RAZPRAVA V 00 ZK SOČA OPREMA
Odkrita in ustvarjalna
13. seja CK ZKJ je temeljito razgibala vrste bežigrajskih Komunistov. Le v štirlh od 286 osnovnih organizacij niso raz-pravljali o njih. So pa zato v drugih bolj temeljito, celo ve-čkrat. Med zanimivejšimi je bi-la tudi razprava v osnovni or-ganizaciji ZK ZRI tozd Soča Oprema. V tej OZD je od 122 delavcev le 13 zaposlenih v re-ŽIJI, komunistov pa je kakšnih 10 odstotkov.
S svojimi tzdelki so si ustva-rili svetovni sloves, tak, da ce-lo Japonci prosijo, če lahko prekopirajo posamezne njiho-ve izdelke.
»Če bi hotel opredeliti raz-pravo, ki smo jo imeli po 13. seji v naši organizaciji, bi mo-ral izpostaviti tri sklope vprašanj: izvoz, notranjo orga-nizacijo in aktivnost članov. Bil je to odkrit pogovor, na ka-terem smo se dotaknili vseh odprtih vprašanj,« je dejal Jo-že Brezovšček, sekretar 00 ZK Soča Oprema. Ker pa je odkrit dialog med komunisti zadnje čase vse bolj redek, to ugotavljajo tudi na občinskem komiteju, smo vprašali Jožeta Brezovščka kako da je pri njih drugače. Pojasnil je, da je od-krita razprava ena temeljnih značilnosti njihove organizaci-je in da jo goje že vrsto let. Poudaril je, da so zelo »izbir-čni« pri sprejemanju novega člana v svojo organizacijo in da v zadnjih nekaj letih sploh nobenega niso sprejeli, ker menijo, da mora biti komunist aktiven in povsem predan na-logam, ki jih pred njega po-stavlja partija. Imeti pa mora še neko pomembno lastnost. Biti mora kritičen pa tudi sa-mokritičen, kar pomeni, da mora znati sprejeti kritiko svo-jih tovarišev, katere cilj je od-pravljanje pomanjkljivosti in napak. »Le z odkrito besedo lahko kaj premaknemo«, meni Jože Brezavšček.
Ta odkrita beseda pa mora biti tehtna in se ne sme spre-vreči v kritizerstvo, kar počez.
V 00 ZK Soča Oprema zato zelo kritično spregovore ve-dno najprej o lastnem delu o spodrsljajih   in  odgovornosti,
ki jo vedno imenujejo s pol-nim imenom, pa se pri tem nič ne sprenevedajo, najsi gre za delavca v proizvodnji ali direk-torja. Ko pa govore o širši od-govornosti v naši družbi, se ne spotikajo ob posamezne ka-menčke, pač pa ocenjujejo ce-loten mozaik. Menijo, da je odgovornosti na vseh nivojih premalo, da se vsi izogibamo konfliktnim situacijam, da se bojimo zamere, kar pa ne mo-re biti vodilo pravega komuni-sta. Zavzeli so se za povečeva-nje odgovornosti pa tudi za doslednejše izvajanje progra-ma dolgoročne gospodarske stabilizacije, saj ugotavljajo, da je zdravo gospodarstvo osnovni pogoj za uresničeva-nje ciljev naše samoupravne socialistične družbe. Ugotav-Ijajo tudi, da je delegatski si-stem dobro zamišljen, a da ne dosega svojega namena, saj se glas delegatov v večini pri-merov ne prebije iz skupščin-skih dvoran, ob čemer pa se vse bolj razrašča etatizem.
V razpravi so se dotakniii tu-di solidarnosti, ki jo načeloma
podpirajo, nasprotujejo pa taki solidarnosti, ki nas vodi v državo »revežev«. Odločno so poudarili, da je treba tudi na področju solidarnosti uveljavi-ti načelo diferenciacije tako, da bo tisti, ki dobro dela pred-njačil pred tistim, ki dela slabo. In ker mora biti naš cilj borba za bogato socialistično družbo, mora vsako vlaganje v nerazvita področja biti eko-nomsko upravičeno in dati po-zitivne ekonomske učinke, si-cer je to le sipanje sredstev v brezno brez dna, ki omogoča posameznikom, da žive na tuj račun in je botrovalo mnogim zavoženim investicijam.
Zanimivo pa je, da v 00 ZK Soča Oprema niso sedaj prvič razpravljali o tej in podobni problematiki, saj so o skoraj povsem istih problemih govo-rili na svojem sestanku že marca meseca pri čemer lah-ko le ugotavljajo, da pobude iz baze ne pridejo do ušes viš-jih forumov. Pa to ne ugotav-Ijajo le oni, ampak tudi v mno-gih drugih organizacijah.
A. DVORŠAK