Leto XXI. 1981 ZELEZAR NOVEMBER Št. 21 GLASILO DELAVCEV D ELOVN E ORGA NI ZA C I J E ŽELEZARNE STORE Sindikat o nalogah SP Problemska konferenca koordinacijskega odbora sindikata SOZD Slovenske železarne o nalogah sindikata pri uresničevanju srednjeročnega načrta SOZD Slovenskih železarn. Ena od oblik dela sindikata so tudi problemske konference. Naš koordinacijski odbor sindikata je v svojem programu dela zasnoval več takih problemskih konferenc za različna področja. Izvedli so že konference o varstvu pri delu, inovacijah, družbenem standardu, itd. V novembru bo konferenca o uresničevanju srednjeročnega načrta in nalogah sindikata pri tem. Komisija, ki jo je imenoval koordinacijski odbor sindikata, je pripravila osnovno gradivo, ki je sedaj v razpravi po posameznih delovnih organizacijah. Kratek povzetek vsebine pripravljalnega gradiva bi bil naslednji: V procesu planiranja kot tudi uresničevanja plana aktivno sodeluje tudi sindikat. Deluje pa tako, da daje pobudo za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje o temeljih planov in da se udeležuje sporazumevanja in dogovarjanja pri določanju osnov in meril za pridobivanje in razporejanje dohodka. Sindikat je nosilec družbenopolitične aktivnosti pri planiranju v temeljnih organizacijah, udeležuje se sporazumevanja in dogovarjanja pri določanju osnov in meril za pridobivanje in razporejanje dohodka ter glede drugih pogojev za delo in življenje delavcev v temeljnih organizacijah in krajevnih skupnostih, pomembnih za uresničevanje družbene funkcije sindikata. Če se z dogovorom o temeljih plana določajo naloge, ki so pomembne za uresničevanje družbene funkcije sindikata, je ta tudi udeleženec v dogovoru o temeljih plana. Osnovna naloga sindikata v procesu planiranja ter uresničevanje plana je v bistvu dvojna: je nosilec družbenopolitične akcije in nosilec dogovarjanja o razporejanju in delitvi dohodka. Sindikat bo igral tudi pomembno vlogo v vseh dogovarjanjih in sporazumevanjih o delitvi osebnih dohodkov in bo pri tem zagovarjal čim širša stališča delavcev Slovenskih železarn. Na kratko poglejmo osnovne cilje in politiko za srednjeročno razdobje in dejanske dosežke v devetih mesecih letošnjega leta. V slovenskem gospodarstvu imata v prihodnjem razdobju nedvomno prednost prestrukturiranje gospodarstva in izvoz. Oba cilja, predvsem pa prvi, imata dolgoročnejši pomen. Zaradi narave naše dejavnosti smo predvsem nosilec prestrukturiranja gospodarstva. Zato poskušamo z nameravanimi investicijami poseči predvsem v proizvodnjo jekla, jo povečati, izboljšati asortiment in posodobiti. Z večjo proizvodnjo bo možno zmanjšati odvisnost od uvoza, z izboljšanjem asortimenta pa omogočiti porabnikom jekla preusmeritev v zahtevnejše izdelke. Posodobitev pomeni, da bomo zamenjali ekonomsko, tehnološko in ekološko zastarelo ter izrabljeno opremo oziroma naprave s sodobnimi električnimi pečmi za proizvodnjo jekla s skupno zmogljivostjo preko milijon ton jekla. Izgradnja jeseniške jeklarne, posodobitvi in razširitvi proizvodnje v Štorah in na Ravnah predstavljajo polovico vseh načrtovanih investicij v SOZD. Skupen investicijski znesek v višini 11,7 milijarde dinarjev bomo s tretjino sredstev pokrivali sami, 14 % bodo sovlaganja kupcev, polovico sredstev pa predstavljajo krediti, od tega več kot polovico domači. Vedno obstaja boljši način dela. Edinega, najboljšega načina ne dosežemo nikoli. Vsako delo se da poenostaviti. Izvajalec verjetno ve o njem največ, zato ga najlažje izboljša. Izvajalci smo vsi. Služba za inovacije Rezultat teh investicij in drugih sprememb bo proizvodnja blizu 938 tisoč ton končnih izdelkov in blizu 980 tisoč ton jekla v letu 1985. Pri tem se število zaposlenih ne bo bistveno spremenilo. V prodaji bo večji poudarek na izvozu na konvertibilni trg. Uresniče- vanje srednjeročnega plana je tako v veliki meri odvisno od izvedbe investicij, v manjši meri pa je odvisno od drugih ukrepov. Srednjeročni plan tako uresničujemo predvsem z investicijskimi vlaganji. Od nas samih je v pretežni meri odvisna izbira uspešne investicijske odločitve, torej priprava investicijskega programa. Zato si moramo prizadevati za določitev njihovih prednosti v okviru SOZD. Vsak investicijski program mora biti celovit, uresničljiv in čim bolj smotrn. Odobrene investicijske naložbe je po drugi strani potrebno čim hitreje izpeljati ter doseči v investicijskem programu V livarni I delajo tudi popoldne (foto Simovič) predvidene rezultate. Navzven, v okviru predvsem slovenskega gospodarstva, a tudi jugoslovanske črne metalurgije, si moramo prizadevati, da bodo predlagane investicije v jeklarne doživele vso potrebno podporo. Posebno težavno bo pridobivanje finančnih virov za investiranje ter bo potrebno tesno sodelovanje z bankami in sovlagatelji. (Nadaljevanje na 2. strani) Prvi pogonski sklopi Prve sestavljene pnevmatske sklopke in zavore iz MO. Že dalj časa v TOZD MO skupaj s PP MO težimo k povišani stopnji finalizacije livarskih proizvodov, tako, da bi tržišču nudili končen proizvod v obliki strojnega sklopa. Sedanji način proizvodnje obdelane litine v obdelovalnici litine za posamezne kupce je storitvene narave in kot takšen nestalnega značaja. Že v preteklosti, pred približno petimi leti, smo začeli vlivati in obdelovati vse lite sete delov za posamezne vrste pnevmatskih sklop z zavorami za vgradnjo v stiskalnicah, ki so grajene v Železarni Ravne. Pred dvema letoma smo na podoben način pričeli sodelovati z Metalno Maribor (MM), ko smo tudi prevzeli ulivanje in obdelavo posameznih setov ulitkov za pnevmatske sklopke z zavorami vključno z izdelavo vseh jeklenih pozicij, ki so potrebne za kompletiranje in montažo pogonskega sklopa. Pogonski sklop je namreč sestavljen iz pnevmatske sklopke s prigrajenim vztrajnikom, pnevmatske zavore in pogonske gredi. Preoblikovalna tehnika predstavlja v današnjih dneh osnovni tehnološki postopek za izdelavo različnih izdelkov. Preoblikovanju služijo stiskalnice, katere proizvajajo pri nas ŽR in MM kakor tudi drugi proizvajal-(Nadalievanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) ci. Zelo važen strojni sklop za delovanje stiskalnic je pogonski sklop. Proizvodni program stiskalnic v ŽR in MM je precej velik. Tako je za sedaj tudi asortiment pogonskih sklopov nekaj širši. Prizadevajo pa si, da se proizvodnja sklopk zoži na vsega dve konstrukcijski skupini sklopk za sedanje potrebe. V letošnjem letu smo pri izdelavi pogonskih sklopov naredili precejšen korak naprej. Pričeli smo izdelovati oziroma komple- tehta 600 kg, poleg tega se priključi še vztrajnik težak 856 kg, a celoten pogonski sklop tehta 1950 kg. Zunanji premer sklopke znaša 590 mm, dolžina celega sklopa pa je 1850 mm. Sklopka prenaša vrtilni moment 16.000 Nm. Pogonski sklop je sestavljen iz okoli 122 različnih pozicij. Celotna izdelana količina sklopk z zavorami ho znašala v letošnjem letu za MM 15 kompletov, za ŽR pa še 30 setov obdelanih ulitkov. Tudi v preteklosti smo izdelovali približno 30 Pogonski sklop za stiskalnice tirati celoten pogonski sklop. Poleg vlitih delov, ki so končno obdelani, smo izdelali tudi vse jeklene sestavne dele, kot so glavna pogonska gred, nosilci tornih vložkov, pogonski zobniki, sor-niki, matice, puše itd. Nekaj standardnih elementov pa se nabavlja pri specializiranih proizvajalcih, na primer vzmeti, tesnilni obročki, gumi manšete, ležaji, torni vložki in podobno. Tako je bilo izdelanih prvih pet gotovo montiranih sklopk z zavorami letos v septembru. Namenjene so bile za MM za stiskalnice DA 