Muzejsko društvo je zvedelo, da se priprav 
lja obnovitev Pepetovega jezu v Puštalu. Za 
boljše poznavanje tega terena smo se na seji 
Muzejskega društva dne 16. 5. 1988, domenili, 
da se sestane posebna komisija v sestavi: dr. 
Branko Berčič, prof. Andrej Pavlovec, prof. 
Vinko Demšar, ing. Rajko Brank in mag. 
France Štukl. Menili smo, da lahko opozorimo 
in podamo strokovnjakom, ko bodo obnavljali 
jez, nekaj zgodovinskih podatkov. Naša komi 
sija se je sestala 26. maja. 
Že urbarji iz 16. stoletja omenjajo vodne 
pogone na tem mestu. Urbar iz leta 1560 točno 
navaja mlin pri Krivem mostu. Krivi most pa 
vemo iz poznejših virov, da je sedanja brv. Že 
iz imena je razvidno, da se je brv prilagajala 
terenu na tem mestu. Bila je dragocena, ker 
je potekala po trdnih in visokih skalah in ji 
tudi večje povodnji niso bile v škodo, kar za 
ostale lesene mostove na Poljanščici ne bi 
mogli trditi. 
Na najstarejši karti Loke in okolice iz leta 
1789 je poleg brvi na tem področju vrisan tudi 
močnejši most. Potekal je nekoliko višje, prav 
preko sedanjega jezu. Današnjega puštalskega 
mostu pri Mlekarni v tistem obdobju ni bilo. 
Jezovi na tej karti niso vrisani. 
Na karti Franciscejskega katastra iz leta 
1825/26 tega mostu ni več. Vrisan pa je že 
most pri Mlekarni. Na priloženi kopiji kata 
stra smo ta most iz leta 1789 približno vrisali. 
Brv je na katastru iz leta 1825 običajno na-
krivljena. Pepetov jez je takrat potekal od 
vogala mlina pa v skoraj ravni črti proti 
Šturmovi skali. Tudi v reambulančnem izvodu 
katastra iz leta 1869 je jez še v tej legi. 
Področje Puštalske (Krive, Hudičeve) brvi s 
tremi kapelicami, s katerimi so krotili hudiča 
(povodenj), da se ni kazal na brvi, ne pomeni 
samo imeniten krajinski ambient, ampak je 
tudi važen zgodovinski predel starih vodnih 
naprav. Neprimerni posegi v to področje bi 
prav gotovo okrnili to podobo. 
F. Štukl 
K OBNOVITVI PEPETOVEGA JEZU NA POLJANŠČICI 
186 
187