134. številka. Ljubljana, vtoivk 13. junija. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja \sak dan, izvzemaj ponedeljke in dneve p« praznicih, ter velja po pošti prnt-man za a v s t r o-og e r s k e dežele za celo leto Iti gld., za pol leta 8 gld., *a ceTrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 glcL, /a četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na doni se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 9 gld. 50 kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 gld. — Za oznanila ne plačuje do • j četiristopne petit-vrste «3 kr., če sc oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. DopiBi naj ne izvole i ranki ruti. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmasovej hiši St. 25—2ti poleg gledališča v „zvezdiu. O p r a v u i št v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Upravno sodišče. — i— V vsem novejšem postavodajstvu vidimo temeljni princip, da se loči justica od uprave. Ta princip, ki se je propagiral poprej na katedru, zadobil je v javnosti tako moč, da se mu ne stavljajo niti legislativo niti eksekutivo, temuč kažo se nam kot rudeča nit po vseh legislaturah civilizirane Evrope. Poslovanje javnih organov naj se loči ne sicer zarad odijoznega divide et impera, ampak da ločeno v vsakej stroki lažje doseže svojo svrho in pospešuje občni blagor. Upravništvo samo na sebi je ali upravništvo v širjem pomenu (pouvoir diseretio-naire), ki ima izvrševati politične namere po načelih oportuniteto, ali pa upravništvo v ožjem pomenu, ki odločuje o nasprotnih zahtevali posameznih na pravni podlogi. Zelo važno je, določiti natanko, v kacem položaji je stranka, o katerej odlčujejo politične oblasti. Kar so politični organi izrekli v krogu takozvane diskrecijonarno oblasti, ojtem more se udeleženec pritožiti le v administrativnem potu, če pa so odločili, o nasprotnik pravnih težnjah na postavni podlogi, naj ima sodnija pravico izreči, ali je odlok političnih oblastij legalen ali ne. Ali vprašanje, katere sodnije naj bodo v tem slučaji kompetentne v teoriji še nikakor nij rešeno. Nekateri (na primer S tein) trdijo, o vsem javnem pravu, o odlokih političnega upravništva imajo odločevati redne sodnije, ki sodijo uže sedaj ne le o vseh privatno - pravnih, ampak tudi o več javnopravnih (na pr. kazenskih) zadevah. Drugi zopet mislijo, da naj se za kontrolo administrativnih odlokov, za varovanje javnega prava osnujejo posebne sodnije. Mej MsteJk, En dan ženin. (Suiešljivka iz narodnega življenja, spisal J. Ogrincc.) (Dalje.) IV. To tem prvem, tako junaškem ženitvenem naskoku pa po ravno tako popolnem izpodletu je Poskoček tolikanj huje potlačen na duši in na telesi, kolikor trdneje je ravnokar verjel, da jo uže ima! Kakor poparjen kar slepo švepa po stranskej ulici. Noge se mu šibe, v glavi se mu vrti; kar nekako pijan je in omotčen, da kar nič več ne ve, kam trapa in pa po kaj V Le jedna, nekoliko jasna misel mu še hodi po mož juni h, ta namreč, da bi jo kar obrnil, šel domov, vsem babam pomolil rigo, kakor poprej županu, pa lepo sam živel in žvižgal, kakor dozdaj. lTže ima nastavljen korak, uresničiti le-ta tem, ko je prodrl na Laškem prvi princip, odločila se je naša legislativa za druzega. S temeljno državno postavo 21. dec. 18G7 drž. z. št. 143 odločilo se je, osnovati državno sodnijo. Ta ima nalog reševati prepire glede kompetence mej sodnijskimi in upravnimi oblastmi, mej deželnimi zastopi in najvišimi vladnimi organi, mej avtonomnimi organi posameznih dežel (čl. 2) — daljo končno odločevati o zahtevali posameznih v državnem zboru zastopanih dežel do celoto in nasprotno, o prepirih posameznih osob do celih kronovin ali do skupino — in končno o pritožbah glede uskratenja ustavno zagotovljenih političuih pravic (61. 