160. To so dvojno akcijske ročične stiskalnice za globoki vlek. Sklopka z zavoro setov obdelanih ulitkov za sklopke ŽR. V naslednjem letu bomo to proizvodnjo znatno razširili in povečali. Izdelati moramo 87 kompletov za MM in ŽR, od tega bo 45 komadov gotovo montiranih pogonskih sklopov za MM. To predstavlja že kar solidno količino za naše proizvodne zmogljivosti. S proizvodnjo sklopk v MO ŽŠ delno uresničujemo težnjo po prestrukturiranju proizvodnega programa v obdelovalnici litine na višji tehnološki nivo in kvalitetno zahtevnejši program. Černak F. Rekordna proizvodnja V OKTOBRU V TOZD JEKLOVLEK PRVIČ PREKO 1.000 TON PROIZVODNJE V oktobru smo v jeklovleku izdelal 1.017,636 ton vlečenih in brušenih profilov in tako prvič presegli, za naše razmere magično številko 1.000 ton proizvodnje. Od navedene proizvodnje je kar 335,801 ton namenjenih izvozu, s čimer sledimo letošnjemu planu okoli 30 % količinskega izvoza za konvertibilne devize. Doseženi uspeh je rezultat vloženega dela delavcev jeklo-vleka ob podpori ostalih, ki pripravljajo in omogočajo pogoje za proizvodnjo. Priprave za prehod na planiranje proizvodnje po sistemu Georga omogočajo v DS priprava proizvodnje vse boljše fino planiranje in optimiranje proizvodnih programov ob zasledovanju in dopolnjevanju proizvodnih normativov. Z zakasnitvijo nekaj mesecev, glede na planirane termine, je tozdu vzdrževanje le uspelo usposobiti brusilno linijo BBE-l/VI — JOTES II in mehanizirati povratek vozička na STT vlečni klopi. Oboje je bistveno prispevalo k povečanju proizvodne zmogljivosti. Doseženi rezultati v preteklem obdobju nas ne zadovoljujejo. V tem letu smo z lastno angažiranostjo precej prispevali k dopolnjevanju obstoječega proizvodnega asortimenta in osvajanju novih proizvodov, predvsem na področju specialnih profilov, kar pomeni nadomeščanje dosedanjega uvoza, Stalna aktivnost na tem področju nas usposablja za boljše prilagajanje zahtevam tržišča in gospodarskega položaja, pri čemer pa ne zanemarjamo izboljšav pri sedanji tehnologiji in tehnološki opremi. Vodja TOZD jeklovlek Boris Marolt, dipl. ing. Kako smo delali Postavljeni plan proizvodnje v septembru nismo dosegli in smo zaostali za 1,54 %. V blagovni proizvodnji smo plan presegli za 5,93 %. V tovarni traktorjev smo proizvedli 263 traktorjev namesto 345 po operativnem planu. Elektroplavž Proizvodnja grodlja je nad planom za 69 ton oziroma višja za 1,6 %. Proizvajali smo specialni grodelj za nodulacijo in le na koncu meseca tudi sivi grodelj. Prvi pogonski sklopi (Nadaljevanje s 1. strani) Pri investiranju je poleg vlaganj v jeklarne treba dati poudarek na investicije, ki bodo omogočale povečevanje izvoza. Določiti je treba izvozno-intenzivne izdelke. Obenem je že ob sedanjem asortimentu proizvodnje potrebno izvažati izdelke, ki so v izvozu relativno uspešni in za katerimi na domačem trgu ni posebno visokega povpraševanja. Poleg povečevanja vrednosti neposrednega izvoza je potrebno iskati možnosti v pridobivanju deviz z posrednim izvozom skupno s porabniki naših izdelkov. Zagotavljanje domačih, zlasti pa še uvoženih surovin, bo ena glavnih nalog za izpolnitev srednjeročnega plana. Proizvodnja končnih izdelkov bo predvsem v začetnem obdobju v veliki meri odvisna od možnosti nabavljenih izdelkov. Pomembna naloga je tudi doseči prednosti, ki jih nudi SOZD kot močna gospodarska celota. Pri tem gre za povezovanje v medsebojnih tokovih materiala, v združevanju sredstev za investicijske naložbe, za iskanje izvozno bolj uspešnih izdelkov itd. Uresničevanje srednjeročnega plana v letu 1981 (prvih devet mesecev) zaostaja za srednjeročnim planom. Rezultati kažejo, da investiramo manj, kot smo predvidevali, količina jekla in končnih izdelkov sta manjši od planiranih, izvozimo manj, kot je predvideval plan, itd. S tem istočasno zaostajamo pri izvajanju plana in obstoja velika nevarnost, da se bosta zakasnitev in zavlačevanje potegnili v naslednje leto. S tem pa že prihaja do odstopanj, ki resno ogrožajo izvedbo srednjeročnega plana. Prav zato je potrebno vso pozornost posvetiti uresničevanju le-tega. Vse_ navedene dejavnosti, vključno z vodenjem družbenopolitičnih aktivnosti na vseh področjih gospodarjenja, imajo za cilj prispevati k čim večjemu uresničevanju zastavljenih srednjeročnih ciljev in politike gospodarjenja. Na problemski konferenci bomo sodelovali tudi železarji iz Star Z razpravo o problematki uvoza in- izvoza ter njun vpliv na ustvarjanje dohodka. Gozdnikar Mirko Jeklarna Proizvodnja je dosežena v višini 10.601 tono, pod operativnim planom za 199 ton oziroma nižja za 1,8 °/o. Glavni vzrok za nedoseganje proizvodnje je 15-urni zastoj zaradi okvare hidravlike KN. Težave pri odlivanju na KN in predorov jekla skozi drsno zapiralo. Močno povečane okvare na KN, kar je povzročilo zastoje na pečeh. Nekvaliteten vložek je vplival na izpolnjevanje kvalitetnega programa in kvalitete izdelane jekla. Pomanjkanje delovne sile — žerjavovodij. Valjarna i Skupna proizvodnja valjanih izdelkov znaša 1.657 ton, od tega 1.285 ton blagovne proizvodnje in 371,9 ton za predelavo. Dosežena proizvodnja je nižja za 423 ton oziroma za 20,3 %. Od 1. do 21. 9. smo obratovali v izredno težavnih in improviziranih razmerah, ker je bila montaža nove koračne hladilne klopi. Valjali smo rebraste vzmeti 120x16 mm, specialna profila V-0250 in 50-04 in ploščati program 41,3x9,2 mm. Končno rezanje zvaljanih profilov smo opravili z avtogenim ročnim rezanjem in z odrezovanjem na brusilne plošče. Ta način rezanja je predstavljala adjustaža ozko grlo v proizvodnji, kar se je odražalo v občutno nižji količinski proizvodnji. 21. 9. 1981 je normalno stekla proizvodnja preko nove hladilne klopi z nekaj zastojev ob dodatni ugotovitvi mazalnega sistema in začetnem vpeljevanju posluževalcev nove naprave. Zaradi nujnosti iz dobave dimenzije 50x3,8 in 22,6x15,7mm izven plansko je prišlo do daljše menjave na progah, kar se je odrazilo v občutnem zaostanku za planiranim operativnim planom. Valjarna M Skupna proizvodnja valjanih izdelkov znaša 8.176 ton, nad operativnim planom za 76 ton oziroma 0,9 %. Značilno za proizvodnjo v tem mesecu je, da se nismo držali operativnega plana zaradi valjanja ploščatih profilov za izvoz. Iz-"vozno količino smo dosegli 1,049,8, kar je manj, kot načrtujemo z dvanajstino. Pri valjanju za izvoz smo imeli težave zaradi slabe kvalitete gredic, dobavljenih iz domače jeklarne. Jeklovlek Skupna proizvodnja hladno predelanih profilov je bila 952 ton, operativni plan je predvideval 890 ton in je dosežen s 107 %. Livarna I Operativni plan je dosežen pri surovih valjih in presežen pri kokilah. Pri metalurški litini ni dosežen, ker nam je primanjkovalo taline. Kupolke (rekuperator) namreč med kolektivnim dopustom niso popravili, na osnovi zagotovil vzdrževalcev, da bo BBC2 pričela obratovati v začetku avgusta. Zaradi bolezenske odsotnosti nam je primanjkovalo delavcev, predvsem žerjavovodij. Obema indukcijskima pečema smo v tem mesecu zamenjali oblogo. Zaradi zamašene kanalizacije smo imeli ogromno težav s talno in meteorno vodo. Neustrezno primarno stikalo je povzročilo več izpadov BBC. Zračna pošta kljub urgencam še vedno ne deluje. BBC2 še vedno ne obratuje, ker oljna jama pod transformatorjem ni vodotesna. Kovači smo ... (foto Arzenšek) Livarna II Operativni plan je presežen, vendar bi dosegli še večjo proizvodnjo, če ne bi prišlo do zmanjšanja naročil za traktorski program. Zaradi okvare naprave in hladilnika konti stroja smo imeli v začetku meseca večje težave in