Slai^aimar^
rtaseimt^
V torek so zdravniki in zobozdravniki stavkali že 20. dan.
Napovedana so bila nova pogajanja med glavnim stavkov-
nim odborom in vladno pogajalsko skupino. Katera po vrsti?
Po treh tednih stavke v belem, kije hkrati najdaljša stavka
doslej pri nas, se že kaže, da so jo in da jo bodo najbolj na
kratko odnesli bolniki, čeprav v njej izgubljajo tudi zdravniki
in družba kot celota. Če so bolniki v prvih dneh stavke skoraj
stoodstotno podpirali zdravnike in zobozdravnike v njihovih
upravičenih zahtevah, se je z vsakim nadaljnjim dnem po-
dpora zmanjševala. Razumljivo, saj ne morejo uveljavljati
pravic, ki jim gredo glede na prispevke, ki jih plačujejo, pri
tem pa ne nosijo najmanjše krivde, da je slovensko
zdravništvo potisnjeno v položaj mezdnega delavca, da je bilo
v stavko dobesedno prisiljeno, čeprav naj bi bila stavka orožje
proletariata, inteligenca pa naj bi uporabila druge načine za
urejanje svojega stutusa, obveznosti, odgovornosti in pravic.
Ogrožanje materialnega položaja bolnikov ni enostavna za-
deva. Da niso izdajali bolniških listov, je v tej stavki tako ali
drugače prizadelo marsikaterega bolnika. Kaže pa tudi rui to,
da druga stran (vlada) ni pričakovala, da bodo tokrat
zdravniki vztrajali do konca in da bodo dogovorjeno v času
stavke tudi dosledno izvajali, in kot pravijo, si tokrat ne bodo
pustili odvzeti zadnjega orožja - moralne moči. Če bo po treh
tednih zarezala vlada, bodo sicer stavkajoči lahko rekli, da so
moralni zmagovalci, to pa še ni zagotovilo, da bodo ures-
ničene tudi njihove stavkovne zahteve. Nepripravljenost na
daljšo stavko odgovornih tudi v ničemer ne upravičuje. Na-
posled so uporabniki zdravstvenih storitev tudi v času stavke
prispevke plačevali, zdravstveno varstvo pa je bilo okrnjeno.
Zakon jim dovoli, da pripevke plačujejo, ne omogoča pa jim,
da jih na drugi strani, če sistem ne deluje, ne bi plačevali.
Resnici na ljubo gre pri zdravniški stavki za stare zahteve,
kijih zdravniki bolj ali manj resno postavljajo pred vlado že
nekaj let. V zdravniški stavki bolj ali manj postaja tudi jasno,
da gre v bistvu za krizo celega zdravstvenega sistema v Slove-
niji, ki deluje brez vizije, ne pa samo za tarife. Sanacijo
potrebuje ves sistem, ne samo zdravniške plače, ki tudi ne mo-
rejo nositi krivde za rmpovedani stavkovni val, saj je vlada
^ista, ki, kot kaže, sistema plač ne obvladuje - nekaterim bi
dala vse, druge pa potiskala na rob. V teh razmerah se je bati,
bo zdravniški problem enostavno rešila na račun
znianjšanja ravni zdravstvenega varstva (ki se tudi sicer iz
leta v leto zmanjšuje brez stavke), ker se v letu volitev nekate-
^^ velikopoteznim načrtom pač ne želi odpovedati. S tem se
bomo slej ko prej morali sprijazniti tudi uporabniki zdravstve-
nih storitev, ki želimo imeti prijaznega in dobrega zdravnika
^n zobozdravnika. Takšna pa sta lahko le, če bosta za svoje
delo (končno) primemo plačana in se tudi sicer ponašala z
^^ejenim statusom! Odgovornosti in obveznosti pa so sestavni
del tega.
Ma/da Goznik
Priboljškov iz mamine in babičine kuhinje se pri Vindiševih, po
domače pri Vidokovih, v Spodnjem Leskovcu vedno znova veseli vsa družina. Od jutri do ponedeljka si bomo lahko
dobrote mnogih gospodinj ogledali in jih tudi okusili na razstavi Dobrote slovenskih kmetij v Ptuju. Nataša Vindiš,
ki smo jo obiskali nekaj dni pred prireditvijo, je lani prejela za orehovo potico srebrno medaljo, potico pa bo za
razstavo spekla tudi letos.
dornava/ dobili nove simbole
Viiedeljo pnn obanski pnanik
Tudi v mladi občini Dornava so izbrali nove simbole - grb in zastavo, ki ju je oblikoval Ptujčan Milan
Judež. Na javni natečaj, ki so ga razpisali, je prispelo precej predlogov in naposled so se odločili za
njegov predlog.
Avtor je grafični oblikovalec
in je dejal, da je zanj to poseben
izziv. Na občinskem grbu, ki
ima plavo in zeleno podlago, je v
ozadju znani dornavski baročni
dvorec, v sredini pa je štorklja z
razprtimi krili, ki ima dvoje po-
menov: je simbol dornavskega
zavoda za varstvo in delovno us-
posabljanje mladine dr. Marija-
in drugi reklamni material.
Grb in zastavo bodo predstavi-
li na prvem občinskem prazni-
ku. Dornavčani so izbrali za
občinski praznik 11. april, ko se
je rodil njihov rojak, pedagog dr.
Fran j o Žgeč. Osrednja sloves-
nost bo v nedeljo, 14. aprila, ob
15. uri in se bo pričela z raz-
vitjem prapora, sledil pa bo kul-
turni program.
MS
ptuj / območno srečanje
folklornih skupin
Paša za oči
Po tem, ko se bodo na Selih v petek predstavile otroške folk-
lorne skupine na medobčinskem srečanju, bo v nedeljo na
Ptuju še območno srečanje dvanajstih folklornih skupin se-
verovzhodne Slovenije. Gre za najboljše skupine tega
območja, saj so jih za območno srečanje izbrali selektorji na
medobčinskih srečanjih.
Srečanje so razdelili v dva
dela. Ob 11. uri bodo v gleda-
lišču nastopili folkloristi iz Ma-
kol, Bistrice pri Lendavi,
Poljčan, Rošnje, Ljutomerja in
Lovrenca na Pohorju, ob 14. uri
pa skupine iz Markovcev, Ju-
rovskega Dola, Lancove vasi.
Korene, Križevcev in ptujske
Bolnišnice. Vstop v gledališče bo
za ogled revije prost.
Vse skupine bodo od 16. ure
naprej nastopile še na dvorišču
Minoritskega samostana v okvi-
ru prireditve Dobrote slovens-
kih kmetij, kar bo v primeru le-
pega vremena prava paša za oči,
saj je samostansko dvorišče
izvrsten prireditveni prostor.
MZ
na Borštnarja, na dornavskem
območju pa je še veliko gnezdišč
štorkelj in sivih čapelj. Na vsaki
strani sta pšenična klasa, ki sim-
bolizirata polje. Zastava je
pšenično rumene barve, v levem
kotu pa bo občinski grb. V pri-
hodnje bo Milan Judež izdelal
celostno podobo občine, vizitke
Rent-a car
]%gOMAeO
KOMBI IN OSEBNA VOZILA
Dostavs na dom I
Ptuj. tel: 062/796-040 NON STOP
2
četrtek, 11. april 1996 - tednik
doma IN PO SVETU
prij / inšpektorji agencue za plačilni promet v prusnjem letu
Kot je na tiskovni konferenci v prejšnjem tednu povedala I)a-
rija Švajger, vodja inšpekcije v ptujski podružnici Agencije
za plačilni promet, nadziranje in informiranje, so njihovi
inšpektorji v prejšnjem letu opravljali delo na dveh pomem-
bnih področjih, inšpiciranju in revidiranju lastninskega
preoblikovanja podjetij.
Inšpiciranje zajema nak-
nadno nadziranje pravilnosti in
zakonitosti obračunavanja in
plačevanja javnih dajatev ter
izvajanje flnančno-materiainih
predpisov, nadziranje javnofi-
nančnih dajatev pa vključuje
obračunavanje davkov in pris-
pevkov, ki jih plačujejo v svo-
jem imenu in za svoj račun ali
račun delodajalcev pravne ose-
be in so vir financiranja držav-
nega ali občinskih proračunov,
obveznega pokojninskega, in-
validskega in zdravstvenega za-
varovanja. Z revidiranjem
lastninskega preoblikovanjem
podjetij se v podružnici
skladno z zakonom o
lastninskem preoblikovanju
podjetij ukvarjajo že tretje leto.
Da bi bili inšpektorji pri svo-
jem delu še učinkovitejši, so šte-
vilo zaposlenih v inšpekciji v
prejšnjem letu povečali za več
kot tretjino. Z novim zaposlo-
vanjem želijo postaviti tudi
dobro izhodišče za bodoče delo-
vanje davčne službe.
V letu 1995 so na osnovi
inšpekcijskih pregledov pri
pravnih osebah, ki jih s svojim
delom "pokriva" podružnica, iz-
dali 38 zapisnikov. V desetih
niso zabeležili nezakonitosti in
nepravilnosti, pri pretežni
večini oziroma v 74 odstotkih pa
so jih ugotovili. Večje nepravil-
nosti se nanašajo na premalo
obračunan in plačan prometni
davek v znesku nad 19 milijonov
tolarjev, prenizko obračunano
dohodnino v znesku 3.854.000
tolarjev in premalo obračunane
prispevke v znesku 691 tisoč to-
larjev.