3.) Ker so agendo to sodnije eminentno političnega značaja, je naravno, da se sestavlja le po predlogih prvih naših političnih zastopov, gospodske in poslanske zbornice. Temeljna postava 21. decembra 1867 drž. z. št. 144 obljubila nam je v členu 15. posebno upravno sodišče, ki naj ima nalog, kontrolirati legalnost administrativnih odlokov in sicer ne samo političnih ampak tudi avtonomnih organov. Ta obljuba spolnila se je s postavo 22. oktobra 1875 d. z. št. 36. Glede velike važnosti te postave za vse javno življenje, naj nekoliko natančneje pregledamo glavna načela in nekatere postavne posameznosti. Kakor smo uže omenili, obveljalo je na Laškem načelo, da o javno pravnih razmerah principijalno, Če tudi ne o vseh, odločujejo redne sodnije. Na Nemškem (Radenskem in Pruskem) ustanovile so se posebne upravne sodnije, ki so vtelesene v obstoječi sodnijski in administrativni organizem; pri nas bo odločevalo upravno sodišče v jetlnej instanci, in nij — kar motivi vladine predloge priznavajo — ud do- pomislek, kar v tistem trenotji se prigodi nekaj, ki ravno tako hitro napek in narobe preobrne vse to njegovo sklepanje. Zala dekle, kakor mati božja na Šmarni gori, pribiti mimo njega, on jo vidi in v tistem hipu je pozabljena poprejšnja in vse, kar ju dozdaj tlačilo ga zavoljo nje. Novo veselje, nov pogum ga prešine. Gledajočemu za mimo odšlo stopa na vso moč živo pred oči: Kako bi bilo vendar nespametno in babje, da bi zdaj, ko je tako rekoč uže na poli pota do cilja, skujal se in opuščal vse,4 pa zavoljo one prevzetnice, ko je bogvo koliko še gorših mimo njo; kako bi potlej pikal in dražil ga hlapec županov, kako rogal se mu oče, ter kako bi on potem popolnem ostal na sramoti! Po daljnem preu-darjanji potolaži ga tudi še to, da on na prvi muh le naletel nij na pravo! Saj je sicer rada poslušala ga, bila ihu je prav-prav prijazna, tudi všeč se jej je zdel, kar vzela bi ga bila, da nij grnntarska hči! Loj, kaj mora sedanje sodnijske in politične organizacije, ampak popolnem samo za-se. Upravno sodišče bodo imelo prvo in zadnjo besedo o tem, ali so odloki upravnih oblastij legalni ali ne. Principijalno važno je tudi to, da imajo vsi odloki tega sodišča samo kasatorieno 11106 brez meritorične rešitve, brez eksekutive. Kljubu časnikarskej polemiki proti takemu omejenju najvišjega sodišča o administrativnih zadevah obveljal je vendar vladni predlog v tem obziru nespremenjen in javno mnenje, ki je zahtevalo naj se pred upravnim sodiščom tudi merito-rično odločuje, tolažilo so je nazadnje s tem, da imamo vsaj nekak, če tudi v prvej vrsti le negativen nemedium nasproti administrativnoj samovolji in dosežemo vsaj nakoliko jednako-mernosti in sigurnosti v svojej tako zmedenej upravi. Ako spozna upravno sodišče, da je pritožba opravičena, kasira dotični odlok, ter izroči stvar upravnej oblasti v novo rešitev, pri katerej ima biti pravno mnenje upravnega sodišča odločilno (§. 7.) Judikatura ostane torej v rokah administrativnih oblastij, ki bodo, kakor dosedaj in merito odločevale in upravno sodišče jih bode le kontroliralo ali dalo korektiv, po katerem se imajo ravnati. Kompetentno je to sodišče v vseh slučajih, če kdo trdi, da se mu je po zoperpostavnej odločbi upravnih oblastij pravica kratila. (§. 2.) Gledo na to, kar smo o poslovanji upravnih oblastij uže omenili in glede na §. 2. te postave je razvidno, da je delokrog upravnega sodišča po obsežku neomejen, precej omejen pa je po zadržku upravnih agend. Rečeno je bilo uže, da mu je odvzeto vse poslovanje administrativnih organov, ki spada v takozvani diskrecijonarni delokrog, kompetentno je le v upravnih zadevah, ki se tičejo pravic — ne interesov — udeležencev. ravno gruntarsko imeti. Saj je druga ravno tako dobra — da ima — le ki\j pod palcem! Po tem modrovanji in ukrepanji sklene brez daljnega opotekanja dognati, kar iu kakor se je bil namenil doma. Najprvo se hoče oglasiti pri fajmoštru in njemu potožiti svoje pretežnje, ker se mu zdi, da duhovni gospod ima besedo o njegovej reči najveljavnejo. Kar ubere jo naprej. Pližaje se farovžu pa zmirom počasneje stopa. Nekako tesno mu prihaja pri srci, nekaj skrbi ga. Dobro sicer ve, kje ga čre-velj tišči, vendar pa ne ve, kako bi na dan