahko sklepali po vesteh, ki so bile objavljene po zadnji seji meddržavne komisije za gradnjo karavanškega predora, ki je prejšnji teden zas-scdala na Bledu. Na tej seji so namreč povedali, da so priprave — zlasti v zvezi s financiranjem gradnje in oddajo ds! gradbenim podjetjem — zdaj tako daleč napredovale, da bi z gradbenimi deli na jugoslovanski strani lahko začeli še tekom letošnjega novembra. Odločitev glede začetka gradnje na avstrijski strani pa naj bi padla aprila prihodnjega leta, ko se bo komisija sestala v Beljaku in ko bo že znano, kako delo napreduje na jugoslovanski strani. Obe strani zagotavljata, da so izpolnjeni vsi pogoji, da bi gradnjo dokončali do načrtovanega roka — to je do 1. julija 1990. Za državni praznik počastitev žrtev za svobodo Avstrije Tudi letos so bile za državni praznik 26. oktobra po vsej Avstriji najrazličnejše prireditve in svečanosti — od slavnostnih zasedanj vlade in drugih političnih forumov preko počastitve žrtev za svobodo Avstrije ter Pohodov in izletov v naravo pa tja do vojaških zapriseg in parad. j , V tem okviru je bila kratka spominska svečanost tudi pri spomeniku j žrtvam za svobodo Avstrije na celovškem pokopališču, kjer so po polaganju vencev spregovorili predsednik zveze avstrijskih protifašističnih borcev i 'h žrtev fašizma (KZ-Verband) Josef Nischelwitzer, predsednik OVP-jevske-! §a združenja političnih pregnancev dr. Carl Sweceny ter predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc. Spomnili so se vseh tistih, ki so se Aprili proti nacifašizmu oziroma bili žrtve njegovega zločinskega nasilja. Kot resno svarilo pa je zvenelo tudi opozorilo na današnji razvoj v svetu, kjer z blazno oboroževalno tekmo raste nevarnost novega oboroženega spo-Pada, ter pri nas na Koroškem, kjer se zlasti v oktobrskih dneh vrstijo demonstracije nacističnih in nacionalističnih sil, ki jim dajejo potuho vodilni ! Predstavniki deželnih strank. Zato pa seveda niti ne preseneča, da na takih svečanostih, kot je vsako leto za državni praznik pri spomeniku na celovškem pokopališču, ni videti Predstavnikov uradne Koroške. Le-ti svoje tozadevne zmogljivosti očitno 'zčrpajo že v dneh okoli 10. oktobra, ko nudijo častno pokroviteljstvo prireditvam, ki so ob paradiranju nosilcev hitlerjanskih odlikovanj po svoji Namisli in izpovedi usmerjene v oživljanje in ohranjanje tistih tradicij, ki se y besedah sicer izjavljajo za spravo in sožitje, v dejanjih pa zatrup-Ijajo odnose in poglabljajo prepad med obema narodoma v dežsli. PHEBER!TE ftu strani 2 Gradiščanski Madžari: kijub sosvetu — asimiiacija 3 „Dober večer, sosed -Guten Abend, Nachbar!" 4 Odmev na dogodke v Žitari vasi 5 Razstava keitskih novcev v prostorih zadružne banke v Ceiovcu 7 Rjavi madeži na koroški duši 8 Skupina „Schmetter-iinge" prihodnji petek v Šentprimožu 8 Dražba umetnin v pomoč Nikaragvi PRIREDITEV AVSTRIJSKEGA MIROVNEGA GIBANJA NA DUNAJU: Za mir in razorožitev! „Proti militarizaciji vesolja! Nobenih atomskih raket v Evropi! Nobenih lovcev prestreznikov in raket za avstrijsko zvezno vojsko!" — to so bila glavna gesla mirovne prireditve, ki so jo organizirali ..umetniki za mir" in avstrijsko mirovno gibanje preteklo nedeljo na Dunaju. Iz teh glavnih gesel so razvili tako umetniki kot tudi govorniki vse druge zahteve, ki so danes ak-tuainejše kot kdaj koli poprej: delovna mesta in zaščito okolja namesto oborožitve, zaustavitev vsakršne produkcije orožja, v Ženevi mora biti rezultat pogajanj med Reaganom in