V prejšnjem letu so inšpektorji
ptujske podružnice opravljali
inšpekcijske preglede tudi na
območju drugih podružnic.
Nepravilnosti so ugotovili v
vseh inšpekcijskih pregledih. Na
njihovi osnovi so izdali sedem
odločb z dvajsetimi nalogi za
odpravo nepravilnosti in zakoni-
tosti. V letu 1995 je ptujska
podružnica agencije vložila pet
prijav za gospodarske prestopke
zoper šest odgovornih oseb.
Sodnikom za prekrške so dali 24
predlogov za uvedbo postopka o
prekršku.
Kar zadeva prometni davek, je
bilo največ ugotovljenih nepra-
vilnosti pri inšpiciranju pravil-
nosti in zakonitosti obračuna-
vanja in plačevanja prometnega
davka pri podjetjih v zasebni
lastnini, ki so prodajala blago
brez obračunanega in plačanega
prometnega davka. Kot je pove-
dala Darija Švajger, so pri
pravnih osebah, ki se ukvarjajo z
založniško dejavnostjo, ugotovi-
li, da kupujejo repromaterial na
izjavo za produkcijo, niso pa re-
gistrirana za proizvodno de-
javnost. Tudi pri komisijskih
prodajah osebnih avtomobilov
so ugotovili nepravilnosti. Gre
za prikrivanje dejansko opravlje-
nih kupoprodajnih razmerij
med občani, določanje nižjih
prodajnih cen od dejanskih ter
za neizvedbo prenosa lastništva
med kupcem in prodajalcem, kar
so ugotovili v sodelovanju z up-
ravo za javne prihodke. Z omen-
jenimi zadevami so seznanili
tudi kriminalistično službo. Pri
več pravnih osebah pa so ugoto-
vili, da ne vodijo davčnih evi-
denc o nakupu in prodaji blaga,
ki so ga kupili po znižanih
davčnih stopnjah oziroma brez
obračunanega davka. Veliko opi-
sanih nepravilnosti je gotovo
tudi posledica nejasnih določb
predpisov.
Nepravilnosti pri obračuna-
vanju davkov in prispevkov so
pogoste tudi pri pogodbenem
delu. Zelo pogoste so avtorske
pogodbe ali pa nagrade, ki imajo
dejansko naravo pogodbe o delu.
Nepravilnosti pri obračunu
davka od osebnih prejemkov so
pogoste tudi zaradi prejemkov v
obliki stimulacij in bonitet v
zvezi z delovnim razmerjem
(različna osebna azvarovanja,
zneski popustov, ki jih delodaja-
lec da na svoje proizvode, trgovs-
ko blago, storitve in podobno).
MG
lenart / novi sveti ks imajo predsednike
V KS lENART BODO IMELI TUDI MESTNI SVET, SICER PA DOBIVAJO NA RAMENA
VEČJI DEL BREMEN OB PRAZNOVANJU 800. OBLETNICE PRVE OMEMBE LENARTA
TEONIK /e naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okra/ni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO -
TEDNIK, d.o.o., Ptuj,
UREDNIŠTVO: Franc Lačen
(direktor in glavni urednik),
Ludvik Kotar (odgovorni
urednik), Jože Šmigoc
(pomočnik odgovornega
urednika in lektor), Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Viki
Klemenčič, Martin Ozmec, Marija
Blodnjak in Milena Zupanič
(novinarji).
TEHNIČNI UREDNIK, celostna
podoba, grafika in prelom:
Slavko Ribarič.
PROPAGANDA:
Oliver Težak, -a 776-207
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj;» (062)
771-261, 779-371; 771-226; faks
(062) 771-223.
Celotna naročnina 5.720 tolarjev,
za tujino 11.440 tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk,
Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike Slovenije
št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se
šteje Tednik za izdelek
informativnega značaja iz 13.
točke tarifne številke 3, za
katerega se plačuje petodstotni
davek od prometa proizvodov.
Potem ko je od volitev kra-
jevnih svetov in referenduma za
nove krajevne samoprispevke
(uspeli so le v Cerkvenjaku, pri
Benediktu in v Lokavcu) po Pes-
nici in Globovnici preteklo že
veliko vode, so se novoizvoljeni
člani svetov sestali in izvolili
predsednike. Bilo je nekaj stran-
karskega igranja in taktiziranja,
toda na koncu se vendarle zdi,
da bo v vseh krajevnih skupnos-
tih občine Lenart v ospredju
drobno delo in kar velika odgo-
vornost za reševanje nako-
pičenih komunalnih problemov.
Ce omenimo samo ceste, ki bodo
tudi zaradi posledic zime in
obilnih zadnjih padavin vzele
veliko časa, še več pa denarja. In
prav slednjega tudi v KS občine
Lenart nikoli niso imeli dovolj.
Drugače si ni mogoče razlagati,
da ob zadnjem deževju preneka-
teri kolovoz v Oseku in še kje
sploh ni bil prevozen.
Krajevne skupnosti imajo to-
rej nove predsednike. Te
dolžnosti bodo v prihodnjih le-
tih opravljali: v Lenartu Edi
Golob (podpredsednik je Evgen
Udiljak^ pri Benediktu Janez
Zorko, v Cerkvenjaku Janko
Maguša, v Lokavcu Jože Srčič,
pri Sveti Ani Bogomir Ruhitelj,
v Jurovskem Dolu Ivan
Špindler, v Voličini Franc
Jurša in pri Sveti Trojici Janez
Štrbal.
Novi svet KS se je pri Lenartu
sestal že dvakrat. Na prvi seji so
izvolili tudi komisijo za volitve,
imenovanja in statut, ki ji
predseduje Darinka Čobec, v
njej pa sta še Janko Bračič in
Drago Kerec. Razpravljali so
tudi o statutarnem sklepu, ki
določa elemente za funkcioni-
ranje oz. delovanje KS Lenart
do potrditve novega statuta.
Temu primerno so oblikovali
poseben statutarni sklep, sicer
pa so že na začetku delovanja
ugotovili, da bodo imeli polne
roke dela s problematiko cest,
vodovodov, pokopališča, tržnice
in parka. Poglavje zase je magist-
ralka skozi Lenart, ki si imena
cesta več ne zasluži in zaradi ka-
tere bi moralo biti občinsko
vodstvo odločnejše. Novi svet
KS Lenart pa se je tudi seznanil
z nekaterimi aktivnostmi in z
ustanovitvijo posebnega odbora
za praznovanje 800. obletnice
prve omembe Lenarta.
M. Toš
PTUJ / pogovor z antonom čoklom, članom uprave tama
Skupščina TAM-a Je na zasedanju prejšnjo sredo preložila
sklepanje o stečaju za 14 dni. V tem času naj bi se vodstvo
TAM-a jasno opredelilo, kateri proizvodni programi imajo
prednost, in določilo število zaposlenih. O teh vprašanjih
smo se na velikonočno soboto pogovarjali z Antonom Čok-
lom, članom uprave TAM-a.
Prvega aprila letos je po dveh
letih vodenja sanacije Agisa An-
ton Čoki želel izpreči. Večina
nalog, za katere ga je obvezal
Sklad Republike Slovenije za
razvoj ob prevzemu nalog, naj bi
do tega datuma uresničil. Želel
je ostati le še kot svetnik, da se
preostale naloge dokončajo. Z
ameriškim kupcem namreč še
tečejo pogajanja za prodajo Za-
vor. Pogajanja so trda, ker želijo
predvsem zavarovati interese de-
lavcev. Tako naj bi novi lastnik
v tehnološko posodobitev vložil
tri milijone nemških mark kot
jamstvo, da bo podjetje delalo
naprej, želijo tudi zagotovilo, da
bo dvesto delavcev ohranilo za-
poslitev, določili pa bodo še več
varnostnih ventilov. Zakaj se po-
gajajo tako dolgo? "Želimo doka-
zati, da ne razprodajamo imovi-
ne tujcem," odgovarja Anton
Čoki.
Iz bivšega Agisa je nastalo se-
dem podjetij v lasti družbeni-
kov. Po preverjanju in analizi
zaključnih računov se je pokaza-
lo, da so vsa nova podjetja začela
dokaj dobro in solidno poslovati
ter izplačujejo osebne dohodke
po kolektivni pogodbi. Nova
podjetja so pričela tudi že nov ci-
kel zaposlovanja.
Tik preden je Anton Čoki želel
izpreči, je prišel Sklad s
ponudbo za TAM. Kaže, da se
mu je model reševanja podjetja s
smiselno zaokroženimi tehno-
loškimi in marketinškimi celo-
tami zdel primeren, zato ga je
predlagal v TAM-ovo upravo, da
bi nekaj podobnega poskusil or-
ganizirati tudi v tem propada-
jočem mariborskem gigantu.
TEDNIK: Kako ste prišli v
Tamovo upravo?
A. Čoki: "Pravzaprav je bila
moja naloga s strani Sklada ta,
da skušam približno tak model,
kot smo ga uspeli uveljaviti v
Agisu, prenesti tudi v TAM.
Moja funkcija je torej predvsem
v smislu organiziranja novih
podjetij v okviru opredeljenih
zdravih jeder. Nisem pa noben
kadrovski eksekutor, kot je bilo
to zapisano v nekaterih medijih.