spravil to, da bi spodobneje bilo pred tako visocim, čestitim in ostrim gospodom, kakor je fajmošter. Vajen je namreč bogve katere vsake druge reči desetkrat bolj, kakor duhovnih gospodov in občenja ž njimi. Od svojega sedmega leta, ko je bil jenjal k izpraševanju hoditi, prišel še nij bil nikoli več nobenemu mašniku pod roko, razun vsacega leta po jeden- Legislature evropske skušajo različno določiti delokrog upravnih sodišč. Na Nemškem se kaže želja kompetenco taksativno odmeriti. Zaradi mnogovrstnosti in zmedenosti upravnega poslovanja te poskušnje nijso imele srečnega vspeha in glede na to sprejelo se je pri nas drugo načelo. §. 2 postave 22. oktobra 1875 določi kompetenco za vse administrativno-pravne zadeve, glede njihove legalnosti in taksativno našteva §. 3. one zadeve, ki z ozirom na njihovi državno — ali javno pravni ali pa disciplinarni značaj ne spadajo v delokrog upravnega sodišča. V policijsko kazenskih stvareh postane upravno sodišče kompetentno še le takrat, ko dobimo obljubljeno policijsko kazensko postavo. (§. 48.) Po vladinem predlogu bi se bil imel delokrog v jednakom smislu omejiti glede davkarskih in davščinskih zadev. Zasluga gospodske zbornice je, da se to nij zgodilo. Vlada je nasvetovala, da se te stvari tako dolgo ne izroče področju upravnega sodišča, dokler se ne reformirajo dotične postave. Ali po pravici se je ugovarjalo, da je ravno poslovanje upravnih oblastnij v davkarskih in dav-Ščinskih zadevah tako nesigurno, tako nejedino, da je tu najbolj potreba hitre pomoči. Te agende segajo tako živo v vsakdanje življenje, da bi upravno sodišče ne moglo vspešno delovati, ko bi se mu v tem oziru delokrog skrajševal. Kar se tiče sestave upravnega sodišča imelo bode svojega predsednika, potrebno število senatnih predsednikov in svetovalcev. Vsi so plačani državni uradniki, ki ne smejo opravljati nobenega dfuzega javnega posla. Udje upravnega sodišča so udom najvišje sodnije jednakomerni. Tolovica mora imeti sodnijsko kvalifikacijo. (§. 10.) Upravno sodišče obravnava in odločuje navadno v senatu 4 svetovalcev s predsednikom. Za davkarske in davščinske zadeve so stalni senati. O veljavnosti „ukazov" odločuje senat 7., in o incidencah senat 3. udov. Pritožbe imajo se oglasiti v 60 dneh, od kar se je intimiral odlok zadnje instance. (§. 14.) Će se je kdo zakasnil, se mu ne dovoli resti-tutio in integrum (§. 16.) Pritožbe ipso jure nemajo suspensivne moči (§. 17.) V procesualnem obziru naj še omenimo, da se pritožbe oglašajo po advokatih, da se informativni del postopanja vrši pismeno, potem pa odloči predsednik javno, ustmeno ob- krat, o velik ej noči pri izpovedi. Pa še k t«mu najpotrebnejem opravilu, ko gre človeku, za rešitev svoje neumerjoče duše, pripravljal se je vselej celi štiridesetdanski post, in nazadnje, ko je huda pekoča vest vendar prignala ga, vsega skesanega k izpovednici, Šepetal je z duhovnim očetom le v polumraku, mežeč in skozi omreženo linico — zdaj pa, da kar postavil bi se pred njega, pa rekel in dejal bi in moško govoril tako in tako? Šment! uže v mislih na to prihaja mu vroče: kaj še le bo? Baje bi ruvat šel borovec, kakor pogovarjat se s fajmoštrom! Ali če ne gre — iz vsega ne bo nič! Mora iti! Otoraj stoji uže na farovškem pragu. Spelje počasi klobuk z glave, stisne pod pazho, pa drgaje s palcem v laseh poleg ušesa plašno ogleduje, po kotih, ko bi kdo bil kje ka-li? Nobenega nij od nikoder. Tedaj se po časi, tiho in po prstih požene po stopnicah in pred, kakor hoče stoji uže pred vratmi! Tu potrpi posluša, če je notri kaka hoja, kako šumenje ravnavo (g. 28.) Tu se smejo stranke sam« zagovarjati (§. 31.) Važna zdi se nam določba §. 34, da se ima ob ravnat i in odločiti, če tudi udeleženca k obravnavi nij. O pritožbah državljanov zarad uskratenja ustavno zagotovljenih političnih pravic državna sodnija po §. 24 postave 18. aprila 1869 leta ne obravnava, če stranka izostane. Kdor se samovoljno pritožuje, sme se kaznovati s poenalom 5—1000 gld. (§. 