Gorbačovom, da se zedinijo za ukinitev oboroževanja, ZDA morajo takoj opustiti svoje načrte za oborožitev vesolja,... Izrazili pa so tudi svojo globoko soli-darnst s poniževanimi in tlačenimi narodi - tako z manjšinami v Avstriji, kot z nikaragvanskim narodom, ki ga izsiljujejo od ZDA plačani Contrasi, predvsem pa s črnci v Južni Afriki, ki jih kolje režim rasista Bothe. V imenu ..umetnikov za mir" je poudaril Arthur West, da je opredelitev za ali proti oborožitvi danes odločilna za naš obstoj. Z veseljem je zabeležil, da se je tudi mnogo umetnikov odločilo za cilje avstrijskega in mednarodnega mirovnega gibanja, da so umetniki del tiste si- le, ki ..podpira vse konstruktivne predloge, zoperstavlja pa se destruktivnim silam, ki oznanjajo ideje prvega udarca in možne omejene atomske vojne". Prav tako je podkrepil tudi za avstrijsko mirovno gibanje, da bo le uspešno, če bo znalo svoje sile strnjevati in bo skupno nastopalo proti vsem pojavom, ki merijo v uničenje človeštva. Drugi govornik v dunajski mest- ni hali je bi) bivši zvezni kancler Bruno Kreisky, ki je moral priznati, da je prav avstrijsko mirovno gibanje najuspešnejša iniciativa zadnjih desetletij, hkrati pa je tudi priznal, da so Reaganove zamisli o ..omejeni atomski vojni" (- „na kateri del sveta bi jo omejil? Seveda na Evropo." -) in njegove „šale" o načrtovani apokalipsi za Sovjetsko zvezo ..ideje, ki jih ima lahko samo od hudiča obsedeni". Če se bomo hoteli uspešno zoperstaviti takim načrtom, je dejal Kreisky, pa nas bo moralo biti milijone ljudi, ki bomo skupno ukrepati in se skupno branili. V okviru popoldanske prireditve je spregovoril tudi zastopnik afri- škega narodnega kongresa (ANC), ki je pod bučnim aplavzom navzočih posredoval sledeče sporočilo oziroma prošnjo: ..Morilci črncev v Južni Afriki razumejo samo en jezik: totalen bojkot Južne Afrike. Delne sankcije (kakor jih skiepajo ZDA. Anglija ali pa tudi Avstrija — opomba uredn.) tu nikakor ne zadostujejo! ..Navzoči so potrdili tudi telegram ..umetnikov za mir", naslovljenega na predsednika Južne Afrike, Botho, v katerem izražajo ogorčenje nad rasističnim klanjem v Južni Afriki, hkrati pa zahtevajo ukinitev procesov proti vodjem opozicijskih strank ter izpustitev vseh političnih ujetnikov, predvsem Nelson Mandele. Po prireditvi v mestni hali se je kakih 10.000 ljudi udeležilo pohoda pred parlament, kjer sta Christina Cap in VValter Baier v imenu mirovnega gibanja še enkrat podkrepila potrebo prizadevanj za mir; še posebej pa sta opozorila na novo kvaliteto „vojne v vesotju", kakršno načrtujejo ZDA. S posebnim aplavzom je bita sprejeta Fania Davis (sestra Angele Davis), ki je v imenu ameriškega mirovnega gibanja poudarila potrebo po mednarodni šoiidar-nosti v boju za mir. Ostro je zavrnila novo, nadvse nevarno oboroževalno pobudo, ki jo sproža prav Reaganova vlada. Pozvala pa je tudi k skupnemu boju proti antikomunizmu, „saj $kušajo najbolj agresivne sile prav s svojim sippim antikomunizmom zamotčati svoje iastne načrte, ki merijo v tretjo svetovno vojno, torej v uničenje vsega čtoveštva." (Andrej Mohar) ZAHTEVA NARODNIH SKUPtN V A VSTRtJt: V „Zelimo, (lat nas v javnih občilih bolj upoštevajo" DELOVNA SKUPNOST PRiPRAVLJA NA DUNAJU SiMPOZiJ OB DRŽAVNEM PRAZNtKU Cigoj na poslovilnem obisku prt organizacijah koroških Siovencev „C:lj simpozija bo dosežen, če se bodo zastopniki sredstev javnega obveščanja v bodoče v večji meri posvetili narodnim skupnostim," je po uvodnih besedah dejal dr. Heinz Tichy, predsednik dunajske delovne skupnosti za narodnostna vprašanja. Preteklo soboto — na državni praznik 26. 