Zmanjšanje števila zaposlenih je
posledica organiziranja novih
podjetij, ki presežkov delovne
sile ne bodo prenesla. Pri reorga-
nizaciji smo uporabili podatke iz
elaboratov nekaterih hčerinskih
podjetij in jih dopolnili skupaj s
strokovnimi službami na
različnih ravneh. Gre za novo
organiziranost, ki smiselno po-
vezuje vse dosedanja podjetja, to
pa so v bistvu tehnološko in
marketinško zaokrožene celote,
ki bodo samostojno nastopale na
trgu. Medsebojna povezanost bo
v bodoče izključno temeljila na
načelih tržne ekonomije. Ob
poroštvih, ki so jih firme dobile
in jih mora vložiti tudi vodilni
kader, smo mnenja, da je to
dobra osnova za bodoče dobro
poslovanje teh podjetij. V tem
trenutku je v TAM-u deset
proizvodnih podjetij, na tri ser-
visna podjetja pa se bo razdelila
sedanja Tamova neproizvodna
dejavnost. Vsa ta podjetja bo
Sklad za razvoj na novo registri-
ral. Menedžerske skupine, ki so
že znane, bodo morale po vsa-
kem zaposlenem delavcu mini-
malno v začetku vložiti po 500
nemških mark, kar pomeni pri
srednje velikem podjetju sto in
več tisoč mark. Ta del vložka je
samo poroštvo in ga menedžers-
ka skupina ob morebitni izgubi
izgubi. Sklad bo k temu dodal
kapital v trikratni vrednosti
vložka in podjetjem poroštva za
najetje kratkoročnih kreditov
pri bankah. Menedžerske skupi-
ne imajo tudi nalogo, da se s sin-
dikati pogajajo o načinu zapos-
litve (za določen in nedoločen
čas) oziroma o kriterijih, kateri
ljudje bodo obdržali zaposlitev
kateri bodo opredeljeni kot pre.
sežki in o višini osebnih dohod-
kov. Nova podjetja morajo
pričeti delati, še preden bo ob-
javljen stečaj."
TEDNIK: Lahko predstavite
nova podjetja, ki so bolj ali
manj že znana?
A. Čoki: "Najpomembnejše
podjetje bodo Vozila, ki so neke
vrsta naslednik zdajšnjih Gospo-
darskih vozil. To podjetje ima
glavno nalogo, da prenese tehno-
logijo v druge države - Bosno,
Albanijo, Iran in Kitajsko, kar
bo smiselno povečalo pomen
drugih podjetij, kot so Gonila,
Motor, Karosernica in Bus. Bus
bi večji del proizvodnje opravljal
v Gornji Radgoni. Proizvodna
podjetja so še Livarna,
Kovačnica, Razvojno-homolo-
gacijski center. Inženiring in M-
tronic. V treh servisnih podjet-
jih bo združena Tamova
neproizvodna dejavnost. V
prvem in najpomembnejšem
servisnem podjetju bomo
združili razvoj, sistemsko kont-
rolo in standardizacijo, v dru-
gem informatiko, finance,
računovodstvo, pravno in kad-
rovsko službo, v tretjem pa in-
vesticijsko vzdrževanje in ener-
getiko. Razvojno je TAM zelo
šibak, ne razpolaga z nobenimi
razvojnimi programi. Trudimo
se, da bi do njih prišli, zato pa
potrebujemo strokovni kader, ki
ga želimo v podjetju obdržati, a
to ne bo lahko. Z ministrstvom
za znanost in tehnologijo se do-
govarjamo, da bi strokovni ka-
der financirali skozi razvojne
naloge."
TEDNIK: Vse reorganizacije
morajo biti opravljene do 17.
aprila, nova podjetja pa morajo
zaživeti najpozneje do prvega
maja.
A. Čoki: "S tem datumom se
bo moje delo v Tamu končalo,
sočasno pa bo usahnila funkcija
uprave Tama v sedanjem okviru.
Ob koncu lahko rečem, da imajo
Tamova nova podjetja
bodočnost, da trg je, da pa se
bodo v začetnem obdobju
srečevala s številnimi težavami,
ki so hipoteka preteklosti. Tako
imamo v tem trenutku odprte
vse možnosti za delo v Rusiji?
kjer smo še dolžni 72 avtobusov.
Nanje čakajo tudi nekateri
domači kupci. Pomembno pa je,
da bomo presekali že omenjeno
hipoteko, ki je tudi precej poli-
tično obarvana."
MG
Anton Čoki.	Foto: JB
lenart / prva skupscina delničarjev tbp
Kot smo v Tedniku že poročali, se pri Lenartu v Slovenskih goricah
kljub občutni gospodarski recesiji in krizi industrije kaže vse več zna-
menj, da je najhuje mimo in da so se ohranila nekatera zdrava gospodars-
ka jedra. Ta bodo nosilec industrijskega razvoja, brez katerega najbrž le ni
mogoče graditi celovitega razvoja občine Lenart. In med najuspešnejšimi
industrijskimi podjetji je TBP Lenart.
Lani so končali proces lastninjenja
in se preoblikovali v delniško družbo
s 168 delničarji. Kot namje povedal
direktor družbe Bogdan Savli, so na
prvi skupščini potrdili nadzorni od-
bor, izvolili organe skupščine in
obravnavali zaključni račun za
lansko leto. Vrednost njihove celot-
ne proizvodnje je ocenjena na 15 mi-
lijonov mark, večji del proizvodnje
pa izvozijo na zahtevna tuja tržišča,
največ v Nemčijo. So že uveljavljen
poslovni partner v zahodnoevropski
avtomobilski industriji in kako-
vostni proizvajalec bovdnov za avto-
mobilsko industrijo, motorje, kolesa,
kmetijsko in gradbeno mehanizaci-
jo. Prav tako so se uveljavili kot velik
proizvajalec najrazličnejših PVC fo-
lij za živilsko in farmacevtsko in-
dustrijo. V TBP Lenart so lani dobili
certifikat kakovosti in to za vse
proizvodne programe. Zaposlujejo
250 delavcev in so med 270 na-
jvečjimi slovenskimi izvozniki na vi-
sokem 165. mestu. Pokritost uvoza z
izvozom znaša 116 %, vrednost izvo-
za pa bo še naraščala.
Skupaj s Preventom so razvili tudi
proizvodnjo avtomobilske konfekci-
je, v kateri je na novo zaposlenih že
120 delavcev. To je velik prispevek k
zmanjševanju brezposelnosu
občini Lenart. Bogdan Šavli nam js
ob tem povedal, da bodo že maja iC'
tos odprli 2000 kvadratnih metrov
novih proizvodnih površin za proiZ'
vodnjo avtomobilske konfekcije.
Na prvi skupščini delničarjev TBP
Lenart so sklenili, da dobička n^
bodo delili kot dividende, temveč g^
usmerili v posodobitev proizvodni^
in v poravnavo nekaterih obveznosti-
M. Toš
fEPNlK - Četrtek, 11. april 1996
3
po boiniški uste v trstinjakovo 9
Petnajsti dan zdravniške stavke je, kot kaže, uspelo rešiti	;
vsaj eno, za uporabnike zelo pereče vprašanje - izdajo	i
potrdil o upravičeni zadržanosti z dela. To nalogo so po	;
odredbi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije	;
pričeli naslednji dan, to je v petek, izvajati zdravniki zavo-	!
da v zdravniških komisijah prve in druge stopnje ter po-	I
godbeno zaposleni zdravniki v senatih zdravniških komisij.
Osnova za izdajo je zdravniška dokumentacija, ki jo mo-	|
rajo pacienti dobiti v svojih ambulantah in jo izpolnijo me-	;
dicinske sestre, ki ne stavkajo. V zvezi s tem je bilo na	•
začetku v Ptuju kar nekaj zapletov. Pacienti, ki so do-	I
besedno napolnili hodnik izpostave mariborske enote za-	j
voda za zdravstveno zavarovanje v Trstenjakovi, so zlili	j
precej žolča na račun zdravniške stavke in dodatnih poti,	;
ki jih imajo zaradi zaključevanja bolniške. Slišati je tudi	|
bilo, do se takšni zapleti ob izdaji bolniških Ijstov dogajajo	j
le v Ptuju. Drugje - v Ormožu, Mariboru in tudi v Ljubljani	;
- jih bojda izdajajo brez zapletov. Te informacije so potr-	;
dili tudi v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
ptujski mmmi svit se bo sestal is.
APHILA
f ponedeljek se bo ptujski mestni svet sestal na 1 7. seji. ,
Razpravljal bo o petih odlokih, med njimi o odloku o :
taksi za ustvarjanje odpadkov in povračilu za izkoriščanje i
in rabo pitne vode v mestni občini Ptuj, odloku o uporabi ;
grba, zastave in pečata mestne občine in o ustanovitvi i
javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj. Imenovali bodo
tudi uredništvo javnega glasila Ptujčan.
najmočnejša je mestna občina ptuj
Ma območju upravne enote Ptuj deluje 792 gospodars-
i»kih družb, ki skupaj zaposlujejo 8568 delavcev. Od
devetih občin je najmočnejša mestna občina Ptuj, kjer je
zaposlenih 71,6 odstotka vseh zaposlenih. Po prihodkih in .
sredstvih dosega čez 60-odstotni delež. Občina Kidričevo j
predstavlja približno polovico gospodarskega potenciala ,
mestne občine, saj nanjo odpade 20 odstotkov zaposle- ^
nih, 31,6 odstotka prihodkov in tretjina poslovnega pre- i
moženja. Druge občine v upravni enoti Ptuj so izjemno
majhne, nobena ne presega dveodstotnega deleža.
majhna podjetja uspešnejša kot
srednja
f devetih občinah na območju bivše občine Ptuj so
majhna podjetja v prejšnjem letu po podatkih ptujske
podružnice agencije za plačilni promet, nadziranje in in-
formiranje poslovala bistveno bolje kot srednja in velika.