41.) Upravno sodišče začne poslovati črez tri mesece, ko je bila postava objavljena v državnem zakoniku (§. 47.) torej 3. julija 1876. Razmere mej upravnim sodiščem, rednimi sodnijami in državno sodnijo določi postava 22. oktobra 1875 d. z. št. 37. Po tej postavi, ima prepire o kompetenci mej upravnim sodiščem in srednimi sodnijami rešiti državna sodnija (§. 9.) O kompetenci mej upravnim sodiščem in državno sodnijo odloči senat 4 udov upravne in 4 udov državne sodnije, kateremu presi-dira najviše sodnije predsednik ali njegov namestnik. (§. 2.) Na ta način hotelo se je v okom priti ugovorom, da ne bo lehko ločiti delokroga upravnega sodišča od delokroga državne sodnije. Stvar je sedaj formalno rešena, ali ne da se tajiti, da bo glede na neenobno, raznovrstno upravno poslovanje, glede, na pomanjkljive zastarele administrativne postave in nepopolno organizacijo odločitev in merilo večkrat zelo težavno. Z ustanovo upravnega sodišča imela bi dovršena biti organizacija judikature v javnopravnem oziru. Teoretično so sedaj uresničene načela tem eljnih državnih zakonov z ustanovo državne sodnije za politične zadeve, upravnega sodišča za kontrolo upravnih oblastij in državnega sodišča, ki odločuje o ministerskej odgovornosti. Mi smo prepričani, da se ne bodo spol-nile sangvinične nade, ki so se gojile glede ustanove upravnega sodišča, ker ima vlada preveč vpliva nanj — neprijetno so nas o tem prepričala prva imenovanja — vendar bode moglo koristiti s svojim moraličnim vplivom na administrativno poslovanje. Vplivalo bode ugodno na razvoj javnega prava in s časom morebiti vendar le spravilo v jednako-meren tir postopanje političnih in avtonomnih organov. ali vriščenje in, ako bi zalotil kako sumljivo hudomušnost — da bi hitro odtegnil se. Vse je tiho. Tedaj se pripogne in pogleda skozi ključavnico, ko bi utegnilo videti se kaj. Nič se ne premakne. To Poskočeku poda tolikanj poguma, da potrka na vrata, prav po lehko pa! Čul je bil namreč pripovedovati, da, prodno se ne potrka, ne sme se vstopati k tacim gospodom! Na ta prvi potrkaj pa on meneč, da je uže vse dobro, če prav ne čuje nobenega glasu, zlomasti hitro po vratih, češ, da bi dalje ne dajal čakati duhovnemu gospodu, ki se menda zmirom rado mudi kam. Pa pritiska in pritiska kljuko proti tlam pa kar šmenta se neče odpreti! ČIrez delj po čudnem vrtenji in sukanji tiste kljuke zlomi vendar v sobo. — Strahom steguje vrat, ko bi skozi katere vrata opazil koga — pa nobenega! Nek čuden strah spreleti, Poskočeka samega v tujej hiši. Kdor bf tako zasačil ga, J kar tat mu poreče, kaj pak! Urno se zasuče j in hiti ven in doli, od koder je bil prišel. Politični razgfed. V Ljubljani 12; junija. Mej feMkitmi poslanci in narodnjaki sploh gre govorica, kako bi se stranki zopet z jed inili. Mi bi to prav toplo želeli v interesu Slovanstva. Strastni intransigenti naj se ne bi poslušali. Slovanom nam vsem osoda in izkušnja kliče, da le v jedinostnej borbi končno zmagamo. Kdor hoče videti kako snvmštva ## tnlnvi j»©. Miki novo nskrivnosttt poroča, namreč kako je Turčija vso Evropo iznenadila z novo vlado. Garčakov je uže „vse na jedno karto hotel staviti". 4. junija je še rekel, da v osmih dneh bode prva srbsko-turška bitka. Ali An-drassv (?) in Bismark sta mir ohranila. — Iz Emsa, kjer biva zdaj ruski car, se istemu listu poroča, da ima ruska pomorska in vojska po suhem nalog dopolniti se in pripraviti ter v Besarabiji zjediniti. ri'tt>vif*t je od Srbije zahtevala odgovora zakaj da se oborožuje vendar je to vpra-. sanje baje močno uljudno stavljeno in ne v obliki ultimata ali zadnje besede. Odgovor bi bil Srbiji legak, ko bi jo ne zadrževala vsa diplomacija. V itttfflri em parlamentu je minister Disraeli 10. junija rekel: Angleška hoče odgovarjati na vprašanja o orijentalnih zadevah, vendar so pa tudi taki interesi, ki višje stoje, kakor razumljiva želja zbornice izvedeti več. Memorandum velevlasti nij bil izročen. Anglija z druzimi vladami vred Srbiji dokazuje »važnost zmernega postopanja" in