izpad konti litine. Večkrat je bil menjan proizvodni program zaradi pomanjkanja magnezijeve legure in oplaščenega peska iz uvoza. Obdelovainica valjev Operativni plan obdelanih valjev je dosežen z 102,1 %. NC stružnica 16320 še vedno ni usposobljena za delo z numeričnim suportom, zaradi česar je ogrožena obdelava valjev za Romunijo. Popravilo pogona na stroju 41320 še ni končano. Pri trdih valjih je še sorazmerno visok materialni izmeček. Obdelovainica litine Operativni plan obdelane litine smo presegli za 4 tone ali 4,5 %. Kljub pomanjkanju naročil je livarna II poslala na obdelavo v okviru mesečnih potreb, nekoliko manj je poslala livarna I, vendar smo lazliko krili z obdelavo ulitkov tujih dobaviteljev. Primanjkuje nam naročil, zato je nujno potrebno, da DS za komercialne posle poveča aktivnost pri pridobitvi novih naročil. V nekaj primerih, npr. za TAM, je že uspela, kar pa bo vplivalo na znižanje naročil za prihodnje leto. Plan obdelanih kokiksmo presegli za 1 %. Tovarna traktorjev Izdelanih je bilo 263 traktorjev in tako dosežen operativni plan s 76,2 %. Plan ni bil dosežen zaradi restrikcij pri uvozu materiala. Zastoje oziroma izpada proizvodnje smo imeli 52,5 ur zaradi pomanjkanja materiala iz uvoza. 14. 9. 1981 smo bili primorani preiti na močno reducirano proizvodnjo 10 traktorjev na dan. Imeli smo še 4 dni popolni izpad proizvodnje, ker ni bilo mogoče uvoziti materiala od FIAT. Ta izpad pa kasneje ni bilo mogoče nadomestiti, ker pomanjkanje uvoznega materiala še nadalje obstaja. Zaposleni Število zaposlenih je znašalo 3.492, medtem ko jih letni plan predvideva 3.506. Z upoštevanjem nadur in pogodbenega dela je znašalo skupno število zaposlenih 3.581, kar predstavlja 99,5% realizacijo letnega plana. Produktivnost Na nivoju DO je bila produktivnost realizirana 99,51 %. Sklepi 9. seje delavskega sveta TOZD Slovenske železarne, ki je bila 23. septembra 1981 v Tovilu — Ljubljana 1 sJcl&f? Delavski svet TOZD SŽ pooblašča poslovodni svet SOZD S2, da skupno s strokovnimi službami v posamezni DO izpelje u-sklajevalni postopek z Elektrogospodarstvom in o zaključkih obvesti delavski svet SOZD SŽ. 2. sklep Potrdi zapisnik 8. seje delavskega sveta SOZD Slovenske železarne in sprejme poročilo o izvrševanju sklepov. 3. sklep Delavski svet sprejema poročilo in analizo poslovanja SOZD Slovenske železarne v I. polletju 1981 in poročilo o izvajanju SaS črne in barvaste metalurgije SR Slovenije o skupnih osnovah in merilih razporejanja čistega dohodka in delitvi sredstev za 'osebne dohodke in skupno porabo za isto obdobje. 4. sklep Delavski svet ugotavlja, da so ukrepi, ki so bili sprejeti v TOZD in DO, ustrezni, tako da lahko do konca leta pričakujemo realizacijo načrtovanja izvoza. 5. sklep Delavski svet sprejema predlog skupnih izhodišč Slovenskih železarn za pripravo letnega plana 1982. 6. sklep Delavski svet predlaga samoupravnim organom v delovnih organizacijah in TOZD, da še v letošnjem letu sprejmejo plane za leto 1982. V kolikor bodo kasneje potrebne spremembe oziroma dopolnitve, bo o tem delavski svet odločal naknadno. 7. sklep Delavski svet predlaga samoupravnim organom v delovnih organizacijah in TOZD, da sočasno s plani sprejmejo tudi program ukrepov za doseganje plana za leto 1982. 8. sklep Odločitvam v procesu planiranja je potrebno posvetiti čim več pozornosti, saj se že sedaj začenja določati uspešnost našega poslovanja v prihodnjem letu. 9. sklep Delavski svet pooblašča izvršilni odbor, da sprejme metodologijo planiranja v besedilu, kot je bila predložena od strokovnih služb SOZD SŽ. 10. sklep V predlog izhodišč za sestavo letnega plana 1982 naj se vključi tudi prioriteta investicij, in sicer v obliki, kot je bila že sprejeta na samoupravnih organih. 11. sklep: Delavski svet sprejema in podpira usmeritve za informacijske sisteme v zvezi s stanjem in bodočimi usmeritvami na področju računalniško podprtih informacijskih sistemov v SOZD SZ, z dopolnitvijo 4. točke predlaganih usmeritev. Montaža odpraševalne naprave za brusilne stroje Centromaskm v valjarni II 12. sklep Glede pridobitve še enega strokovnega sodelavca za področje informatike naj strokovna služba v SOZD SŽ pripravi podrobnejše poročilo in utemeljitev in bo o tem razpravljal delavski svet na eni od prihodnjih sej. (Nadaljevanje na 6. strani) Zazidalni načrt Kompole Na 36. seji vseh zborov občinske skupščine občine Celje, ki se bodo sestale dne 11. novembra 1981, bodo med drugim obravnavali tudi predlog o zazidalnem načrtu Kompol. Zato v nadaljevanju bralcem v celoti posredujemo vsebino predloga. PREDLOG Pravna podlaga za izdajo odloka je 12. člen zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 im 8/78) ODLOK O ZAZIDALNEM NAČRTU STANOVANJSKE SOSESKE KOMPOLE 1. člen Sprejme se zazidalni načrt stanovanjske soseske Kompole (v nadaljnjem besedilu zazidalni načrt), ki ¡ga je v septembru 1981 izdelal Razvojni center Celje — TOZD Planiranje pod št. elaborata 12/78). 2. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam ter skupnostim pri pristojnem občinskem upravnem organu. 3. člen Lokacijska in gradbena dovoljenja za graditev stanovanjskih in drugih objektov skladno z zazidalnim načrtom izdaja pristojni občinski upravni organ. Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovoljuje izvršni svet občinske skupščine na podlagi strokovnih mnenj in soglasij pristojnih strokovnih organizacij. 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka [opravlja urbanistična inšpekcija občinskega inšpekto-riata Ceije. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 6. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Kompole 1 (Uradni vestnik Celje, št. 30/68). OBRAZLOŽITEV Območje, ki ga zajema zazidalni načrt Kompole, je dostopno s ceste, ki vodi iz Štor na Svetino in predstavlja v naravi višje ležečo dolino z izrazito podolžno obliko v smeri vzhod—zahod. Zazidljivo območje obsega del ravninskega dna doline (do roba površin, primernih za intenzivno kmetijsko obdelavo) in južno (prisojna) pobočje nad njo, vključno z obstoječim stanovanjskim naseljem Kompole na samem grebenu. Točen potek meje je opisan v načrtu in je razviden iz grafičnega dela elaborata. Površina celotnega kompleksa predlaganega zazidalnega načrta znaša 18,00 ha, pri čemer odpade na površino stanovanjskega dela soseske 12,75 ha. V mejah območja je že 30 individualnih stanovanjskih hiš, na novo pa se predvideva še graditev 32 prostosto-ječih individualnih stanovanjskih hiš, 47 enot vrstnih stanovanjskih hiš in 54 stanovanjskih enot v terasasti zazidavi. Načrt predvideva še 26 manjših stanovanjskih blokov s skupno 234 stanovanji. Skupno število bo tako znašalo 397 stanovanj odnosno 1.600 prebivalcev, pri čemer znaša gostota 1.255 preb./ha. Načrt predvideva 260 parkirnih mest, 78 garaž v garažnih objektih in 126 garaž v stanovanjskih objektih, kar daje 1,1 parkirnega oziroma garažnega mesta na stanovanje. Predvideni so naslednji stanovanjski tipi: 1. Prostostoječe stanovanjske hiše, pri katerih je omejena le maksimalna tlorisna velikost, etažnost in oblika ter naklon strešin. 2. Vrstne hiše, pri katerih so prav tako omejena maksimalna tlorisna velikost, etažnost in oblike strehe; razen tega pa morajo biti enote v posameznih nizih oblikovno popolnoma usklajene. 