Zaposlovala so skoraj čertino vseh zaposlenih, ustvarila
petino prihodkov in poslovala s 17,5 odstotka vseh
sredstev. Konec prejšnjega leta je poslovno premoženje
gospodarskih družb na območju upravne enote Ptuj
znašalo 92,2 milijarde tolarjev.
zdravilišča se predstavljajo
že po tradiciji se bodo v mariborskem Merkurju v tem
tednu predstavila slovenska zdravilišča z novostmi v svoji
ponudbi oziroma z vsem, kar so za letošnjo turistično
sezono pripravila za svoje obiskovalce. Ptujske Terme so
ponudile nakup vstopnic po nižjih cenah in novost v
ponudbi - abonmajsko vstopnico za savno.
enodnevni izlet na dolenjsko
■društvo za boj proti sladkorni bolezni Ptuj organizira
^enodnevni izlet na Dolenjsko, ki bo 20. aprila. Cena
izleta je 2100 tolarjev po osebi. Prijave sprejemajo na
sedežu društva 17. aprila od 8. do 10. ure (na novi loka-
ciji: prvo nadstropje nad bolnišničnimi delavnicami - ob-
jekt nasproti ginekološkega oddelka) in vsak dan v diabe-
tološki ambulanti.
to soboto na ptujski televiziji
Gost oddaje bo Janez Janša, predsednik SDSS, v glasbe-
nem delu pa se bodo predstavili čudežnik Spidi, ana-
sambel Čudežna polja s svojimi uspešnicami in ansambel
Prerod, ki praznuje letos 20-letnico uspešnega nastopan-
ja.
Pripravila; MG
POKOiAMO, KOHUmiKAMO
središče ob dravi / 42. krajevni praznik
Medtem ko se v nekaterih krajih še prepirajo, kateri dan v
letu bodo praznovali svoj krajevni ali občinski praznik, praz-
nujejo v Središču ob Dravi že 42. krajevni praznik. Praznik je
posvečen spominu na dan, ko so v mariborskih zaporih pobili
štiri od skupno 18 zajetih Središčanov, je povedal predsednik
zveze borcev Drago Klobučar. Zaradi velikonočnih praznikov
je bilo treba aktivnosti primerno razporediti, zato prireditve
ob krajevnem prazniku letos potekajo štirinajst dni.
Ob krajevnem prazniku so
pripravili številna športna tek-
movanja, ki so jih pričeli že v so-
boto, 30. marca, ko so se štiri
ekipe pomerile v košarki. Na-
jboljša je bila ekipa Trotli iz Sre-
dišča. V namiznem tenisu je bila
med ženskami najboljša Mirja-
na Panič, v moški konkurenci
pa Marjan Lukman. V ponedel-
jek je bilo na obnovljenem
športnem strelišču še tekmovan-
je v športnem streljanju s se-
rijsko zračno puško med deveti-
mi ekipami strelskih družin
občine Ormož. Najbolje so strel-
jali tekmovalci strelske družine
Ormož, med posamezniki pa so
bili najuspešnejši Matjaž
Habjanič, Vesna Mele in
Andrej Stanič.
Včeraj je bila v šolski telo-
vadnici osrednja kulturna prire-
ditev ob krajevnem prazniku. Za
program so poskrbeli učenci os-
novne šole Središče in ta-
mkajšnja godba. Ob tej pri-
ložnosti so podelili priznanja in
pokale najuspešnejšim športni-
kom ter plakete krajevne skup-
nost zaslužnim krajanom in
društvom. Zlate plakete so preje-
li Smiljan Lukman, Anica Jelo-
vica, Franc Škorjanc in Gasils-
ko društvo Obrež, srebrne Dra-
go Resman, Zvonko Dečko,
Anton Marčec in Prosvetno
društvo Obrež ter bronasti Ma-
tija Podgorelec in študijski
krožki Središče. Podelili so tudi
sedem priznanj aktivnim čla-
nom krajevne skupnosti in os-
novni šoli Središče.
Danes ob 16. uri bo pri spome-
niku padlim v NOB svečanost v
spomin žrtvam fašizma, po tem
pa v sokolani koncert središke
godbe. Že od včeraj je na ogled
razstava domačega kruha in pe-
civa ter razstava o delu štu-
dijskih krožkov. Vsi, ki bi se
želeli preizkusiti v streljanju z
zračno puško, pa lahko to storite
danes po 12. uri na strelišču.
Svečanosti bodo končali v
nedeljo, ko bo ob 14.30 uri v
prostorih osnovne šole v Sre-
dišču sprejem za starejše krajne s
kulturnim programom.
vic
JUROVCI / PRVA ZASEBNA VETERINARSKA AMBULANTA
Po enoletnih pripravah so v petek, 29. marca, v Jurovcih 1/b
v občini Videm odprli prvo zasebno veterinarsko prakso. Za-
konodaja zasebno veterinarsko prakso dovoljuje in jo podpi-
ra, postavlja pa visoke kadrovske in prostorske pogoje.
Odprtja ambulante, kije pomembna pridobitev za obhaloško
in haloško območje, so se udeležili številni gostje, med njimi
tudi župan videmske občine in direktor Veterinarske zborni-
ce Slovenije.
Če ne prva zasebna veterinarska
praksa v^ Sloveniji, pa zagotovo
prva na Štajerskem je nastala na
pobudo in po dolgih prizadevan-
jih doktorjev veterinarske medici-
ne Zdenke Vindiš - Zavratnik,
Daniela Zavratnika in Franca
Križanca, v podjetju KRI&ZA,
d.o.o., pa je zaposlena še Saša Ko-
ren, veterinarska tehnica. Ob ot-
voritvi nam je Daniel Zavratnik
povedal, da bodo do sklenitve po-
godbe o opravljanju koncesijskih
dejavnosti, ki naj bi bila sedaj, ko
to prebirate, že podpisana, op-
ravljali zdravljenje velikih in ma-
lih živali.
Ambulanta za male živali je
odprta vsak dan od sedmih do pol
desetih, ob torkih in četrtkih pa še
od 15. do 17. ure. Za nujne prime-
re pri malih in velikih živalih pa
obratuje ambulanta 24 ur na dan.
tako da je dežurni veterinar do-
segljiv uporabnikom po mobitelu.
Zakon dovoljuje lastnikom živali
prosto izbiro veterinarja, delovan-
je zasebne ambulante torej ni re-
gijsko omejena, njihove konce-
sijske dejavnosti pa bodo pros-
torsko omejene s pogobo. Cene
veterinarskih storitev določa Ve-
terinarska zbornica; tako so
določene najnižje možne cene sto-
ritev, variabilni del cene, ki ga
prosto določa veterinarska organi-
zacija, pa bo, je zatrdil sogovor-
nik, nižji kot pri drugih ustano-
vah. Tudi zaradi tega, ker so se z
ambulanto približali uporabni-
kom. V okviru ambulante je še
skladišče in lastnik živali bo tako
na istem mestu dobil tudi
potrebna veterinarska zdravila.
J. Bračič
ormož / občni zbor društva invalidov
W . . t ^ ___i#
Konec minulega meseca je društvo invalidov Ormož pripra-
vilo redni občni zbor. Na njem so obravnavali analizo bogate-
ga delovnega programa društva, ki je v lanskem letu prosla-
vilo 20-letnico.
Predsednik društva Miran
Krajne je v sporočilu za javnost
zapisal, da so bili najaktivnejši
predvsem v socialni in družbeni
dejavnosti. Ob koncu leta so obis-
kali vse težje pokretne člane in
jim darovali pakete z živili. Bolj
kot ta skromni prispevek pa jim je
bila pomembna skrb za te člane,
ki jim občutek zapuščenosti še do-
datno greni že tako težko
zdravstveno stanje. Zelo radi or-
ganizirajo družabna srečanja, izle-
te, udeležili pa so se tudi regijske-
ga srečanja invalidov. Na
športnem področju so sodelovali
na občinskem, regijskem in
državnem tekmovanju invalidov.
Kljub temu da so v občini rela-
tivno dobre možnosti za rekreaci-
jo in šport invalidov, pa se že ne-
kaj let srečujejo s problemom
majhnega števila tistih, ki se ak-
tivno ukvarjajo z rekreativno in
športno dejavnostjo. Največja ovi-
ra je najbrž razpršenost članov po
občini, slabše prometne povezave
in tudi pomanjkanje volje. Poleg
povezovanja z drugimi društvi in-
validov so sodelovali tudi s so-
rodnimi društvi - paraplegiki in
društvom za pomoč duševno pri-
zadetim. Oboji vidijo potrebo po
sodelovanju predvsem na social-
nem, humanitarnem in svetoval-
nem področju ter skupnem nasto-
pu.
Seveda je tudi za letos veliko
želja in načrtov. Članom bi radi
nudili organizirano pravno
pomoč, razmišljajo o sponzorstvu
za društvo ter o kriterijih, po kate-
rih bi v bodoče nastalo društvo
delovnih invalidov, o opremlje-
nosti pisarne z računalnikom ...