konkurira v tem druzimi silami, da bi se na sultana neprimerno ne presiralo. Frfffiroffcf senat je potrdil pristavek k nasvetu obersta Andlana, kateri terja naj se vojska precej organizira ter je pooblastil vojaške komisije, v tacih slučajih, kadar je ministerskih dokumentov treba, v Parizu zbrati se. V«'##ic*/#f bode dobila od Angleške mali otok pri ustji reke Labe Helgoland — vsaj tako se iz Londona poroča. Mar za to ceno hoče Anglija Nemčijo pridobiti proti Rusiji? Vse mogoče. Prav za prav se mu zdaj še bolje zdi, da se je tako poteplo. Saj vest mu pravi, da storil je, kar je hotel; kaj more zato, da nij bil prišel pred gospoda? Ravno se ovije okolo zadnjega vogla, da bi rinil črez prag, kar sterbavsne fajmoštru na stopal. Tako se še nij ustrašil nikoli, kar so mati odstavili ga! Najraji bi se pogreznil devet komolcev v tla; toda gospod ga uže drži za komolec. „No, kaj pa ti, kaj ?u poprijema ga. Poskoček nij v stanu, da bi spravil razumljivo besedo iz ust. Jezik se mu zaletuje, da jeclja in govnja, sam ne ve, kaj. „Le z menoj, le z menoj, poveš rni uže gori! hiti fajmošter zavračati ga ob jeduem, rijoč ga po stopnicah navzgor. Poskoček gre; toda zdi se mu pa tako, da volu, ki ga vlečejo v mesnico, ne more nič drugače biti, kakor njemu zdaj-le. Vrhi stopnic, ko gospod zagleda vrata v svojo sobo do kraja odprta, zavpije čudeč se: Dopisi. Iz 4~oinil*U<»»rti pri Vranskem 11. jun. [Izv. dop.] Če huda zima mine, in nastopijo topli pomladanski dnevi, se kmalu cela narava oživi, vse začne veselo rasti in cvesti, tako, da se v resnici človek čuditi mora nad močjo solnčne gorkote, katera tako hitro vse oživi. Kavno tako se mi Gomil s ki farani ne moremo dovolj prečuditi, celo ne verjeli bi, ako ne bi sami poskusili, kaj more pravični, bogoljubni in odkritosrčni dušni pastir pri svoih farani h v kratkem času storiti. To je nam jasno pokazal naš nepozabljivi gospod M. Koren, kateri je bil kratko časa pri nas za farnega oskrbnika. Komaj tri mesece smo imeli tega duhovnega gospoda v Rvojej sredini, pa vendar se je uže vse na bolje izprcmenilo, kajti se svojo ■pravicoljubnostjo in odkritosrčnostjo pridobil si je vse veljavne farane, hinavci in obiskovalci pa, kojih je prej vse gomezelo, poskrili so se kakor če grilom z lučjo posvetiš. Krepka in prijazna beseda gospoda Korena privabila je vsako nedeljo toliko poslušalcev v cerkev, da nij bilo prostora najti; mlado in staro je vrelo za blagim gospodom, vse ga je rado poslušalo in s prepričanjem smemo reči, da tudi ubogalo; v kratkem človeka, ki je to ravnanje opazoval, moglo je do srca giniti, mu solze pripraviti. Najboljši in gotovo najhvaležnejši vspeh je imel njegov nauk pri šolskej mladini, katera je žalibog zaradi nič vrednega, poleg vsega tega pa tudi popolnem nesposobnega učitelja, bila jako nevedna in popačena. Duhovnikova prijazna, do srca segajoča beseda pridobila 3i je kmalu mlada udana srca tako, da so otroci do njega ljubezen imeli in se za vse dobro vneli Pa storil je še več. Bile so poprej v našej fari večne razprtije mej mladimi in starimi občani, tako, da so se pri vsakej priložnosti napadale posamezne sovražne stranke, ali glejte, v tako kratkem času se je skoro do malega vse poravnalo in pobratilo, vsi tisti, kateri so se pustili poprej laž-nikom in obrekovalcem za nos voditi in zapel) avati, spremenili so se na mah, in zdaj obžalujejo, da nijso uže prej tega storili. Žalostno pa je, da so vendar Še nekateri zagrizeni in obžalovanja vredni patroni, kateri še vedno zaradi kupice vina kakor slepi tavajo in begajo za glavnim obrekovalcem, in učini-teljem vseh tukajšnjih razporov. Jedino je, „Ho, kako pa — ali je bil tat v hiši?" In obrnivši se proti Poskočeku pa ostro mereč ga od glave do nog vpraša: ,,Ali si ti morda videl koga?'' Poskočeku je, kakor bi mu zabodel gnojne vilje v trebuh: tako mu bojazen vtikuje rogove po drobu. Kar sape mu zmanjkuje. Zdaj je izdan! Najslabeje bi bilo, ko bi tajil. Zato, kar vse pove, kakor je, potlej — vse je