3. Manjši stanovanjski bloki, ki so definirani s tlorisno velikostjo, etažnostjo in obliko strehe. Za objekte centralnih aktivnosti predvideva ZN površino 5.25 ha. Načrt predvideva šolski center s 3024 m2 bruto etažne površine na 432 učencev, objekt VVZ s površino 954 m2 za 106 otrok, trgovino osnovne preskrbe s površino 800 m2, razne servise s površino 192 m2, gostinstvo s 192 m2, kulturo s 576 m2 in zdravstvo s 74 m2. Zazidalni načrt je bil v enomesečni javni razgrnitvi. . V času razgrnitve je bilo podanih 18 pripomb, od tega večina proti predlaganemu načinu zazidave. Največ pripomb je takšnih, da se pritožniki ne strinjajo s pozi-danjem rodovitne zemlje. Čeprav ti krajani niso kmetje, jim zemljišča prinašajo dodatni vir dohodkov. Te pripombe niso bile upoštevane, ker je kot osnova za izdelavo ZN in določitev meja kompleksa kot eno od izhodišč služila karta omejitev in utemeljitev Kmetijske zemljiške skupnosti, sprejete na seji njenega izvršilnega odbora dne 11. 6. 1976. V ZN so bila upoštevana ta stališča, izločena so zemljišča zaščitnih kmetij, kot tudi del obrobnih zemljišč, potrebnih za zaokrožitev navedenih gospodarstev. Druga skupina pripomb se nanaša na oblikovno rešitev načrta zazidave, češ da predlagana gostota in način zazidave kvarita krajinsko avtohtoni videz doline. Tudi te pripombe niso bile osvojene, kot glavni razlog je prevladal ekonomski faktor. Le organizirana blokovna graditev, za katero finančno stoji železarna štore, omogoča ureditev dragih komunalnih infrastrukturnih objektov, ki pogojujejo možnost realizacije celotne zazidave. Pripombe s predlogi za delno razrešitev območja ZN so bile v mejah strokovnih možnosti delno upoštevane. Kot glavna slabost razgrnjenega ZN se je pokazala odsotnost ekonomskega in socialnega vidika, zato je v postopku usklajevanja takratni svet za urbanizem zahteval, da Železarna Štore kot potencialni nosilec blokovne graditve predloži verificiran sklep DS o zagotovitvi finančnih sredstev za realizacijo načrta (stanovanjskih objektov in pripadajočega infrastrukturnega omrežja). Železarna Štore je svetu za urbanizem posredovala sklep delavskega sveta št. S-165/AŠ-L z dne 28. 3. 1980, iz katerega je razvidno, da je izgradnja blokovnih stanovanj v Kompolah predvidena v srednjeročnem obdobju 1981—1985 (za leto 1983 predvideva plan graditve 6 blokov s skupaj 54 stanovanji). V predloženem zazidalnem načrtu so upoštevani sklepi usklajevalnega sestanka, ki je bil 22, 4. 1981; razširjena je meja zazidljivega območja proti zahodu, in sicer severno ob gornji cesti v Kompolah na vznožju pobočja pod Gorico (ter korigirana zahodna meja, ki sedaj poteka ob vzhodnem robu njive Štefana Kovača, kjer je tudi skrajna vzhodna meja zaščitnega kmetijskega zemljišča, opredeljenega za trajno kmetijsko rabo. K takšnemu zazidalnemu načrtu je dala svojo pozitivno soglasje tudi KS Kompole (št. 30/81-KA z dne 2. 2. 1981). Zazidalni načrt vsebuje programski in tehnični del z vsemi grafičnimi prilogami in potrebnimi soglasji, zato predlagamo občinski skupščini, da predloženi odlok sprejme. Dopisujte v ŽELEZAR Inovatorji... Po sklepu sveta Zveze sindikatov Jugoslavije z dne 30. septembra 1980 odbor sveta ZSJ za inovacije razpisuje NAGRADNI NATEČAJ ZA INOVACIJE S PODROČJA ZBOLJŠANJA POGOJEV IN HUMANIZACIJE DELA. Nagrade bodo podeljene leta 1982 ob 1. maju — prazniku dela. Po tem natečaju bodo podeljene: — dve prvi nagradi po 30.000 dinarjev; — dve drugi nagradi po 20.000 dinarjev; — dve tretji nagradi po 10.000 dinarjev. Pravico do sodelovanja na natečaju imajo vsi delavci, katerih inovacije izpolnjujejo naslednje kriterije: — zboljšujejo delovne pogoje; — zmanjšujejo težke posledice poškodb na delu; — humanizacijo dela; — zboljšujejo varnost delavcev pri delu; — zmanjšujejo invalidnost delavcev; — odpravljajo razne vzroke bolezni delavcev; — odpravljajo ali znatno zmanjšujejo poklicna obolenja; — odpravljajo vzroke, ki škodljivo vplivajo na delovne pogoje; — zmanjšujejo ali odpravljajo možnost za poškodbe pri delu; — zmanjšujejo število beneficiranih delovnih mest; — prispevajo h krepitvi delovne sposobnosti delavcev; — povečujejo produktivnost in dohodek. Prijavljene inovacije se morajo nanašati na zboljšanje pogojev in humanizacijo dela ter morajo vsebovati: — prijavo in opis inovacije z dokumentom o stopnji uporabnosti; — dokaz oziroma utemeljitev učinkov inovacije po kriterijih natečaja, pri čemer ima prednost zdravje delavcev in zboljšanje delovnih pogojev; — utemeljtev in dokaz o ekonomskih in drugih učinkih; — sklep ustreznega organa o vrednosti inovacije oziroma rešitve; — priporočilo osnovne organizacije zveze sindikatov: — naslov avtor ja. Pri ocenjevanju imajo prednost inovacije, ki so v praksi že uveljavljene. Prijave naj se pošiljajo od dneva natečaja do 1. marca 1982. Prijave pošljite svetu Zveze sindikatov Jugoslavije, koordinacijskemu odboru za inovacije, 11000 Beograd, Trg Marksa i Engelsa 5. Druge informacije o nagradnem natečaju lahko dobite po telefonu številka (011) 330-841, interna 313, ali (011) 334-496. Tudi v Štorah si prizadevamo za humanizacijo dela, skušajmo to doseči tudi pri uveljavljanju inovacijske dejavnosti. Redna letna knjižna zbirka Prešernove družbe Pred obletnico rojstva dr. Franceta Prešerna, ki jo slavimo 3. decembra, je Prešernova družba spet izdala svojo redno letno knjižno zbirko. Ta, gotovo najcenejša zbirka na Slovenskem, vezana v platno, z večbarvnim ščitnim ovitkom (broširan je le koledar) in tiskana na brezlesnem papirju, stane vsega 450 dinarjev, če ne potrebujete trdnih platnic in boljšega papirja, se lahko odločite za broširano izdajo, ki stane le 350 dinarjev. Naročnino lahko plačate tudi v dveh obrokih. Vendar to ni vse, zaradi česar na izid zbirke opozarjamo tudi člane našega kolektiva. Skrbno izbrano in mikavno branje je vredno, da bi ga imeli v vsaki družini. 1. Prešernov koledar za leto 1982 — knjiga velikega formata z okrog 200 stranmi — prinaša poleg koledarskega dela, opremljenega z barvnimi reprodukcijami slik Maksima Gasparija, vrsto aktualnih člankov, ki bodo prav gotovo pritegnili vsakega bralca: Vekoslav Grmič razpravlja o mestu kristjanov v naši samoupravni socialistični družbi, Jože Smole nam razgrinja podobo današnjega nemirnega sveta, Anton Trstenjak kritično razmišlja o grozeči sili porabniške družbe in samomoru, Ivan Sedej pa primerja staro in novo kmečko in sodobno ljudsko arhitekturo. Tu so še: Jože Dolenc — Ob štiristoletnici Gregorijanskega koledarja, Janez Gregory — Tudi pri nas je živalstvo ogroženo, France Adamič — Spomini na brata Luisa Adamiča, pa še pesmi in kratka proza sodobnih slovenskih ustvarjalcev — Vladimirja Kavčiča, Miška Kranjca, Pavleta Zidarja, Karla Gra-beljška, Toneta Svetine, Miloša Mikelna in drugih. 2. Ta glavna Urša — privlačna lahkotna pripoved znanega slovenskega romanopisca Smiljana Rozmana, napisana v obliki dnevnika predstavnice sodobne šolske mladine. 3. Ljudje pod Osojnikom — delo, v katerem nam pisatelj France Bevk z enkratnim mojstrstvom in umetniško tenkočutnostjo prikaže usodo svojih rojakov, kmetov, dninarjev in drugih hribovskih prebivalcev. 4. Po jamborni cesti... v mesto na peklu — na bogatih pričevanjih osnovan kultumo-zgodovinski zapis dr. Miroslava Pahorja ob sodelovanju Ilonke Hajnal. Knjiga pripoveduje o stari rimski cesti pod Nanosom, po kateri so od nekdaj prevažali les proti Trstu. 