Zavedajo se, da marsikakšna de-
javnost ne bi bila mogoča brez po-
verjeništev, ki delujejo po kra-
jevnih skupnostih in zaokrožajo
funkcionalno organiziranost. V
veliko zadovoljstvo pa jim je tudi
pripravljenjost	občinskega
vodstva, političnih strank in
ormoškega gospodarstva pri
reševanju njihove problematike.
vic
4
četrtek, 11. aprila 1996 - tednilt
IMNIMIVOSfL KEPORTMZE
cirkovce / portret slikarja leona piseka
Zaielo se /e s iopiiem
Slikarski svet mladega slikaria Leona Piska iz Cirkovc ie svojevrsten svet
ekspresionisične risbe. Njegova ljubiteljska pot v slikarstvu se resnično šele
začenja in dan za dnem prepleta z novimi motivi.
želel je postati slikar, že od nekdaj, zmeraj je rad risal
in ljubezen do barv, čopiča in nekoliko drugačnega sveta
-	na eni strani sveta realnosti in na drugi sveta domišljije
-	ohranja tudi danes. Leon je član sekcije slikarjev pri
DPD Svoboda Ptuj, vodja slikarske sekcije v Cirkovcah,
študent na mariborski pedagoški fakulteti, z dušo in
srcem pa predvsem slikar. V teh dneh je pripravil prvo
večjo samostojno razstavo slik v ptujski Mercatorjevi
blagovnici.
Prve prave barve za slikanje je
Leon dobil v dar od svojega stri-
ca v Ljubljani, kajti tudi ta je po
duši slikar. Že kot majhen deček
je Leon rad risal, ustvarjal in
včasih je nastala prav prisrčna
slika - tako so mu vsaj povedali
drugi. V osnovni šoli se je to na-
daljevalo, tu in tam je dobil še
kakšno nagrado za svoje stvarit-
ve, čisto zares pa se je Leonova
slikarska pot začela z obiskom
ene od ljubljanskih slikarskih
galerij. Začela so se druženja z
znanimi slikarji iz ptujskega
okoliša, tudi z Brankom
Gajštom, katerega pomoč je
mlademu Pišku še kako koristi-
la.
"Resnično pozno so se začela ta
moja druženja s slikarji, največ
pa mi na začetku moje slikarske
poti pomeni prav pohvala, ki
sem jo v času vojne dobil za sli-
ko, razstavljeno v mariborski
Kazinski dvorani. Takrat smo
slikali na temo Rešimo kulturno
dediščino Dubrovnika in Osijeka.
Da sem ostal v slikarstvu, se mo-
ram zahvaliti Branku, ki je imel
za moje slike veliko kritike in se-
veda pohvale. In moja pot se je
počasi ter resnično potem usme-
rila v slikarstvo, kajti šele sedaj
spoznavam, da bolj ko sem v sli-
karstvu, bolj čutim, da poti iz
tega skoraj več ni," pripoveduje
Leon.
Želja po slikanju ga je potem
peljela na likovno akademijo v
Ljubljano, vendar se je ustavilo
pri sprejemnih izpitih in to je
pozneje povzročilo odločitev,
biti slikar med ljubiteljskimi
ustvarjalci. Leon se v druščini, v
kateri je med mlajšimi člani,
dobro znajde, redna slikarska
srečanja in kolonije pa trdno vez
med slikarji le še dopolnjujejo.
Ponavadi se slikarji najdejo v
okolju, kjer sta doma tišina in
razgibana pokrajina - poseben
prostor je grad Štateberg -, torej
v okolju, kjer motivov za slikan-
je nikoli ne zmanjka.
"Nekoč sem o svetovno znanih
slikarjih veliko bral, vendar sem
vedno znova spoznaval, da me
prebiranje te literature le moti
pri mojem ustvarjanju. Že, da
mora vsak vsaj prelistati kakšno
knjigo o slikarstvu, pa tudi pos-
tati slikar ne gre brez uka. Ven-
dar v tem veljajo neka splošna
pravila, potem prideš do točke,
kjer se ne smeš ustaviti, zmeraj
moraš graditi le naprej. Slika ti
to posebej lepo pove, v njej
nadgradnjo lahko zares opaziš.
Na začetku je bilo tako, da sem
mnogokrat v sliki iskal tudi sa-
mega sebe, čeprav sem v bistvu
vedel, kaj resnično hočem. Na-
jprej sta bila pri mojem slikanju
spredaj narava in arhitektura,
druga smer pa mi je govorila, da
se moram poskusiti še v slikanju
človeka. Ta je pozneje res nastal
kot figura, teh figur pa sem dos-
lej narisal že veliko. Vse, kar
narišem je dokaz moje ekspre-
sionističnosti, izhajam iz okolja
in navad ljudi. Spoznal sem
namreč, da ne bi šlo brez
domačega
kmečkega okolja,
kjer preživim
skoraj vsak svoj
dan. Življenje na
vasi, ta idilika,
posebna vaška ar-
hitektura - vse to
vliva mojim sli-
kam nekaj po-
sebnega. Spomin-
jam se, da sem ne-
kega dne prav-
zaprav prišel do
spoznanja, da is-
kati motive za sli-
kanje drugje ni-
ma smisla, kajti
domačnost moje-
ga okolja mi daje
tisto, kar potre-
bujem kot sred-
stvo za izražanje
na čisto poseben
način. Nekateri,
predvsem doma-
čini, to težko
razumejo, sicer pa
kultura na vasi nekako svoj po-
men šele dobiva, čez leta se bo
morda način razmišljanja že
precej spremenil," izvem iz pri-
jetnega pogovora z Leonom.
LEON BO NEKOČ IMEL
SVOJ LOUVRE V
MALEM
Ko opazuješ stvaritve mladega
slikarja, ne moreš mimo značil-
nih barvnih tonov, ki ponazarja-
jo življenje. Vse, kar Leon
nariše, je v nekašnem barvnem
kontrastu, pa naj gre za pokraji-
no, tihožitje, človeške figure.
Njegova najpriljubljenejša teh-
nika, pri kateri je najbolj doma,
je prav gotovo oljna tehnika. Po
pripovedovanju sodeč, se je pos-
kusil tudi v nekaterih drugih,
predvsem pa nikoli ni preveč
razmišljal o gvašu. Najboljša in
najbolj resnična slika pri Leonu
nastaja na tistem prostoru, kjer
lahko opazuje in počasi spravlja
sliko na platno, vendar pa za tem
zunanjim ustvarjanjem prav nič
ne zaostaja njegov improviziran
atelje. Prostor zanj mu je odsto-
pila babica, posebej prav pa pri-
de v zimskem času, ko je slikanje
zunaj skoraj nemogoče. Imeti
svoj lastni atelje in razstavni
prostor je Leonova velika želja,
pot do uresničitve pa, kot pravi,
ni več tako daleč. V njegovih
mislih ta atelje že obstaja in
morda bo vsaj malo spominjal na
pariški Louvre. "Likovni salon
ob ateljeju bi dajal še možnost
razstavljanja drugim slikarjem,
saj razstavni prostori, ki se danes
ponujajo, niso preveč primerni,
kajti slike v njih ne dihajo tako,
kot bi morale," pravi Leon.
Cirkovčani bodo razstavo
domačih ljubiteljskih slikarjev
videli vsekakor tudi letos, poleg
tega si v kraju obetajo še likovno
kolonijo, nanjo pa bi povabili
slikarje iz vse Slovenije. Zanimi-
vo bi bilo videti značilne motive
iz Cirkovc ter okolice tudi izpod
čopičev drugih slikarjev.
Slikarska pot Leona Piska se
bo nadaljevala, na njej bo še veli-
ko slik, Leon bo še končal študij
v Maribou, potem pa življenje
posvetil le slikanju. Njegova
večja želja se nekako uresničuje
tudi v teh dneh, ko se s svojimi
najznačilnejšimi	slikami
predstavlja na stopnišču ptujske
blagovnice, kjer bodo lahko zanj
izvedeli tudi mnogi drugi. Kljub
vsemu pa ostaja zvest življenju
na vasi, svojim ljudem in prav
posebni pokrajini - Cirkovcam.
Besedilo in posnetka:
Tatjana Mohorko
v tem času Leonove slike nastajajo še v majhnem ateljeju.
Jože Foltin, prof. likov,
pedag., o slikarstvu Leona
Piška pravi:
"Leonovo slikarstvo je dru-
gačno od večine drugih ljubi-
teljskih slikarjev. Je
razpoznavno, saj je mladi slika-
kar hitro ubral svojo pot, ni
zapravljal časa s slikanjem po-
krajine v "impresionističnem"
smislu, kot se to mnogokrat pri-
meri drugim, ki se na ta način
izognejo risbi, ker je ne obvladajo.
Pri Leonu je ravno risba tista, ki
je glavni ekspresionistični ele-
ment njegovega likovnega
ustvarjanja. Slikar niza na za-
nimiv način barvne ploskve
drugo ob drugo ... Bolj po
občutku kot pa v racionalni
primerjavi me barve Leonovih
slik spomninjajo na slike
Branka Gajšta. Kompozi-
cijsko so v vseh likovnih ele-
mentih stabilne, menim, da
ima slikar za to prirojen na-
ravni dar."
Iz Piškove likovne zbirke: Haložanka,
olje na platnu.
murska sobota / mednarodni frizerski seminar
Uspeh mladih Ptujtanov
V hotelu Diana v Murski
Soboti je bil v nedeljo, 31.
marca, mednarodni frizerski
seminar pod naslovom Glej
in se uči, na katerem so
udeležencem prikazali na-
jnovejše kolekcije frizur in
tehnike njihove izdelovanja.