uže ob jednem, pa naj ga na meh odero! Opravičiti se pa mora! Stopivši za gospodom fajmoštrom v sobo, obstoji tik pri vratih, prekriža roke ob prsih, pogleda navkviško, da se mu belo posvetijo oči, potem povesi jih proti tlam in globoko segnivši po sapo pravi: Slišite gospod fajmošter! če ne boste hudi — jaz sem pred-le iskal vas, pa se vrata nijso zaprla za menoj. Toda, ne ukradeni pa jaz nobene, najmanje reči ne, magari, ko bi bil zlat denar, ne pritaknem se ga! O, nečem kar nam kaže lepo bodočnost za celo faro, da se število teh ljudij manjša od dne do dne; da jih sedaj uže lehko na prste seštejemo ; kakor vsikdar, uresničil se je i pri nas pregovor: „Laž ima kratke noge". Da so se razmere pri nas tako na dobro spreobrnile, to je velika zasluga g. Matije Korena, našega nepozabljivega provizorja, katerega odhod cela fara, veliko in malo, posebno pa šolska mladina močno obžaluje. Odkar je počil glas, da nam ne ostane za župnika žalujejo ljudje zelo. V šoli sem bil, ko ravno gospod katehet Koren nij bil navzočen in ginilo me je, ko sem videl, kako se otroci solze. Kar srce čuti, to moje slabo pero ne more popisati, in za to hočem končati. Le namen tega mojega dopisa naj še sledi. Ker nam faranom nij mogoče, da bi se odhajajočemu dušnemu pastirju posamezno zahvalili, zatorej naj se naša pohvala in srčna zahvala za vaš trud in prizadevanje glasi po vsem slovenskem svetu. Bog vam naj stoterno povrne, mi pa vas ohranimo vedno v blagem spominu! Š. !k 1» u 11 vi i it 10. jun. [Izv. dop.*] Dopis v zadnjej nedeljske j številki (4. junija) „Slov. Naroda" je po vsem tak, da si morajo č. Čitatelji „Slov. Nar." misliti, da sedanje slov. dijaštvo na Dunaji podpira in goji v svojih krogih nemčurstvo. Iu pri onih, ki z organizacijo našega društva nijso bolj poznani, dosegel jo g. dopisnik pač svoj namen. V pojasnilo vzemo naj č. Čitatelji na znanje, da zbori „Slovenije" imajo dva dela. Resni se sestavlja iz beril, predavanj, govorov, deklainacij, kritik in debat, k sklepu še iz predlogov. To je naš dnevni red, in ko je ta* izpolnjen, zaključi se „Slovenija" in predsednik in odborniki odido lehko domov Ako se jim ljubi, ker pri zabavnem delu nemajo nikacega posla. Odkar živi „Slovenija" nijso se še nikoli (izjemoma „Besed") dele kake pesni na dnevni red. V zabavnem delu je zabava popolnem prosta, in pripetilo se je zadnjič, česar nikakor ne tajim, da se je v veselem trenotku oglasila v krogu slov. dijakov nemška napitnica. Kdo bi li zastran tega pobral kamen, ter ga vrgel v »Slovenijo" ? Kdo bode le iz tega nedolžnega slučaja sklepal, da slov. dijaštvo goji v svojej sredi nemčurstvo ? Nikakor pa si č. čitatelji tega ne razlagajo tako, kakor bi jaz odobraval nemško petje. — „ Nemških elemen- *) Audiatur et altera paiB. tujega blaga, pa ko bi bilo toliko, kolikor je tukaj črnega le!" rekoč z levo dlanjo, pokrije moleči kazalec do široko vegastega nohta, pod katerim se mu vije debela klobasa črne prsti. „0, ne vzamem pa nič, kar nij mojega, nič, nič — če mi hočete verjeti, gospod fajmošter! poudari še jedenkrat, in da bi duhovnega gospoda prav do živega prepričal o svojej nepremakljive]" pravičnosti, seže z rokama v žepa, pa ju potegne na dan in preobrne. In res, le razna sodrga namešana z ovčjo sleljo, ki se mu je bita počasi nasmetila tu notri, pospe in skadi se na tla. Gospod fajmošter, ki je vrhu tega spoznal mu menda tudi z obraza, da njemu res nij kaj očitati v tem, kar se tiče sedme božje zapovedi, vpokoji se hitro, rekoč: ,,No, le tak pravičen bodi, pa bodeš zmi-rom lehko izhajal pred bogom in pred ljudmi." (Dalje prih.) tov" mej slov. dijaci pač ne more nihče razun g. dopisnika opaziti. Nasprotno sem prisilen reči, da je „Slovenya" popolnem čista „ nemških elementov", in nadejati se nam je boljše pribodnjosti, kakor jo prorokuje g. dopisnik. Ako pa on trdi, da se popevajo pesni, ki ne ugajajo preveč estetičnemu okusu, in ako ume pod tem izrazom nedostojno petje, prisili me k trditvi, da v družbi nobeni dijaci