10. — je delovna skupnost vabila na simpozij s temo ..Avstrijske narodne skupnosti in sredstva javnega obveščanja". Poleg avstrijskih medijev so bili vabljeni tudi zastopniki štirih narodnih skupnosti: Hrvatov, Slovencev, Čehov in Madžarov. Dr. Thomas Pluch — znan nam je po svojem besedilu filma „Vas ob meji" — je v uvodnem referatu ugotovil dejstvo, da odvisnosti narodnih skupnosti od medijev doslej še nihče ni raziskal. To pa naj bi bilo kar simptomatično: o manjšinah se ali sploh ne govori ali pa se jih potisne v vlogo ..vsegakriva". Mediji pa ne nazadnje igrajo tudi važno vlogo pri vzgoji. Ni se nam torej treba čuditi, da je samozavest pripadnikov narodnih skupnosti — ki so v medijih komaj zastopani — zakrnela. Wotf in der Maur je nakazal v svojem referatu, da se Avstrijci do- OD4. DO 11. NOVEMBRA: stikrat niti ne zavedajo, da delijo domovino z drugimi narodnostmi. Družba je danes sicer konfrontirana s preobilico informacij o dogajanjih po vsem svetu, regionalne probleme pa pri tem zanemarja — to velja zlasti še za skupine, ki so v naši družbi potisnjene ob rob, je dejal In der Maur. Če govorimo o medijih, pa ne smemo pozabiti šole in izobrazbe za odrasle, je opozoril. „Česar se je Janezek naučil, to Janez zna", pravi pregovor. V šoli se torej lahko veliko prispeva k razumevanju druge narodnosti. „ Pozitiven odmev na slovenske publikacije raste z oddaljenostjo", to žalostno dejstvo je omenil v svojem prispevku Horst Ogris. Pozitiven odnos iz sočutja? Ali pa se le ljudje v vedno večji meri zavedajo, da druga narodnost pomeni obogatitev? Seveda moramo biti tudi samokritični, je dejal Horst Ogris, kajti če hočemo dobiti odmev, moramo skrbeti za to, da vest doseže svoj cilj. Kot pozitiven začetek je omenil založbo „Drava", kateri je uspelo napraviti korak od samo-pomilovanja tja k dialogu. Peter Tyran je v svojem referatu opozoril na kritično situacijo hrvaškega tiska na Gradiščanskem. Referendum proti lovcem-prcstreznikom Med 4. !n 11. novembrom lahko vsak voiiini upravičenec podpiše na občini referendum, ki zahteva od zvezne viade, da izvede ijudsko giasovanje o iovcih-prestreznikih v Avstriji. Pobudnik) referenduma ugo-tavtjajo med drugim, da bi Avstrija iahko z denarjem, ki je potreben za nakup ietai-prestreznikov (biizu 10 miiijard šiiingov), zagotovita deiovna mesta, izgradita sociaino varstvo, pa tudi uresničita ukrepe za varstvo okotja. Hkrati opozarjajo tudi na to, da je mogoče zagotoviti nevtrainost Avstrije ie z novimi obiikami notranje in zunanje poiitike, nikakor pa ne z oborožitvijo zvezne vojske, ter da Avstrija ne sme postati dežeia, ki siuži strateškim interesom NATO. Referendum ..Avstrija ne potrebuje iovcev-prestreznikov" navezuje na eno izmed zahtev avstrijskega mirovnega gibanja. Da je pa odgovornim poiitikom v Avstriji še ta zahteva preveč, da so se torej odgovorni poiitiki odtočiti za oboržitev avstrijske vojske, pa dokazuje tud) primer, ki se je dogodii 26. oktobra pred dunajskim rotovžem med prosiavija-njem državnega praznika, seveda s parado zvezne vojske. Skupina zagovornikov referenduma proti iovcem-prestreznikom je zaprta cesto, na kar je poiicija „ukrepaia19 aktivistov je zaprta, parada je tekia naprej, tank za tankom, enota za enoto se je vaiiia po dunajskem Gurteinu. Način protesta mogoče ni bit najbotj posrečen, ravnanje poiicije pa dokazuje, kako