Na celodnevnem semi-
narju so v živo prikazali
striženje in tehnična dela s
pojasnili demonstratorja.
Na njem je kot gost sodelo-
val Patrick Cameron z
Nove Zelandije, ki je trenut-
no najpopularnejši lasni sti-
list na svetu. Znan je
predvsem kot specialist za
frizure z dolgimi lasmi.
Aktiven	udeleženec
mednarodnega frizerskega
seminarja v Murski Soboti
je bil tudi frizerski salon
Aleksandra Fenosa iz Ptuja,
ki se je predstavil v okviru
slovenskega Artistic Tea-
ma. Za modele so bile
Dana, Valerija, Petra in Re-
nata. Oblečene so bile v
kreacije Stanislave Vauda.
Ptujske frizure in modeli so
poželi navdušenje več sto
obiskovalcev. Mladi in
ustvarjalni Ptujčani pogum-
no stopajo na slovensko
sceno.
MG
jurovski dol / domiselna in poučna prireditev
Veliko običajev in opravil, ki so jih v zimskem času op-
ravljali naši predniki, je že utonilo v pozabo. Vendar na
srečo ne povsod. V Jurovskem Dolu v okviru tamkajšnje-
ga kultumo-umetniškega društva Ivana Cankarja že dalj
časa deluje odbor za varstvo naravne in kulturne
dediščine.
Vsa leta ga vodi Marija Šau-
perl, ki je med drugim povedala,
da želijo obdržati navade prebi-
valcev ob nekaterih kmečkih op-
ravilih, skrbijo za primerno
vzdrževanje zgradb in druge
kulturne dediščine ter
pripravljajo razne prireditve.
Vsako leto prikažejo žetev in
mlatev, v jeseni pospravljanje
buč, ličkanje koruze in trgatev...
V petek pa so v Jurovskem
Dolu pripravili zelo zanimivo
nevsakdanjo prireditev z naslo-
vom Le spretno nit si vdeni. Neka-
teri med vami se mogoče še spo-
minjate, kako so nekoč prišli
šivilje in čevljarji kar na dom.
Seveda ne k vsaki hiši, na-
jvečkrat so si te storitve lahko
"privoščili" le premožnejši in
običajno so za neka^ dni prišli le
k večjim kmetom. Šivilje so na-
jvečkrat zakrpale in popravile
stara oblačila ter sešila nova in
tudi čevljarji so izdelovali novo
obutev ter popravljali staro. Go-
tovo ni bilo tolike izbire barv in
modelov, kot je danes, a bili so
veliko bolj vzdržljivi. Včasih
tudi preveč, še posebej za otroke,
ki so si pogosteje želeli novih.
V zanimovime programu so se
predstavili humorista Nacek in
gospodinja Zefika, ljudski pevci
in godci na neobičajnih instru-
mentih, družinski nonet iz Ore-
hovcev, tamkajšnja folklorna
skupina s štajerskimi plesi, ki jo
vodi Peter Dvoršak, dramska
skupina pa je odigrala veseloigro
v enem dejanju Kje je meja v
režiji Marije Šauperl.
Prireditev je bila zelo dobro
obiskana in marsikateri je tako
prvič imel priložnost doživeti to,
o čemer so jim pripovedovali ba-
bice in dedki.
Tekst in fotografija:
M. Slodniak
Današnje gospodinje ne šivajo več toliko, kot sO
včasih.
tednik - četrtek, 11. april 1996
5
ZAMUUVOm MMPOnAZB^:
janez jaklič / tajska - dežela smehljaja - 6
kludle
fffirofnffirci
Na blatnem dvorišču med
hišami smo srečali izpitega star-
ca, zatopljenega v cepljenje drv,
in mlado žensko, odeto v pisana
oblačila, na katerih so iz modre
podlage izstopali rdeči in rume-
ni vzorci. Dekle, ki se je ukvarja-
lo s pranjem perila pod vodo-
vodno pipo, očitno najnovejšim
darilom tajske vlade, je imela
lase skrite pod avbi podobnim
modrim pokrivalom. Opazili so
nas le mladi kratkohlačniki, ki
so se pred nami zatekli v temne
notranjosti hiš. Ta ignorantski
odnos je bil posledica množice
turistov, ki so prihajali v ta del
sveta kot v živalski vrt, brez
besed stopali v njihove hiše in
prožili fotografske aparate, kot
da bi bili na lovu na visoko di-
vjad. »Kulturni« zahodnjaki so
to šteli za svojo neodtujljivo pra-
vico, ki so jo pridobili z naku-
pom avionske karte, s plačilom
turističnega aranžmaja ... Sam
sem skušal dilemo "lovca in di-
vjačine" ublažiti z nasmeškom,
prijazno besedo, zahvalo, bom-
bonom ...
Noč je prišla nenapovedano,
nenadoma, kar je značilno za
dežele ob ekvatorju. Naše
zatočišče je postala prostorna ko-
liba brez oken. Na eni strani hiše
je bil od stene do stene nad zbiti-
mi ilovnatimi tlemi dvignjen
spalni podest iz cepljenega bam-
busa, nasproti pa je stala dolga
miza, zbita iz surovih desk. Pri
večerji, nekakšnem zelenjavnem
rižu, nas je zmotil hrup motorjev
in ljudi. Mit o divjini je bil po-
kopan. Moška populacija je
prišla v vas z dela na motorjih in
avtomobilih po ozkem in
mastnem kolovozu iz nasprotne
strani kot pred nekaj urami mi.
Naslednji dan nas je uhojena
pot vodila po valovitem terenu.
Za džunglo redka drevesa, nez-
načilna podrast in tu pa tam
ožgani ostanki debel so govorili,
da hodimo po opuščenih poljih.
Vse bolj opazne so postajale tudi
razlike med udeleženci trekinga.
Postalo je jasno, da je večina lju-
di pravzaprav meščanov, ki
redko ali nikoli ne zaidejo v
gozd, kaj šele v strm hrib.
Večina udeležencev se je za tre-
king odločila zaradi modne
muhe v stilu: "Če greš na Tajsko,
moraš doživeti tudi treking," ne
pa po tehtnem premisleku.
Opoldanski počitek na jasi ob
potoku sredi gozda je zmotilo
tresenje tal. Zamolklo lomasten-
je je naznanjalo prihod lastnikov
obilnih kupov dreka, ki smo se
jim izogibali na poti malo prej:
prišli so sloni s svojimi goniči.
Navdušenje nad malim
slončkom, drobno igračo, pra-
vim nasprotjem velikim sivim
gmotam mesa, je ohladila mati,
ki se je z dvignjenim rilcem za-
podila proti meni. Rešitev sem
poiskal v jadrnem begu k dru-
gim članom odprave. S sedlan-
jem - sedla so pravzaprav og-
romni leseni naslonjači - se je
ježa začela. Pravi čudež je, kako
ogromna bitja pohlevno in
ubogljivo prenašajo ukaze in
zbadanje z ostmi svojih gon-
jačev. Lebdenje nad tlemi med
zeleno goščavo se je izkazalo za
sila neudobno. Nosilnica se je ob
vsakem slonovem koraku močno
nagibala. Z Nizozemko, s katero
sva si delila leseni prestol, sva le
s krčevitim grabljenjem ročajev
naslonjača ohranjala potrebno
dostojanstvo. Še slabše se je go-
dilo mladeniču, ki si je v začet-
nem navdušenju poiskal mesto
na slonovem vratu. Dolgonosec
ga je z velikimi ušesi neprestano
klofutal po golih nogah, od časa
do časa pa je svoje nezado-
voljstvo pokazal s prašnim
tuširanjem celotnega tovora. Ko
k temu prištejemo dejstvo, da je
slonja hoja počasnejša od
človeške in da tudi veje "mimoi-
dočih" dreves z nami nikakor
niso bile prijazne, je razumljivo,
da smo konec »kraljevske« ježe
sprejeli z navdušenjem.
Slon je zaščitni znak dežele
Tajske. Tu ni nobene velike slo-
vesnosti brez prisotnosti debelo-
kožca. Prav tako pa so te živali
nepogrešljiva delovna sila pri
drvarjenju v džunglah. Predel
zlatega trikotnika je edini predel
države, kjer v nacionalnem par-
ku Doi-Indhanon živijo divji
sloni. Ker se sloni v ujetništvu
skoraj ne razmnožujejo, je
razumljivo, da vsako rojstvo
slončka v parku pomeni veselje
za celo deželo.
Po naporni ježi smo pešačenje
do bližnje vasice Karenov spre-
jeli kot prijeten večerni sprehod.
Kareni so zagotovo najštevil-
nejše hribovsko ljudstvo tega
območja. Razdeljeni med
državami zlatega trikotnika in v
veliki želji, da si kot nekajmill-
jonsko ljudstvo osnujejo svojo
državo, so stalen vir nesporazu-
mov med burmansko in tajsko
oblastjo. Meja je zaradi tega in
tudi zaradi dediščine zgodovins-
kih okoliščin uradno zaprta in
vroča, pod stalno grožnjo
vojaškega spopada. Ravno tako
kot Mei so v veliki meri odvisni
od požigalniškega kmetijstva, ki
jih sili v neprestano seljenje in
življenje v majhnih vaških skup-
nostih. Vas je štela le nekaj hiš.