ne pazijo toliko na dostojnost petja, kakor ravno slovenski, iu tu tudi one, zadnjič zapete nemško napitnice ne izjemam. Toliko izjaviti se, mi nalaga čast „Slovenije" in za resnico vsake teh besedi zastavljam svoje ime. ■ v. Vcr-rliovec, predsednik „Slovenije". Domače stvari. — (Ljubljanski „Tagblatt,") kateremu jo sicer vedno prijetna navada vse kar je slovensko narodno psovati in po blatu gaziti, se v novejem času posebno rad bavi z uradniki deželnega odbora, kakor da bi ti bili bog si ga vedi kako dobro plačani, da si vsakdo ve in je bilo v zadnjnem deželnem zboru tudi konstatirano, da dež. uradniki uživajo nasproti cesarskim uradnikom skoraj na pol manje službenine. A ker je pri dež. odboru zraven nekaterih nemškutarskih tudi nekoliko narodnih uradnikov naprej in naprej navaja osobne napade le jednega izpusti, in ta je predobro plačani muzej ni kustos Dež man. Ta gospod, kije ob jednem deželni odbornik drznil se jo v svojem govoru pri zboru konstitueijonalnega društva grajati, da zadnji deželni zbor je denarje zapravljal tudi s tem, da je deželne uradniko narodne barve posebno odlikoval in protežira!. Je-li to nesramno ali smešno? Vsaj celi svet ve, da pri omenjenemu zasedanji deželnega zbora nij bila nobenemu deželnemu uradniku službenima povikšana, nego samo le jednemu in ta je — muzejni kustos ob jednem deželni odbornik, deželni poslanec in naroden odpadnik g. Karel Dežman, kateri pa deželni muzej uže leta in leta tako zanemarja, da je Škandal. — (Program besede v čitalnici v Kranj i) 15. t. m. v Jalenovem vrtu. Svirala bode ljubljanska mestna godba. 1. nLepa naša domovina", koračnica 2. „Svoji k svojim", zbor. 3. „llerz an Herz", polka. 4. „Oblačku", tenor- in baritonsolo, zbor. 5. Oa-vatina iz opere „Barbiere di Sevilla". 6. „Pridi Gorenjec", koračnica. 7. „Zakletev viharja", zbor. 8. „Serenada", potpouri. 9. „Brodar na Jadri", čveterospev. 10. „Biergeister" Četvorka. 11. „Noč", zbor. 1*2. „Anspruchslose", polka. 13. „Donio vini", tenor- in baritonsolo, brenčeči zbor. 14. „Carnevalslieder", valcer. Vstopni listi za čest. ude: 20, za neude 30, za družine 50 novč. Čisti donesek je namenjen revnim dijakom tukajšnje gimnazije. Začetok ob 7. uri. Odbor. — (V vodo p al) je včeraj do polu dne mej 11. in 12. uro s št. Jakobskega mosta štiriletni otrok necega postreščeka. Ravno črez most idoč jednoletni slovenski prostovoljec Pajar skoči oblečen v Ljubljanico, ter ga tudi srečno prinese na suho. — (Dezertiral) je pred nekaj dnevi od domačega peš-polka nckov vodnik T. Dozdaj ga še nijso dobili a tudi sam se nij še oglasil. Sumni se, da je ušel v Bosno ali Srbijo. — (Benediktinska opatija v Gornjem gradu) in njena zgodovina, po starih listinah spisana, je izisla tiskana v g. Pajko-vej tiskanu v Mariboru pod naslovom: Das Benediktiner-Stift Oberburg, ni. VIII. str. 324 Spisana je od slavnoznanejja preiskovalca in spisovalca zgodovine skotijo Ia\antinske, f-e-stitega gospoda Lgnanja Orožna, kanonika v Mariboru. Iz zanimive knjige p dzvemo, da so leta 1140 žlahni Dvebald C bagere (Kager) in njegova žena Truta, in pa oglejski patrijarh l'eregrin ustanovili benediktinski samostan in opatijo v Gornjemgradu. Cesar Friderik IV. jo je po 333 letnim obstanku v porazumljenji s tedajšnjim papežem, svojim poprejšnjim kan-celarjem, I'ijem II. 1. 1473. zatrl, posestva pa ljubljanskim škofom podelil. Ti so več časa stolovali v Gornjem gradu, poprejšnjo samostansko eerkev podrli in sedanjo veliko hišo božjo postavili. Za cesarja Jožefa II. so se škofje stalno preselili v Ljubljano, posestva v Gornjem gradu pa so postala njihova graščina. — (Iz Bosne) se našej „Danici" piše od necega duhovna: Nadloga „raje" — kri-stijanov — vedno raste, in zmožnost vstajni-kov, da bi se vrnili, prihaja naravnost nemogoča. Mi sicer živimo v miru in brez motenja. Vse krajne naskrižnosti poravnavamo po turških vojakih, ki so naša straža ; ako n. pr. nam hoče kdo drva v gozdu krasti, ali pa s skladavnic grabiti, oziroma našim drvosekom s