avstrijska viada očitno misii še nprej ravnati z ijudmi, ki izpovedujejo svoj protest, pa naj bo proti oboroževanju aii tudi proti uradni manjšinski poiitiki. Kajti kar se je dgodiio zdaj na Dunaju, poznamo koroški Stovenci najkasneje iz ieta 1976, ko so v Škocijanu zapri) 25 siovensko- in nemškogovorečih antifašistov, ki so deiiii ietake za enakopravnosti koroških Siovencev. Subvencije s strani dežele niti ne krijejo izida ene same številke „Hr-vatskih novin". V nadaljnjih referatih sta Karel Matal in dr. Marton Bohul orisala zgodovino češkoslovaškega časopisja na Dunaju in zgodovino madžarskega tiska. Obe narodni skupnosti trpita pod pomanjkanjem kvalificiranih sodelavcev in gmotne podpore. Diskusija ob koncu simpozija, ki jo je vodil Feliks J. Bister, pa je še enkrat opozorila, da si vse narodne skupnosti od večinskega naroda, zlasti še od zastopnikov medijev, želijo večjo mero upoštevanja v njihovih občilih: v tisku, v radiu in televiziji. Štefka Vavti Prejšnji teden je bit na poslovilnem obisku pri osrednjih organizacijah koroških Siovencev dosedanji predsednik komisije SZDL za manjšinska izseljenska vprašanja Stefan Cigoj, ki odhaja na novo deiovno dolžnost kot veieposianik SFR Jugosiavije v Vatikanu. Na sedežu ZSO je tovariša Cigoja in tajnico komisije Vero Godino sprejet skupaj s sodeiavci tajnik dr. Marjan Sturm, ki se je odhajajočem" predsedniku zahvalit za vso pomoč in podporo, ki jo je nudil prizadevanjem naše narodne skupnosti. Tovariš Cigoj pa je zagotovil, da bo tudi naprej z živim zanimanjem spremijai položaj Slovencev v zamejstvu. MADŽAR) NA GRADiŠČANSKEM TOŽiJO: „Kljub sodelovanju v sosvetu - asimilacija" Vsaj dvakrat v letu čutijo določeni predstavniki manjšinskih organizacij v Avstriji potrebo, da se predstavijo avstrijski javnosti na Dunaju, v mnenju, da je le-ta v prestolnici iažje dosegljiva kot na domačih tleh manjšin. To se dogaja za 15. maj (ob obletnici podpisa državne pogodbe) in za 26. oktober (ob avstrijskem državnem prazniku) — torej za obletnici, ki naj še posebno simbolizirata lojalnost manjšin v Avstriji do mačehovske domovine. V luči te tradicije je treba videti tudi ustanovno sejo novega društva manjšinskih organizacij v Avstriji, ki je bila na predvečer letošnjega državnega praznika na Dunaju. Vendar se 25. oktobra v prostorih Slovenskega centra na Dunaju ni ustanovil načrtovani „Center avstrijskih narodnosti", ker je že na ustanovni seji prišlo do preimenovanja v ^Informacijski center avstrijskih narodnosti". To preimenovanje naj izraža, da pri omenjenem centru ne gre za kakšno politično zastopstvo manjšinskih organizacij v Avstriji, marveč za ustanovo, ki naj bi bolj efektivno obveščala avstrijsko (in seveda tudi mednarodno — op. ured.) javnost o perečih problemih narodnih skupin v Avstriji, saj se je v preteklosti vedno spet izkazalo, kako važnega pomena za vsako narodno skupnost je prav informacijska dejavnost, zlasti če upoštevamo dejstvo, kako pomanjkljivo alt enostransko je pri nas včČinski narod seznanjen s težnjami in potrebami manjšin. Trenutno so v informacijskem centru na Dunaju zastopani NSKS, Hr-vastko kulturno društvo na Gradiščanskem, Burgenlandi Magyar Kul-turegyeulet, Menšinova rada češke a slovenske vetve v Rakousku ter KSŠŠD. Za predsednika centra je bil izvoljen Karel Smolle, kateremu so ob strani trije podpredsedniki, zastopniki posameznih manjšinskih organizacij, in sicer dr. Muller za Hrvate, dr. Szeberenyi za Madžare ter g. Novaček za Čehe in