Te so dvignjene od tal, tako da
so prebivalci zaščiteni pred pop-
lavami in golaznijo. Osrednji
prostor stavb, narejenih iz na-
ravnih materialov (lesenih brun,
surovih desk, bambusa ter
pokritih s slamo in velikimi listi
dreves), je skupni hodnik, iz ka-
terega vodijo vrata v posamezne
prostore, namenjene družinam,
samskim moškim, gostom ...
Prazna soba, katerih tla so bila
pokrita z razprostirkami, je pos-
tala naše prebivališče za nas-
lednjo noč. Ljudje so nas sprejeli
toplo. Majhna vaška skupnost se
je zavedala, da z obiskom tujca
lahko samo pridobi. Po
razposajenem kopanju v potoku
pod vasjo, ki je napajal tudi ro-
mantična zelena terasasta riževa
Slonja ježa
polja, smo po klepetu utonili v
prepotreben spanec. Večer je mi-
nil brez za treking skoraj obvez-
nega omamljanja z mamili, ker
so se v okolici vasi smukali
vladni ovaduhi. Proizvodnja
opija in indijske konoplje je ne-
nadoma postala nezaželena kme-
tijska veja. Vojska občasno išče
polja maka in jih požiga. Zato so
se ta zmanjšala in izpred hišnih
vrat umaknila globlje v džunglo.
Vaščani ne morejo razumeti, da
je rastlina, ki jim je stoletja omo-
gočala preživeti, postala
osovražena, nadomestnih kultur
pa jim vlada ne zna ali ne more
ponuditi.
Se nacfaf/v/e
ptuj / nova postavitev v veznem hodniku gradu
Skorajda štiri leta je trajalo, da smo v ptujskem muzeju
pripravili eksponate za novo postavitev v veznem hodniku v
prvem grajskem nadstropju. Najdolgotrajnejše je bilo res-
tavrariranje slik, dopolnili pa smo tudi fond Vischerjevih ve-
dut. Predstavitev na novo urejenega veznega hodnika bo v
nedeljo dopoldne, 14. aprila, ob 11. uri.
Zbirka fevdalne stanovanjske
kulture v prvem grajskem
nadstropju je deležna velike po-
zornosti obiskovalcev, saj je to
ena redkih zbirk na Slovenskem,
v kateri je mogoče spoznati
bleščeče in tudi temne strani
nekdanjega plemiškega življen-
ja- S sistematičnim raziskoval-
nim delom postopoma širimo
naše poznavanje razstavljenega
gradiva in nova spoznanja pos-
kušamo sproti vtikati v zbirko.
Pri tem pa se v muzeju srečuje-
nio tudi z mnogimi tehničnimi
ovirami. V zadnjih letih je bilo
restavriranih lepo število slik iz
ptujskega muzejskega fonda, na-
i^eč jih je obnovil Bine
Kovačič, restavrator - specialist
2 Zavoda za varstvo naravne in
kulturne dediščine v Mariboru,
•^ekaj najdragocenejših pa Ke-
•^al Selmanovič v ateljeju Na-
rodne galerije v Ljubljani. Kljub
temu je v depojih še vedno
^hranjenih veliko zanimivih
^^ik, ki so prav zaradi svojega
fizičnega stanja neprimerne za
•"izstavljanje. Za pohištvo
^^dnjih šest let skrbi mladi mu-
zejski restavrator Boštjan
^oškar. Obnovil je že kar
Zgledno število starih mizarskih
•zdelkov, tako rekoč nep-
'^^gledna pa je količina težko
poškodovanih kosov, ki čakajo
na posege. Z izjemnimi uspehi
se lahko pohvali muzejska res-
tavratorska delavnica za tekstil,
kjer pa dela tudi zlepa ne bo
zmanjkalo. V zadnjih leti smo se
tako razveselili obnove kar šte-
vilnih eksponatov, zadovoljstvo
pa kali spoznanje, da je zaosta-
nek na tem področju v ptujskem
muzeju ogromen.
Tako se je zdelo skorajda ne-
realno, ko smo si na kultur-
nozgodovinskem oddelku zasta-
vili nalogo, da postopno korigi-
ramo postavitev v posameznih
prostorih v prvem grajskem
nadstropju in da ob tem vztraja-
mo pri dveh načelih: da smemo
v takšen prostor namestiti edino
eksponate v brezhibnem stanju
in da morajo biti
le-ti tudi v zado-
voljivi meri razis-
kani. Obiskovalci
naj torej ne bi bili
prikrajšani zaradi
videza razstavlje-
nega gradiva, do-
bili pa naj bi tudi
zgledno informa-
cijo o razstavlje-
nem gradivu. Za
prvi prostor, ki
naj bi bil na novo
opremljen na
takšen način, smo
si izbrali na-
jmanjšega, vezni
hodnik. Uspelo
nam je vztrajati
pri obeh načelih,
za "kdaj drugič"
pa je ostala teh-
nična orema pros-
tora (alarmne
naprave, prepro-
ge, zastori na ok-
nih, ureditev
dotrajanega okna
nasploh, podi, os-
vetljava) in natis informacije za
obiskovalce, ki je zaenkrat zgolj
fotokopirana zloženka.
Zadovoljstvo sicer ni popolno,
vendar nam je v ptujskem muze-
ju prvič uspelo urediti razstavni
prostor v stalni zbirki s samimi
restavriranimi oz. nepoškodova-
nimi eksponati. Čeprav je pros-
tor majhen in čeprav smo za do-
sego tega cilja potrebovali kar
štiri leta, je to kar lep uspeh.
Zato želimo na novo urejeni vez-
ni hodnik v prvem grajskem
nadstropju posebej predstaviti
našim zvestim obiskovalcem.
Poiskali smo nov termin za to-
kratno srečanje - nedeljo, 14.
marca, ob IL uri. Vabimo vas
torej na matinejo.
Gradivo, ki je razstavljeno v
veznem hodniku, so restavrirali:
Bine Kovačič, restavrator - spe-
cialist z Zavoda za varstvo na-
ravne in kulturne dediščine Ma-
ribor (oljne slike), Irena Selšek-
Kavs in mag. Jedert Vodopivec
iz Arhiva Slovenije (zemljevid
Štajerske) ter muzejski restavra-
tor Boštjan Roškar (stol in kar-
nisa).
S prireditvijo, ki bo 14. marca
ob 11. uri, želimo obogatiti vaše
nedeljsko dopoldne. Na gradu
vas bo z nežnimi zvoki flavte
sprejela Suzana Menoni, nato
pa bom kot pristojna kustodinja
predstavila na novo razstavljeno
gradivo v veznem hodniku. Do-
volj časa pa bo še za klepet ob
grizljanju piškotov.
Vabljeni!
Marleta CIgleneiki
Mladi plemič (Herberstein?) v
oblačilu "rhingrave", o.pl., sedemde-
seta leta 17. stoletja.
Foto Bine Kovačič
6
Četrtek, 11. april 1996 - tednik
MMSI KRMI Hi UUMŠ
Čaščena leta, o katerih se je ve-
liko govorilo, so modni izziv, ki
se mu je zelo težko upreti.
Zavračanje vseh starih vrednost
in klasičnega sloga oblačenja - taka
so bila 70. Svoboda in nekonfor-
mizem, fenomen hipijev in protivo-
jno gibanje s slogani Make love not
zvar. Prezirljive desidentske umet-
nostne smeri (minimalizem, op-art
in imperializem, body-art in poor-
art) so izzivale konvencionalno mo-
ralo in povzdigovale interpretacijo
realnosti. Naloga fotografije je bila
ovekovečiti nasprotje tega obdobja.
To je bih neumorno desetletje, ki so
ga načeli vojna recesija in umor J.
F. Kennedyja in M. L. Kinga.
Moda je postala stvar množic. Hi-
piji so uvedli nov pristop k
oblačenju, ki je pomenil slutnjo kas-
nejšega antimodnega razvoja, kljub
temu da so bili prve prave modne
žrtve.
Legende težijo k orientalnemu:
indijski čevlji, bose noge, ljudski
slog in krpanke (patchwork). Rodil
se je tako imenovani "casual"
(udobni) slog.
Udobna oblačila, katerih linije
sledijo silhueti postave. Značilni
koničasti ovratniki, zgornji gumbi
srajc in bluz so odprti, s tem se tvo-
rijo globoki dekolteji. Pasovi hlač
oprijemajo boke, tako da je trebuh
velikokrat gol, če srajca ni dovolj
dolga,.
Prosojnost in barvitost materialov
doseže višek. Generacija danes
najslavnejših kreatorjev je bila
vpeljana s pojavom feminističnih
gibanj. Ta so poudarjala bolj inte-
lektualen in redek koncept lepote, ki
ga je predstavljala anoreksična
preklasta Twiggy z novim načinom
Učenja: poudarjene oči s poudarje-
nimi umetnimi trepalnicami. Torej
popolna svoboda in zavračanje vse-
ga konvencionalnega. To je moto
70., katerih slog nam zopet ponuja-
jo. Nekatere stvari so zelo izčiščene
in nam dajejo veliko možnosti
znotraj tega s pridihom 90. seveda.
Barbara Pfovec
TAIJI-QUAN, MEDITATIVNA VEŠČINA GIBANJA
Taiji je starodavna kitajska meditativna veščina
gibanja, ki je bila izvorno zelo učinkovita veščina
samoobrambe, danes pa je na eni strani oblika
psihofizične vadbe, ki krepi zdravje in blaži pos-
ledice vsakodnevnih stresov, na drugi strani je
lahko oblika dinamične meditacije, ki vztrajnemu
iskalcu pokaže pot k samemu sebi.