5. Hitro pripravljanje jedi — priročnik, ki daje sodobnim mladim kuharicam in kuharjem v roke napotilo za hitro pripravljanje okusnih jedi. Napisala ga je priznana avtorica tovrstnih del Andreja Grum. Če se še niste odločili za nakup, vam priporočamo, da poiščete poverjenika Prešernove družbe in zbirko pri njemu naročite. Lahko pa izpolnite tudi priloženo naročilnico in jo pošljete naravnost Prešernovi družbi, Ljubljana, Borsetova 27. NAROČILNICA Naročam REDNO LETNO KNJIŽNO ZBIRKO Prešernove družbe za leto 1981 (5 knjig) a) broširano — za 350 dinarjev b) vezano — za 450 dinarjev Naročnino bom poravnal: a) v celoti, takoj ob prejemu knjig b) v dveh zaporednih mesečnih obrokih Knjige mi pošljite na naslov: Priimek in ime: ............................................... Ulica: ...................................j.................... Pošta in poštna številka: ..................................... Zaposlen sem (naslov) ......................................... Datum: Podpis: NA CESTI ^ NISI SAM PRIDELEK PŠENICE 200000 180000 160.000 140000 120000 100000 80000 60000 4 0000 '20000 T” ^ Í 5 0 30,1 &5—IS) 25,2— 33,0-3; SLOVE NIJ A — . '. L„i__ 1976 1978 1979 1980 1981. 1982 1976 1978 .1979 1980 1981 1982 Boljše seme zagotavlja boljši pridelek Čeprav so v Jugoslaviji take naravne možnosti, da bi lahko pridelali dovolj pšenice zase in celo za izvoz, je naša država še vedno med tistimi, ki morajo pšenico vsako leto kupovati v tujini. To je nerazumljivo toliko bolj, saj bi ob večjih hektarskih pridelkih pšenico že zdaj lahko izvažali. Možnosti, da bi povečali hektarske pridelke na zasejanih njivah, vsekakor so. Naši strokovnjaki so vzgojili nove, rodovitnejše sorte pšenice in seme celo izvažamo v kmetijsko razvitejše države. Pred vojno so naželi v Jugoslaviji v povprečju 1 3,1 stota pšenice na hektar, v povoj« nih letih, do leta 1955 je pridelek dosegel komaj 11,1 stot pšenice na hektar. Počasi, a vztrajno se je krivulja pridelka na hektar vzpenjala in je leta 1974 obstala že pri 34,1 stota pridelane pšenice na hektar. Odtlej so se hektarski pridelki le za malenkost povečevali, v zadnjih treh letih pa so spet padli. Pri tem velja poudariti, da so precejšnje razlike med pridelki pšenice v posameznih republikah in pokrajinah. V Vojvodini na primer dosegajo v povprečju okrog 50 sto--tov na hektar, v Sloveniji pa smo po petih letih spet uspeli preseči mejo 30 stotov pšenice na hektar. Če bo letošnja jesenska setev uspešna, naj bi v normalnih vremenskih razmerah do žetve, prihodnje leto naželi na jugoslovanskih njivah 5,6 milijona ton pšenice ali skoraj za 1,2 milijona več kot letos. S tembi se tudi močno približali rekordni letini leta 1976, ko je bilo pšenice za malenkost manj kot 6 milijonov ton. Samo Slovenija pa naj bi doma nažela za 170.000 ton pšenice. M. Š. Zaključki o prostovoljnem delu Osnovne organizacije ZSMS v Železarni Štore so obravnavale gradivo OK ZSMS Celje o problematiki organiziranja mladinskega prostovoljnega dela v celjski občini, hkrati pa je to čas, ko tudi v naši sredini kritično ocenimo in pregledamo dosedanje delo na tem področju. Komisija za kadre in izobraževanje pri KS ZSMS ugotavlja, da smo v letošnjem letu izpolnili zadane naloge OK ZSMS Celje, kakor tudi dela in naloge, ki smo si jih zadali mladi železarne v svojem akcijskem programu v začetku leta. V Železarni Štore imamo že drugo leto organizirano interno mladinsko delovno brigado Karel Vovk. Iz te brigade kasneje najzaslužnejše brigadirje kadrujemo v brigade, ki gredo na republiške in zvezne akcije. V letu 1981 je iz naše delovne organizacije odšlo v brigade naslednje število: OK ZSMS Celje 7 brigadirjev, 20 brigadirjev štipendistov ŠKIMC, 2 brigadirja štipendista študenta, za OK ZSMS Šentjur 2 brigadirja, za RK ZSMS vodstveni kader 2 brigadirja, ter v brigado JŽ Norbert Weber 2 brigadirja. Da smo dobro kadrovali, nam povedo številna priznanja, značke brigadirjev udarnikov, zlata značka brigadirja in podobno, kar so pridobili brigadirji s svojim delom na omenjenih akcijah. Interna delovna brigada Karel Vovk je v preteklem letu opravila dve delovni akciji. Za uspešen pričetek dela interne delovne brigade velja priznanje komandantu štaba tovarišu Martinu Karolju iz TOZD livarna I. Vendar bi z večjo aktivnostjo in delom še ostalih članov štaba dosegli večje delovne uspehe in s tem tudi možne finančne rezultate, ki nadalje pogojujejo tehnično opremljenost brigade in samostojno delovanje v vseh smereh. Večje število delovnih akcij so opravile OO ZSMS TOZD kontrola kakovosti, TOZD tovarna trak- torjev, TOZD transport, TOZD plavž, DS za ekonomiko, TOZD livarna II, TOZD valjarna I, TOZD mehanska obdelava, samostojno v svoji sredini. Železarna Štore je obenem že vrsto let pokrovitelj brigade OK ZSMS Celje Cvetka Jerin kjer mladi skupno z sindikatom DO sodelujemo pri nabavi opreme in nekaterih organizacijskih pripravah, ki so neobhodno potrebne, da lahko delo brigade na terenu steče. Med tekom akcije pa organiziramo obisk predstavnikov DO in DPO na delovišču brigade. Večji problem smo imeli z brigadirji, ki jih je zahtevala OK ZSMS Šentjur. Zato predlagamo, da to vprašanje rešimo regijsko tako, da se število potrebnih brigadirjev za OK Šentjur vnese v razrez, ki ga pripravlja in izdela OK ZSMS Celje, v katero so dejansko akcijsko vezane OO ZSMS iz Železarne Štore. V zadnjem času je bilo čutiti težnjo za povečanje števila brigadirjev iz proizvodnih TOZD, kar pa ni v okviru naših stabilizacijskih prizadevanj. Člani komisije za kadre in izobraževanje ter več OO ZSMS so na svojih sejah izoblikovali mnenje, da se mora republiških, zveznih pa tudi akcij v svoji sredini udeležiti več srednješolske in študentske mladine. Kocman Vojko SPOMNIMO SE Sovjetska vesoljska ladja brez človeške posadke Luna 19 je začela 3. oktobra 1971 krožiti okrog meseca. V Ljubljani je bil 12. oktobra 1941 plenum okrožnih odborov Osvobodilne fronte slovenskega ozemlja, ki so ga zasedli Italijani. ZGODOVINA IZUMOV Vijak in izvijač Delavci, ki so prejel interno priznanje samoupravij alca 1. Kozole Ivan, Plavž 2. Užmah Alojz, Plavž 3. SDS II. izmene (vodja Leskovšek), Jeklarna 4. Mramor Alojz, Jeklarna 5. Smeh Vinko, Jeklarna 6. Kunštek Milan, Valjarna I 7. Plahuta Franc, Valjarna I 8. Pestivšek Stanko, Valjarna I 9. Bevc Hinko, Valjarna II 10. Lukaček Marko, Valjarna II 11. Škornik Franc, Valjarna II 12. Kosi Anton, Jeklovlek 13. Zorko Jože, Jeklovlek 14. jazbec Jože, Livarna I 15. Peter Anton, Livarna I 16. Strašek Franc, Livarna I 17. Ošlak Mar jan, Livarna II 18. Selič Franc, Livarna II 19. Metličar Martin, MO 20. Vrečar Albin, MO 21. Gerkeš Kristina, Kontrola kakovosti 22. Grmek Jože, Kontrola kakovosti 23. Kranjc Srečko, Energetika (Nadaljevanje s 3. strani 13. sklep Delavski svet sprejema poročilo o združevanju deviz in devizni problematiki v SOZD SŽ in podpira sklepe ter aktivnosti poslovodnega sveta SOZD SŽ gle de operativnih nalog na področju zunanjetrgovinskega poslovanja SOZD SŽ v zadnjem trimesečju letošnjega leta. 14. sklep Delavski svet sprejema informacijo o izvajanju investicij iz združenih sredstev SOZD Slovenske železarne po stanju 30. junija 1981. 15. sklep Delavski svet daje polno prioriteto za dokončanje investicije v mini livarno Železarne Ravne konec letošnjega leta oziroma v L četrtletju 1982 in pooblašča KPO SOZD SŽ", da stori vse, kar je potrebno, da bodo dela čim prej končana. 16. sklep Slovenske železarne bodo iz združenih deviznih sredstev za potrebe metalurškega inštituta, proporcionalno z ozirom na angažiranje metalurškega inštituta v posamezni železarni, združile devize za uvoz repromateriala do višine 500.000 oziroma 1,000.000 deviznih dinarjev. 11. sklep Slovenske železarne bodo izdale potrdilo o zagotovitvi deviz iz 10 % prilivov za uvoz nujne opreme. Predvidena vsota je med 1,5 do 2 milijona deviznih dinarjev. 