Slovake. Po ustanovni seji se je novi informacijski center predstavil tisku. Številnim zastopnikom avstrijskih in mednarodnih medijev so predstavniki manjšinskih organizacij tolmačili težave in probleme, s katerimi so posamezne narodne skupine dnevno soočene. Pri tem se je pokazalo, da so pri vseh v ospredju neurejena oziroma nezadovoljivo rešena vprašanja šolstva in predšolske vzgoje, torej področje, ki je življenjskega pomena za vsako narodno manjšino. Podpredsednik NSKS Warasch je v tej zvezi naglasil, da je za koroške Slovence sprejemljiva samo rešitev, ki bo zagotovila skupno šolo; v vprašanju otroških vrtcev pa je opozoril, kako zvezna vlada skuša zadevo zvaliti na občine, le-te pa se spet sklicujejo na pristojnost zvezne vlade, ko zavračajo prošnje po uvedbi slovenščine v otroške vrtce. Zastopnik dunajskih Čehov dr. Petrik je potožil, da njegova narodna skupina komaj še vzdržuje nekaj svojih šol, vendar od države ne dobi ustrezne podpore, medtem ko je predstavnik gradiščanskih Madžarov dr. Szeberenyi dejal, da so Madžari in Hrvati na Gradiščanskem edini manjšini v Evropi, ki nimata ustreznih višjih šol. Tako se je tudi ob tej priložnosti zelo jasno pokazalo, da je lojalnost — vsaj kadar gre za odnose med narodnimi manjšinami in državo — v Avstriji še vedno le enostranska zadeva: manjšine dan za dnem v besedah in dejanjih izpričujejo svojo lo- jalnost kakor vsi državljani, država pa jim prečestokrat vrača s tem, da jim je mačehovska domovina, ki nima razumevanja za njihove težave in po* trebe. Predstavnik gradiščanskih Hf' vatov Muller je kot značilno za av-strijsko manjšinsko politiko omenn dejstvo, da zvezna vlada še vedno m zavzela stališča do Listine narodnostnih skupin. Szeberenyi kot zastop^ madžarske narodne skupine, ki edin^ sodeluje v sosvetih, pa je izkušnje s to ustanovo ilustriral z ugotovitvijo: „Kljub sodelovanju v sosvetu se n"* daljuje asimilacija velikanskega obsega!" V Dunajskem krožku o siovenski besedi v avstrijskem radiu Minuli petek je v Dunajskem krožku referiral Mirko Bogataj, vodja slovenskega oddelka koroškega studia avstrijskega radia. GovorU je o nastanku in razvoju slovenskih oddaj ter o delovanju in perspek* tivah slovenskega radijskega novinarstva na Koroškem. Pri tem poudaril med drugim tudi pomen, ki ga pri slovenskem radijskem oddelku pripisujejo jezikovnemu vprašanju, se pravi čistosti govorjene slovenščine, ki „naj bi bila po pfR' vilu zgledna, kar pa je tudi še danes mnogokrat trd oreh za marsikaterega sodelavca oddaj, če ne včasih celo za urednika samega". O uvodnem referatu in zlasti o razpravi, v kateri je bilo opozorjeno tudi na razne pomanjkljivosti, bomo še poročali. Pretekli teden sta bila v gosteh pri slovenskih študentih na Dunaju Rein-hart Sellner in Peter Turrini. Obadva sta že dolga leta dobra in zvesta prijatelja Kluba slovenskih študentov in študentk na Dunaju, tako da to ni bil prvi tak večer z njima, prej že srečanje med prijatelji. Temu ustrezno je bilo tudi vzdušje v nabito polnem klubu. Turrini je bral nekaj odlomkov iz .Arbeitersaga" (zgodnja 60-a leta) ter iz svoje nove režijske knjige o razvoju avstrijske socialdemokracije, ki jo je skupno z Rudijem Palto (režiserjem .Karntner Heimatfilm"-a) izdelal po naročilu ZDF-a in ORF-a. Svoje ogorčenje nad (ne)kulturnim odnosom avstrijske kulturne in politične „creme de la creme" pa je navzočim posredoval z govorom, ki ga ie letos imel na dunajskem simpoziju .Schonsein, wohlftihlen". Reinhart Sellner