puško žugati, pošljem kaka dva naše straže, da jih odplašijo; ako nam hoče kdo braniti pesek kopati, pošljem na mesto in kraj koj stražo našega „čauša" (naddestnika); ako gre naš voz v Gradiško po „postulantov" (prosiv-cev vred) — skoro vsak teden — spremlja voz naš „asker" (vojak) z nasajenim bajonetom. Tako tedaj sinovi Mohamedovi sinovom sv. Bernarda služijo, ter bi kak brat trapistovsk ne mogel bolje. To nas ne stane mnogo; z bobom, črešpljami in kruhom si moremo pridobiti to braniho. In vsak vojak je vesel, da mu nij treba iti v divjo vojsko, temuč sme pri nas službo opravljati. Po noči „patroli-rajo" in tik ob našej hiši stražijo mej tem, ko mi mirno spimo. Kadar mi čujemo, oni spijo. (Stražniki so Arnauti — Albanci.) Oni dan je k nam pristopil tudi duhoven, ki je zmožen slovenskega jezika, namreč gospod Mavricij pl. Vestenek, iz slovenskega plemstva; tri leta je, kar je mašnik; imenuje se br. Beda, in znati je, da se bo čvrsto prijel reda. Dunajska borza 12. junija. (1-svirno tejegrilfićno potooUo*) Enotni drl. dolg v r..u.k >v uta . 66 o ijiiirisinj peni« Jedino le pri (53—11) Cabricl IMccoli, lil.inju, na (lionijakcj centi v Ljubljani. Za prosto kopanje je letos kod dosihmal Gradašca nad kolezjiskim mlinom v trnovskim predmestju na tako imenovani Talavanski se-nožeti o^HiS»o Pctrit'it1. Žolni zdravnik A. PaicM stanuje poleg *##•««/««/.//«•• «y/« mttstn v fluti- Jt'ti'J hi i v I. nadstropji in ordinira od 9. do 12. in od 'J. do 6. ure. Njegova «■.♦■«■«*•« m strt*' t-otf«'. stik onic.i po 1 gld., in sntuti /ntth, škatljica M) kr. dolova se razen v njegovem stanov, nji tudi pri gospodu Kkarju Majerjn in gospodu Karingerjit in Kašn. (UtJ-l) Lek zoper (krof). guso *> izkušeni pripomoček zoper gušo (debel vrat), ♦ razpošilja i nakazanjcin o rabjenji po 1 gld. X V. Franz fin lloioiii>i, 10, 12, 14, 15. Prstani s pečatnikom za gospodo gl. 8, 10, 11, 12 do 20. Poročni prstani gl. 5, 6, 7, 8. '/Jato verižico za uro. Verižice, kratko s ključkom gld. l , -JO, 25, 30, 35 do 80 v vsakej obliki. Verižice, dolge z gladkim ali facijoniranim paha- čem z biseri gl. 28, 30, 35, 40, 50, 55, G(), 65, 70, 80 do 150. Klati iiMMlailoni za gospode tu dame. S pravimi kamcnji gl. 14, 14, 18, '20, 24, 30, 35, 40, 45, 50. Zlato garnitur«'. Brože in uhani gl. 18, 20, 24, >0, 3f>, 40. 8 pravimi kamenji ali biseri gl. 3fi, 40, 45, 50 do 20 '. Z dijamanti in brilanti gl. «0, 80, 90, 100 do 200 Klati ulianl. Lečneči za otroke gl. 1.25, 1.50, 1.75, 2, 8 sč ali brez kamenjčkev. Uhani, dolgi ali okrogli se ali brez kinča, gladki ali pa so pravim karoenjčkein ali pa v obliki sulice gl. 12, 15. 18, 20 do 30. Boutoni z dijamanti ali brilanti gl. 50, 55, 90, ICO do 500. Zlato gumbe za ho miso te In maiisctc. Z dragocenimi kamenjčki gl. 6, 7, 8, 10, 12, 14, 18, 20. Zlato brožo. Enojne najnovejše oblike gl. 12, 15, 20 do 25. S slikami gl. iS, 15, 16 do 40. Zlati križići. g!. 6, 7, 8, 9, 10, 12. Se biseri ali dragocenimi kamenjćki gl. 8, 9, 10, 12 do 25. Zlate prsne Iglo. V različnih oblikah, Jekey, Sport itd. od gld. 5 do 30. Se dragocenimi kamenički od gl. 5 do 30. Se brilanti gl. 15 do 150. Zlati brazletl. Gludki obročki, različne širokosti gld. 18, 20, 26, 30 do «0. Se pravim kamenjčkom ali biseri gld. 30, 36, 40, 50 do 80. Se brilanti od gl. 80 do 500. Pismena :n.stro£ilst izvrše so v 24 urah proti poštnem povzetku ali pripošiljatvi novcev. Na zahtevanjo razpošiljajo so tudi ure in zlatnina proti poštnem povzetku za izbiranje, ter se za neobdržano vrača denar nazaj. Moje cono so vedi o nižje, kakor najpižje povsod, ter zahtevam dobička le sedanjemu času primerno. Vsi, kateri žele nove ure in zlatnino naročiti, Vsi, kateri staro uro ali staro zlatnino za novo izmenjati žolč, se uljudno prosijo, da so obrnejo na mojo firmo. (2b*—18) Philipp Fromm, iabtikant ur iu zlatnine, Rothentlnirnistrasse štev. 9, nasproti Wollzeile, DUNAJ. Haj so no pozabi naslov. Izd a te Ij in urednik Josip Jurčič. Luisuiuia in us k m Narodne tiskarne". R2/3