24. Zupanc Jože, Transport 25. Mirnik Pavel, Transport 26. Irgolič Fanika, DPG 27. Grabner Ana, DPG 28. Verhovšek Franc, GKSG 29. Kropušek Alojz, GKSG 30. Sovič Franc, Vzdrževanje 31. Škorjanc Leopold, Vzdrževanje 32. Skale Aleksander, Vzdrževanje 33. Pišek Ivan, Vzdrževanje 34. Gobec Jože, Vzdrževanje 35. Šket Srečko, Vzdrževanje 36. Kramer Jože, DS priprava proizvodnje 37. Gregorin Dušan, DS za ekonomiko in org. 38. Korent Rado, DS za investicije In razvoj 39. Ramšak Branka, DS za finančno rač. posle 40. Franulič Anton, DS za komercialne posle 41. Držan Albin, DS za kadre in splošne zadeve 18. sklep Delavski svet SOZD SŽ soglaša, da se iz združenih sredstev sklada skupne porabe SOZD SŽ, namenjenih za reševanje stanovanjskih potreb v Slovenskih železarnah, veže 350.000,00 din pri LB — Stanovanjsko-komunalni banki, Ljubljana'za dobo 12 mesecev. 19. sklep Delavski svet SOZD SŽ ocenjuje, da je koriščenje sklada za pospešen razvoj manj razvitih republik in pokrajin za boljšo oskrbljenost proizvajalcev jekla v Slovenskih železarnah pravii-. na investicijska usmeritev; prav tako tudi vlaganje lastnih kvalitetnih sredstev za boljšo oskrbljenost z žico, predstavlja trajno oskrbo in s tem zagotavlja stabilno proizvodnjo, zato zadolžu-, je poslovodni organ, da pripravi ustrezne konkretne samoupravne . sporazume za sovlaganje v RMK Zenica. 20. sklep Delavski svet pooblašča izvršilni odbor delavskega sveta, da odloči o dodelitvi stanovanja v Ljubljani, Tržaška 121 tovarišu Jožetu Urbančiču, ko bo Železarna Štore poslala pismeni sklep, da bodo združili v sklad skupne porabe, namenjen za reševanje stanovanjskih potreb delavcev SOZD SŽ, sredstva v višini polovice vrednosti novega stanovanja v ustrezni velikosti. Stepanič Erih Lesni vijak je sorazmerno sodobna iznajdba, toda že v 16. stoletju so izdelovalci strelnega orožja in oklepov uporabljali majhno orodje s ploščato konico za uravnavanje mehanizmov pri strelnem orožju. Mehanizmi so bili pribiti h kopitu, toda ugotovili so, da žeblji bolje držijo, če jih zvijejo. Kot vse ostale žeblje so tudi te zabili s kladivom, izredno težko pa jih je bilo izpuliti. Edina rešitev je bila v tem, da so v glave žebljev pred zabijanjem vrezali zareze, tako da so jih potem lahko izvlekli s tem orodjem, ki je tako postalo prvi izvijač. Felibienov »tou-renvis« iz leta 1676 je prav takšen. Ker so bili zaviti žeblji izdelani na roko, so bili seveda dragi in so jih uporabljali samo za posebna dela. Proti koncu 18. stoletja je neznan genij (verjetno v Birminghamu) iznašel način za strojno izdelavo še vedno topih lesnih vijakov. To jih je dovolj pocenilo, da so jih začeli uporabljati za pritrjevanje tečajev, vrat, delov pohištva itd. Toda učinkovitost njihovih plitkih navojev so zmanjšali z zabijanjem, potrebno je bilo tudi orodje z daljšo konico za privijanje. Okoli leta 1780 je ceh londonskih orodjarjev predstavil izvijač z daljšo konico. Okoli 1840 je Nett-lefold izboljšal lesne vijake s tem, da jim je dodal konico in od takrat je tudi izvijač na pohodu. Iz knjige Heureka Ali med delom razmišljate? Se je tudi vam utrnila ideja? C nečem neprimerno boljšem ali morda drobna vam nepomembna domislica. Taksna, kakršnih ste se domislili že na desetine in jih morda pri vsakdanjem delu tudi uporabili. Zaupajte nam jo! Služba za inovacije Nove knjige v strokovni knjižnici Inv. št. 5525 — Slovar slovenskega knjižnega jezika. 3. 1979 5526 — Krajevni leksikon Slovenije. IV. 1980 3799/a, b — Mlakar, F. idr.: Optimalni parametri izdelave »Inde-finite-chill« valjev. Poročilo MI-LJ. 1980. 3800 — Uršič, V. idr.: Osvajanje proizvodnje modifikatorjev za sivo litino. Poročilo MI-Lj. 1980 3801/1, II — Softver i hardver u strukturalno j analizi i računarskem projektovanju. I, II. 1980 3802 — Kolenko, T. idr.: Optimizacija ogrevanja v peči za žar-jenje poljeklenih valjev. Poročilo MI-Lj. 1980 3803 — Elektrooborudovanje i avtomatika elektrotermičeskih ustanovok. Spravočnik. 1978 0579/3 — Vibracii v tehnike. Spravočnik, Tom 3. 1980 0626 — Ryžkov I. V.: Elektroforez v litejnom proizvodstve. 1979 5536, 5537, 5540 — Industrijski rečnik nemačko-srpskohrvatski. 2, 3, 4. 1981 3623/81-a, b — Katalog jugoslovenskih i medunarodnih standarda (Iso i I EC) 1981 0614/b — Jevtič, D.: Tehnologija održavanja alatnih mašin. 1980 2959 — Rockstroh, W.: Die technologische Betriebsprojektierung. B. 1. 1980 2960 — Neukircher, J. idr.: Rohrleitungen und Rohrleitungsarmaturen. 1978 2961 — Drees, H., Zwicker A.: Kühlanlagen. 1979 2962 — Döring R. idr.: Wärmetechnische Isolierung. 1978 0627 — Heinicke G.: Technologie des Ausbaus. 1978 0628 — Eckstein E. idr.: Schleiftechnischer Ratgeber. 1980 0629 —■ Sunde M., Dujmovič, N.: Plin i plinska tehnika I. 1981 0630 — Grčar M.: Služba družbenega knjigovodstva (zakon s komentarjem). 1978 0631 — Devetak, G.: Tehnične inovacije. 1980 2963 — Jovanovič P.: Upravljanje investicijama u organizacijama udruženog rada. 1979 3804/ui-80 — Upravljanje inovacijama. Org.-manual. 1980 3805 — Osnove vakuumske tehnike. Zbornik predavanj. 1981 0632/a, b — Možina, S.: Delo poslovodnega delavca. 1981 0633 —Avtomatizacija metodičeskih pečej. 1981 0624 — Haleckij, I. M.: Ventiljacija i otoplenie zavodov černoj metallurgy i. 1981 0635 — Kosnjany, K., M. Vidja: Litje v keramičeskie formy. 1980 0636 — Niženko, V. L, L. I. Floka: Poverhnostnoe natjaženie žid-kih metallov. Spravočnik. 1981 3806 — Burič, V., M. Bogner: Parni kotlovi. 1980 3807 — Livarsko posvetovanje. Referati in izvlečki. Portorož 1981 3808/a, b, c — Uršič V. idr.: Vpliv mikrostrukture na mehanske lastnosti nodul. litine v ulitem stanju. Poročilo MI-1981 13503/1, Hi, IIž — Poročilo o delu za leto 1980. I. IL in IL. 1981 5569, 5570 — Slovenska bibliografija. XXVII, XXIX, 1973, 1975. 1981 5571 do 5646 — Kraut, B.: Strojniški priročnik. 6. sl. izdaja. 1981 0600/11, a, b, c — Karljikovič, D., Z. Pupovac: Predpisi o oblikovanju in družbeni kontroli cen. II. 1981 2964 — Modellbau für Giessereien. 4. izdaja. 1977 3587/79 — Analiza rada čeličana za 1979. godinu. 1980 5653 — Taschenbuch der Diesserei-Praxis 1981 5654 — Taschenbuch für die Stahlindustrie 1981 2967 — Kümmel F.: Elektrische Antriebstechnik. Aufgaben und Lösungegn. 1979 2968 — Plöckinger u Etterich: Elektrostahl-Erzeugung. 1979 2969 — Jansen, G.: Zurichtungen in Warmwalzwerken. 1979 2970 — Nielsen, F.: Giess- und Anschnittechnik. 1979 Kontracepcija Namen načrtovanja družine je zdrava, srečna družina, ki se zaveda svoje odgovornosti do otroka. Število otrok naj bo v skladu z gospodarskimi možnostmi družine. Število in časovna zaporednost naj ne presežeta telesnih in duševnih moči matere. Kontracepcija ali antikoncepcija je najprimernejši način sodobnega načrtovanja družine. Trenutno poznamo naslednje varovalne pripomočke, ki jih razdelimo po njihovi učinkovitosti: — hormonska kontracepcija (tablete ali hormonske injekcije); — maternični obročki; — mehanična varovala (diafragma, kondom); — kemična varovala (pene, kreme, želeji, vaginalni vložki in tablete); — naravne metode preprečevanja zanositve (Ogino-Knausova metoda, prekinjeno občevanje, naravna zaščita pred zanositvijo med dojenjem). Izbira kontracepcijskega sredstva je prepuščena najprej ženski; ali bo sredstvo primerno za njo, pa potrdi ginekolog na podlagi zdravstvenega stanja ženske in življenjskih okoliščin, kot so stanovanjske razmere, pogostnost spolnega občevanja, starost partnerja, splošna razgledanost ženske itd. Najbolj razširjena je hormonska kontracepcija, ker je poraba kontracepcijskih tablet zelo preprosta. Ženska prične uživati tablete običajno peti