pa je branje popestril s kant-avtorskim programom. Toliko le o poteku sporeda. Ravno toliko — če ne še morda bolj — zanimiva pa je bila diskusija, ki je nato sledila. Perspektive in protis)ov]a siovenske kuiture Turrini je pripovedoval o svoji koroški turneji. Na neki večerni diskusiji o kulturi slovanske manjšine, ki jo je organizirala SPZ, je spoznal, da prevladujeta med Slovenci dva pogleda na kulturno delo in ustvarjanje: Eni da so mnenja, da je vsaka slovenska kulturna prireditev že sama po sebi napredna, saj zaradi posebne ji mnogi izpričujejo neko nazad-njaštvo? Z inovativnimi vsebinami, o katerih mnogi pripadniki in ustvarjalci manjšine zopet mislijo, da črpajo iz tujih sodov in da je s tem dana tudi nevarnost odtujevanja? Protislov- žena je izločevanju, ideološkemu onemogočanju, cenzuri, pomanjkljivemu pospeševanju — dobiva premalo subvencij itd. Iz tega mora slediti, da je ta „druga" avstrijska kultura pravzaprav logični zaveznik slovenske manj- Identifikacijski problem koroških Slovencev z napredno kulturo ? 77/RR/N/ /N SELLNER ER/ NASH S7DDENT/H NA DDNA/D situacije manjšine na Koroškem njenim pripadnikom poda neko narodno identiteto. Drugi pa da so mnenja, da se ravno ta (kulturna) identifikacija največkrat vrši potom folklore in da druge oblike ustvarjanja kulture ne najdejo ustreznega prodora in da je zanje tudi manj zanimanja. To nesorazmerje med kvantitativnim in kvalitativnim razvojem slovenske kulture na Koroškem je Peter Turrini postavil za izhodišče razprave v Klubu z besedami: to diskusijo bi rad z vami nadaljeval. Tema je bila torej zastavljena. Kakšne možnosti ima slovenska kultura za izgrajevanje identifikacije in zavesti pripadnikov manjšine, kako jo je mogoče podati širši avstrijski javnosti. S folkloro, ki ja. A nadvse zanimiva in v današnjem času toliko bolj aktualna. Dovolj snovi za razpravo, ki se je res v dobesednem, smislu vnela in ki s končanim večerom gotovo še ni bila pri kraju. Nekaj osnovnih ugotovitev in vprašanj je vsekakor vredno zabeležiti. Napredna kuitura ima povsod v Avstriji ista izhodišča ... Narodni element v kulturnem ustvarjanju je lahko tako napreden kakor tudi nazadnjaški. To protislovje je dano tako za slovensko- in nemškogovoreče kulturne delavce (J. Oswald). Za slovensko kulturo velja na splošno to, kar velja tudi za tako imenovano .drugo" (alternativno, napredno) kulturo v Avstriji: podvr- šine in njene kulture na Koroškem (G. Moser, kulturni kritik in publicist). Zakaj v slovenski kulturi ni dovolj prostora za tiste ljudi, ki se geogra-fično, vsebinsko ali kakorkoli drugače oddaljujejo od Koroške in manjšine, in ki najdejo svoja izhodišča v drugih pogledih na ustvarjanje, kot so dana v okviru manjšine in njenih organizacij? Zakaj ni večje tematizacije asimilacijskih vprašanj ali dvoma o človeku samem in njegovi identiteti (P. Turrini)? Izoblikovanje .druge" (napredne) kulture slovenske manjšine je gotovo možno le v zavezništvu z napredno nemško kulturo. To zavezništvo mora postajati večje, ob tem pa bi bilo potrebno tudi opustiti strah pred izgu- bo lastne (slovenske) identitete. Le-t3 prav gotovo ne obstoja samo na enem tiru kulturne ustvarjalnosti, doma m"' ra biti prav na vseh (G. Moser). Turrini: Ne pomiiujem, iščem zaveznike! Kakšne motivacije ima Peter Turf ni za svoj prijateljski odnos do S'0* vencev? To vprašanje bolj osebne na rave mu je po prireditvi zastavil s"* delavec SV. Odgovor je bil presenct ljiv. Peter Turrini pravi, da ima 3