dan menstrualne krvavitve ne glede na to, ali še krvavi ali ne. Vsak dan vzame 1 tableto in tega ne sme pozabiti. Nekatere tablete je treba jemati 20, druge 21, tretje pa 22 dni zaporedoma, kar je odvisno od sestave tablet. V dveh do treh dneh po zadnji ta- Evidentiranje Organizacija socialistične zveze terena je prav zdaj in že dlje časa nazaj zelo aktivna. V organe družbenopolitičnih organizacij, v skupščinsko delegacijo in v krajevno samoupravo je potrebno pred bližajočimi se volitvami spomladi evidentirati veliko ljudi, ki bodo v prihodnjem mandatu kroj,Mi politiko kraja v imenu vseh občanov štorske krajevne skupnosti. Prav SZDL kot frontna organizacija pa je odgovorna za kadrovanje. Pododbori SZDL vseh petih območij KS so predlagali imena kandidatov.. Kadrovska komisija, ki ji načelj.uje predsednik izvršnega odbora SZDL tovariš Franc Zelič (v njej. pa so še sekretar KK ZK, predsednik ZB, predsednik ZSMS terena, predsednik sveta KS in dragi), se je v enem mesecu že trikrat sestala. Dogovorjeno je, naj se prvotno pripravi predlog za vodilne organe v krajevni družbenopolitični strukturi, predlog za delegate SIS in skupščinsko delegacijo, nato bi kadrovali občane v organe krajevne skupnosti oziroma njene samouprave. Prvo fazo je v zvezi z omenjenim organizacij sko-Jkadrovska komisija SZDL že končala. Ostaja pa še mnogo dela. Izraz frontna organizacija je za SZDL terena včasih dokaj relativen. Vsaj v Štorah ne moremo reči, da je naša najosnovnejša organizacija s svojim sicer sposobnim kadrom v vrhu, svojimi pododbori, komisijami itd. prodrla v vse pore dogajanj v kraju. Tu so pereči problemi stanovanjske politike, hišnih svetov, kulture, okolja in še bi se dalo naštevati. Vsega seveda ine more rešiti izvršni odbor na svojih sestankih in akcijah, potrebna je podpora baze, vseh krajanov. Uspešno, množično in skupno delo bo tudi vir usmeritvam za delegatsko odločanje in v končni obliki za naš lepši jutrišnji dan. To se je v praksi že velikokrat dokazalo. Ne mižimo pred resnico in povejmo, da imamo v kraju poleg kopice popolnoma indiferetnih občanov, ki jim je mar le lastno materialno blagostanje, še precej članov ZK, ki zaradi svoje reaktivnosti to sploh ne bi smeli biti. Računamo torej v bodočem mandatu tudi na ite sveže sile, saj smo vsak po svoje dolžni prispevati svoj delež družbi. Če bo tako, se bomo izognili »večnim« imenom v samoupravi in družbenopolitičnih 'organizacijah; v delo bomo pritegnili tudi tiste, ki gledajo, kako iz stezice nastaja cesta (ob muki mnogih rok), obenem pa nalagajo denar . za nakup »šimeljna«, ki bo po tej cesti peljal. Oprostite, grd sem, je pa mnogokrat res tako! Jok 0513/1980 — Taschenbuch der Stahl- Eisen- Werkstoffblätter. 1980 3809 — Turner, C. W., ...: Handbook of thermal insulation de-sign economics for pipes and equipment. 1980 3810/77, 78, 79 — The Steel Market in 1977, 1978, 1979 0640 — Konstantinov, L. S., ...: Naprjaženija, deformacii i tre-ščiny v otlivkah. 1981 0641 — Eljcufin, S. A.: Litje povySenoj točnosti. 1981 0637/b-g — Kraut B.: Strojniški priročnik 6. sl. izdaja. 1981 0611/h, i — Tehndoki priručnik — Rade Končar. 1980 2971/L, I2 — Filipovič, I., P. Sabioncello: Laboratorijski priručnik. I. dio, knjiga 1. 2. 0639 — Degremont G.: Tehnika prečiščavanja vode. 1976 Logar Elizabeta bleti pride do prekinitve menstruacije. Ženska prične ponovno jemati tablete sedmi ali osmi dan po zadnji zaužiti tableti. Uporaba tablet je res enostavna in stoodstotno zanesljiva, toda zaradi hormonske sestave vpliva predvsem na jetra in potrebna je skrbna kontrola jeternih testov in krvnega pritiska. Zelo pogosto kontracepcijsko sredstvo je maternični obroček, ki ga vstavi ginekolog v maternico. To sredstvo je priporočljivo predvsem za ženske, ki so že rodile. Obroček predstavlja tujek v organizmu in včasih ga lahko telo odkloni, kar se najpogosteje odraža s krvavitvami, močnimi bolečinami predvsem v času menstruacije in pogostimi vnetji. Pri obročku tudi ni izključena izven maternična nosečnost. Prednost obročka je, da je dolgotrajno varovalo in poceni, saj ga menjavamo približno na štiri leta. Kondom ali preservativ je varovalo moških, ki ga uporabljajo v redkih primerih. Zanesljiv je tako kot diafragma, ima pa to prednost, da se dobi brez zdravniškega recepta, je poceni in nima stranskih učinkov (ne škoduje zdravju). Diafragma je najstarejše in hkrati najboljše kontracepcijsko varovalo. Sestavljena je iz prožnega jeklenega obročka, prek katerega je zapeta membrana iz tanke gume. Izdelujejo jo v različnih velikostih. Velikost določi ginekolog. Diafragmo ženska vstavi v nožnico sama pred vsakim spolnim odnosom, še prej pa jo zavaruje s kemičnim sredstvom; po 6 urah jo sama tudi odstrani. Nato sledi temeljito čiščenje diafragme z milom pod toplo vodo. Diafragma je izredno kontracepcijsko sredstvo, ker ne škoduje ženski, niti partnerju ali potomstvu. Edina težava je pravilna vstavitev diafragme v nožnico, kar pa se ženske zelo hitro naučijo. Kemična sredstva največkrat služijo kot začasno varovalo. Zanje je značilno, da onemogočijo gibanje sperme oz, semeneec, zato niso zanesljiva. Pri uporabi kemičnega sredstva z diafragmo pa je zaščita stoodstotna in to je najboljša kombinacija preprečevanja nosečnosti, ki je enostavna in nima straskih učinkov. Kot zadnjo metodo preprečevanja zanositve bi omenila občasno vzdržnost ali t. i. Ogino-Knausovo metodo. Slednja sta po dolgoletnih preiskavah ugotovila, da lahko ženska zanosi le v nekaterih dnevih med dvema menstruacijama. Ženska si mora te dneve izračunati tako, da od najkrajšega ciklusa odšteje 18 dni, od najdaljšega pa 11 dni in tako dobi obdobje nevarnih ali plodnih dni. Tri mesece zaporedoma naj si meri telesno temperaturo pod jezikom ali v črevesju vsako jutro zaporedoma in si to zapisuje na poseben list v obliki krivulje. Ko pridejo nevarni dnevi, temperatura naraste čez 37 stopinj Celzija in to traja do prihodnjega perila. Dva dni pred zvišano temperaturo nastopi ovulacija ali dozorelost jajčeca, zato menimo, da se začno 2 dni po dvigu temperature »varni dnevi«. Pomembno je, da ženska pravilno riše krivuljo temperature, sicer lahko napačno določi varne dneve. Prekinjeno občevanje je zelo nezanesljiva metoda, saj se mora ženska popolnoma zanesti na partnerja, poleg tega pa ta metoda predstavlja določen psihični napor moškega, ker ne more sodelovati sproščeno. Zmotno mnenje je, da ženska ne more zanositi med dojenjem. Možnost zanositve je res zmanjšana, zato pa ni izključena in potrebna je zaščita. Med. sestra. Brigita Čater * V Stavkovno gibanje v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno je doseglo svoj vrhunec v veliki stavki tekstilnih delavcev, ki se je začela 20. avgusta 1936 v kranjskih tovarnah Jugočeške, Jugo-brune in Inteksa. Kmalu pa se je razširila na vseh 8.500 tekstilnih delavcev v Sloveniji. Delavci so zasedli tovarne, jih zastražili ter izvolili tovarniške in mestne stavkovne odbore. Toda tedanja buržoazna oblast je odredila 16. septembra 1936 oborožen napad na kranjske delavce in stavko zadušila s silo. Kljub temu so morali tovarnarji podpisati kolektivno pogodbo z delavci. Mnogi med njimi, zlasti delavski zaupniki, so bili po stavki odpuščeni. V Ljubljani je začela 20. avgusta 1926 izhajati Enotnost, legalno glasilo KP Jugoslavije za Slovenijo. Izhajala je do marca 1929. Urejali so jo F. Klopčič, D. Kermavner in A. Hlebec. Danski pomorščak Vitus Jonas Bering je 20. avgusta 1741 kot prvi Evropejec odkril Aljasko. Po njem se imenuje morski preliv med Severno Ameriko in Azijo. Na Brdu pri Ljubljani je začela 30. avgusta 1941 delovati ilegalna tiskarna »Podmornica«. V njej so med drugim tiskali Delo, glasilo CK KP Slovenije. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta in brata IVANA STARKLA — delavca valjarne I, ki je umrl 19. 8. 1981, se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti in nam bili v pomoč ob tem težkem trenutku. Posebno se želimo zahvaliti Železarni Štore, osnovni organizaciji sindikata Železarne Štore, sodelavcem valjarne I, tovarišu Šolincu za poslovilne besede od odprtem grobu in tovarišu Vidcu ter njegovi godbi na pihala, Žalujoči: sin Ivan, bratje in sestre, ter ostali sorodniki STRAN 8 STORSKI ŽELEZ AR. Št. 21 — november 1981 KADROVSKE VESTI V mesecu septembru so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe: Novi člani naše delovne organizacije Centrih Adam-Daniel, NK delavec — GKSG; Zolger Rozalija, SS ekonomski tehnik DS za finance; Hriberšek Irena, SS upravno administrativni tehnik — DS za investicije in razvoj; Leban Branko, VS dipl. ing. strojništva — priprava vzdrževanja; Vuleta Mladen, KV str. ključavničar — mehanična delavnica; Vrečko Jože, KV strojni ključavničar — energetika; Kranjc Hermina, SS gradbeni tehnik — GKSG; Lež Zlatko, KV strojni ključavničar — mehanična delavnica; Urleb Darja, SS gradbeni tehnik — DS za investicije in razvoj; Jošt Daniel, NK delavec — mehanična delavnica; Strašek Anton, PK strugar — MO valji; Kubale Jože, NK delavec — livarna II; Koštrun Mladen, SS elektro tehnik — merilna služba; Furman Srečko, KV ključavničar — mehanična delavnica; Ferenčak Mladen, KV avtomehanik — energetika; Resinovič Nijaz, NK delavec — livarna II; Zvinek Aleksander, KV livar — livarna I; Bosnič Ale, KV livar livarna II; Belak Jože, KV strojni ključavničar — mehanična delavnica; Merdano-vič Behrudin, KV livar — livarna II; Vujanič Mladen, KV strojni ključavničar — mehanična delavnica; Kopra vnovič Pantelija, NK delavec — livarna II; Vreže Franc, KV strojni ključavničar — mehanična delavnica; Gajič Djuradj, KV strugar — MO valji; Močnik Ciril, VS dipl. strojni ing. — MO; Voga Franc, SS strojni tehnik — valjarpa II; An-tolinc Zvonko, KV strojni ključavničar — jeklarna; Šelekar Vincenc, NK delavec — livarna II; Javornik Rafael, KV dimnikar — livarna II; Plahuta Silvo, NK delavec — jeklovlek; Salobir Zlatka VS ekonomist — DS komerciala. Iz JLA so se vrnili Mihaljevič Antun, NK delavec — transport; Ivankovič Marijan, NK delavec — livarnall; Herci-gonja Ivan, KV metalostrugar — MO valji; Kožuh Vinko, KV e-lektromehanik — elektroobrat; Krivec Ivan, NK delavec — valjarna II; Narat Jože, KV strugar — mehanična delavnica; Plahuta Franc, KV strugar — MO litina; Užmah Ervin, KV jedrar — livarna II; Filovič Sakib, NK delavec — livarna I; Kolar Jože, PK strugar — jeklarna; Gajšek Alojz, VS dipl. strojni ing. — jeklovlek; Tovornik Mirko, NK delavec — jeklovlek; Kukovič Branko, KV strojni ključavničar — mehanična delavnica; Pezdevšek Cveto, KV strojni ka-Iupar — livarna II; Repec Dušan, NK delavec — livarna II; Jelenc Marjan, KV valjar profilov — valjarna II; Botonjič Rem-zo, KV strojni ključavničar — MO orodjarna; Fideršek Marjan, KV avtoklepar — jeklovlek; Zalokar Srečko, KV strojni klju- čavničar — vzdrževanje transportnih sredstev; Gajšek Roman, KV elektro mehanik — merilna služba. Zaradi kršitve delovnih obveznosti so odšli iz DO Stiplovšek Željko, voznik buldožerja in nakladalca — TT obdelava; Ilič Cvijetan, NK delavec — valjarna I; Panič Bogdan, NK delavec — elektroplavž; Be-šič Haso, žerjavovodja — livarna II; Petrušič Zoran, KV strugar — mehanična delavnica; Sever Branislav, NK delavec — transport; Vrbovšek Bojan, NK delavec — livarna II; Pušnik Martin, NK delavec — TT montaža; Majstorovič Dojčin, PK upravljanje dvigala — jeklarna; Mlakar Franc, NK delavec — el. plavž; Šimunič Peter, KV avtomehanik — TT montaža; Tepež Viktor, NK delavec — livarna II; Žerak Silvo, NK delavec — livarna II; Polajžer Stanislav, NK delavec — livarna II. Po lastni želji sta odšla Hercigonja Ivan, KV strugar — MO valji; Jovanov Boško, KV strojni ključavničar — valjarna II. Z rednim odpovednim rokom so odšli Ocvirk Alojz, KV strugar — obdelovalnica litine; Sane Slavko, NK delavec — jeklarna; Ver-dinek Marjan, NK delavec •— valjarna I. Sporazumno sta odšla iz podjetja Klavžar Ivan, NK delavec — TT montaža; Milojevič Nedeljko, voznik viličarja — livarna II. Po izteku pogodbe sta odšli Strok Danica, KV kuharica — TOZD DPG; Tuhtar Marica, NK delavka — TOZD DPG. V poizkusni dobi je odšel Despotovič Aleksander, KV met. str. — MO valji. Zaradi odhoda na redno šolanje je odšla Arzenšek Jožica, ekonomski tehnik — DS za investicije in razvoj. Na novo življenjsko pot so stopili Majer Jože — projektivni oddelek; Šepetave Marjan — samski dom — GKSG; Sluga Srečko — mehanična delavnica; Dizda-revič Čamil — livarna II. Vsem želimo obilo družinske sreče. Naraščaj v družini so dobili Malec Viktor — valjarna II; Fermolšek Anton — TT montaža; Polajžar Vinko — valjarna II; Radojkovič Anton — livarna valjev; Palir Jože — MO orodjarna in Palir Silva — kemijski laboratorij; Vizjak Ivan — DS komerciala. Vsem iskreno čestitamo. Upokojeni EVA LUDVIK, rojena 24. 8. 1930, stanujoča Štore 73. V železarni je bila zaposlena prek 36 let. Najprej je delala v komercialnem sektorju kot stenodakti-lograf pravnega referenta. Leta 1959 je bila premeščena v ko-mericalo na dela in naloge tajnice komercialnega direktorja, kasneje pa kot referent II v po-slovnici II. Pred upokojitvijo pa je opravljala, oper. enost. dela pri nabavi pomožnega materiala rezervnih delov in orodja za proizvodnjo. Redno je bila upokojena 30. 9. 1981. FRIDERIK PANTNER, rojen 26. 1. 1926, stanujoč Drobinsko 3, p. Gorica pri Slivnici. V železarni Štore se je zaposlil leta 1949 v valjarni kot škarjevec. Leta 1961 je bil premeščen v skladišče kot skladiščni delavec in leta 1962 k prometu kot telefonist. V obratu transporta je opravljal dela na različnih delovnih mestih: dnin-ski prometnik ozkotirne, vodja premika ozkotirne železnice, nazadnje kot odpremnik natovorjenega železniškega vagona. Invalidsko je bil upokojen 1. 10. 1981. DOVŠEK STEFAN, rojen 4. 4. 1919, stanujoč Lilekova 2 Celje. V Železarni Store se je zaposlil leta 1962 kot varilec v mehanični delavnici. V istem obratu je o-pravljal še dela strojnega mehanika. Leta 1975 je bil zaradi reorganizacije obrata premeščen v obrat za vzdrževanje transportnih sredstev na dela i naloge skupinovodje. Ta dela je opravljal vse do upokojitve. Invalidsko je bil upokojen 7. 9. 1981. RUDOLF VOGRINC, rojen 26. 2. 1928, stanujoč Lažiše 15, p. Dobje. Prva njegova zaposlitev je bila v Rudniku uglja A-leksinac. Pri nas si je pridobil lastnosti delavca leta 1963 kot čistilec gredic v valjarni. V istem obratu je opravljal še dgla zabijača, adjusterja in mazača strojev. Leta 1975 je bil premeščen v jeklovlek kot adjušter, kasneje pa kot samostojni posluževalec stroja II. Redno je bil upokojen 30. 9. 1981. ZAHVALA Ob svojem jubileju se bivšim sodelavcem iz Valjarne I iskreno zahvaljujem za izredno pozornost, čestitko in darilo. Ivan Stepanič STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne Železarna STORE — Izhaja dvakrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Tomažin Anica, Knez Peter, dipl. ing., Kavka Franc, Renčelj Vlado, Kocman Vojko, Zelič Franc, ing. Verbič Stane — odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje - TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.