Zdravilni učinki taijija se
kažejo v izboljšanem delo-
vanju osrednjega živčnega
sistema, normalizaciji cirku-
lacije krvi in prožnosti
ožilja, večji gibljivosti skle-
pov in tetiv ter v izboljšanem
delovanju notranjih or-
ganov.
Na mentalnem planu redna
vadba taijija izostri sposobnost
mišljenja, daje notranji mir ter
vzpodbuja kreativnost. Integral-
ni, v naravo usmerjeni temelji
veščine nas postopoma pripelje-
jo do vse večjega zavedanja sa-
mega sebe na različnih nivojih,
zato se ublaži konfliktno na-
ravnanost do okolja, v katerem
živimo. S pomočjo taijija lahko
spet začutimo svojo (izgubljeno)
povezanost z lastno naravo in
celotnim	univerzumom,
naučimo se torej harmonizirati
samega sebe z materjo (zemljo -
yin) in očetom (nebom - yang);
med njunimi energijami nam-
reč teče naše življenje.
Taiji sestavlja 37 osnovnih
elementov, ki so med seboj za-
poredno in zvezno povezani v
različne izpeljanke. Osnovne
slike oziroma figure imajo iz-
vorna kitajska imena, ki skriva-
jo v sebi bistvo posameznih gi-
bov v sliki, zelo veliko pa nam
pomagajo v začetku učenja
veščine. Takrat si s pomočjo
asociacij veliko lažje zapomni-
mo posamezne slike in njihovo
zaporedje. Začetniki se pravilo-
ma najprej seznanijo s krajšo
obliko Yang šole, ki se (pač gle-
de na število slik) imenuje kar
Yang 24 ali tudi pekinška for-
ma. Kasneje sledijo daljše for-
me, ki so sestavljene iz 88,48,65
in 108 slik, vendar pa zahtevajo
tudi ustrezno več časa in energi-
je. Popolnoma zadošča, če dobro
poznamo in redno (vsa-
kodnevno!) vadimo 24 slik.
Prvih 24 se bomo naučili na
začetniškem tečaju, ki bo pote-
kal vsako soboto od 19. do 21.
ure v Narodnem domu v Ptuju.
Tečaj bo vodil praktik in teo-
retik taijija gospod Samo Pita-
nic iz Maribora. Tečaj orga-
nizira ART plesni studio .
DPD Svoboda Ptuj, prijavite
pa se lahko vsak dan od 16. do
20. ure v Ateljeju Mire
Mijačevič na Minoritskem
trgu 2,1, nadstropje.
Sliki "štorklja razpre krila" in "spuščanje"
V minoritskem sa-
mostanu v Ptuju bo
jutri zadišalo po mes-
nih, mlečnih in
krušnih dobrotah.
Odprli bodo sedmo
razstavo Dobrote slo-
venskih kmetij, ki bo
na ogled do ponedel-
jka, 15. aprila, vsak
dan od 8. do 20. ure,
razen prvega dne, ko
bo na ogled od 11. do
20. ure.
Po aprilskih dobrotah
bo maja v Ptuju še eno
veliko dogajanje, tokrat
mednarodno: med 11.
in 18. majem bo v Mari-
boru in Ptuju potekalo
srečanje predstavnikov
evropske skupnosti kar-
nevalskih mest, ki ga bo
v času od 10. do 12.
maja obogatil še drugi
mednarodni otroški fes-
tival folWornih skupin pe-
tih držav, ki ga pripravlja
poseben odbor ph Folk-
lornem društvu Ptuj. V
začetku junija pa bo v
Ptuju srečanje objezers-
klh mest.
V drugem marčevs-
kem nagradnem turis-
tičnem vprašanju smo
objavili fotografijo ene
stalnih zbirk ptujskega
muzeja. Kaže, da Je bilo
vprašanje pretežko, saj
pravilnega odgovora, da
gre za lapidarij, nismo
dobili. Danes vprašuje-
mo, katera nova restav-
racija Je bila v Ptuju
odprta 29, marca. Poleg
nagrade Pokrajinskega
muzeja bo izžrebanec
prejel darilni bon restav-
racije Neptun.
Odgovore pričakuje-
mo v uredništvu Tedni-
ka, Raičeva ulica, do 19.
aprila.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Katera nova restavracija Je bila 29. marca
odprta v Ptuju?
Naslov:............................................................
tednikova knjigarnica / mednarodni knjižni kviz
Pravljice in zgodbe nas
spremljajo še iz pradavnine.
Nekoč - prav tako se začne
večina pravljic - so jih staroste
in modreci pripovedovali zato,
da so mlade rodove vzgajali in
učili. Ni ga naroda ali dežele na
svetu, ki ne bi imela svoje
pravljične zakladnice. In te niso
namenjene le otrokom, ampak
so dobrodošle tudi odraslim, ki
v tem hrupnem in hitrem času
preveč drvijo iz dneva v dan.
Pravljice ne vzamejo veliko
časa, spomnijo na brezskrbne
otroške dni, potolažijo in na-
mignejo rešitev stiske, odpočije-
jo utrujene misli, jasnijo mračne
dni. V zahodnem svetu se
pravljice in zgodbe ena-
kovredno vključujejo v zdravil-
ne postopke sodobnih stresnih
bolezni, kar imenujemo bibliote-
rapija. Toplo vam jo priporočam
v družinskem krogu in ponujam
v ta namen slovensko ljudsko
pravljico. Preberite njeno
skrajšano obliko, poiščite skrito
geslo ter ga vpišite v knjižno
okno. Slednje čimprej pošljite v
Knjižnico Ivana Potrča, Mino-
ritski trg 1, s pripisom KVIZ,
kjer srečnega reševalca čaka lepa
knjižna nagrada - darilo Nove
Kreditne banke Maribor -
Podružnice Ptuj in knjižnice.
DRUGA UGANKA
IN POVODNI MOŽ
Dečku je bila voda nadvse
ljuba. Toda nekega dne sta mu
oče in mati branila kopanje,saj
je voda zaradi naliva narasla.
Fantič ju ni ubogal, deroča voda
ga je odnesla in potopila tja do
kraljestva povodnega moža. Ta
ni trpel žive duše v svojem
vodnem kraljestvu, a droben ot-
rok se mu je zasmilil. Odnesel
ga je v prekrasni grad na dnu
vode ter dečka položil v
stekleno posteljo sredi steklene
sobe.
Deček se je zbudil in začuden
opazoval steklene lepote.
Poigral se je s steklenimi
igračkami in neusmiljeno zajo-
kal. Začudenemu povodnemu
možu je povedal, da je njegov
dom lepši kot kristalno bo-
gastvo. Tudi sobica, vsa iz sreb-
ra, ni dečka potolažila. Spomnil
se je bratca in sestrice in neuto-
lažljivo jokal. Tako je zaspal in
povodni mož je položil spečega
v zlato sobico, kjer so se lesketa-
le zlate igračke. Toda tudi te
niso zmotile dečka: kmalu je za-
jokal, saj se je spomnil OČETA
in MATERE. "Ali sta oče in
mati dražja kot čisto zlato?" se je
čudil povodni mož, ki ni poznal
niti očeta niti matere, pa tudi ne
bratov in sester. "Dražja," je re-
kel fantič. Deček je pojasnil po-
vodnemu možu, da sta oče in
mati večji zaklad kot vsa bo-
gastva iz sveta povodnega moža.
In kaj je preostalu kralju voda?
Dečka je vrnil na obalo, žepe pa
mu je napolnil s samim suhim
zlatom in biseri. Veselje ob sin-
kovi vrnitvi je bilo nepopisno.
Srečno so živeli, le deček se je
odslej kopal v plitvinah, kamor
povodni mož ne seže.
Sedaj pa izpolnite nagradni ku-
pon in ga odpošljite.
KNJIŽNE
NOVOSTI V
MLADINSKEM
ODDELKU
SLOVNICA, ODČARANA
ČAROVNICA (Lj.: M&N,
1995)je prava dragocenost med
poučnimi knjigami za otroke
nižjih razredov osnovne šole.
Priznana avtorica Berta Go-
lob,ki jo odlikujeta humor in
izjemen posluh za otroško
radoživost, je osnovne slovnične
pojme upesnila. Takšna slovni-
ca, ki jo je ilustriral Marjan
Manček, bo mnogim otrokom
pomoč in vzpodbuda, učiteljem
pa dobrodošla popestritev pouka.
ZELIŠČA MALE ČAROV-
NICE (Lj.:DZS, 1995) so boga-
to ilustriran vodnik za male in
velike ljubitelje čajev, zdravil-
nih napitkov, zeliščnih zvarkov
in domačih zdravil. Med mladi-
mi bralci zelo priljubljeni pisa-
teljica Polonca Kovač in ilustra-
torka Ančka Gošnik Godec
predstavljata vodilne zdravilne
rastline in osnovne recepture.
Vseh petinsedemdeset strani
lahko beremo kot prijetno
pravljico ali pa služijo kot mali
proročnik pri nabiranju zelišč.
ELMER (Lj.: EPTA, 1995) je
slonček posebne vrste, saj ni siv,
ampak vsem slon jim navadam
navkljub lepo pisan. Avtor Da-
vid McKee enostavno sporoča:
težko je biti drugačen, a razu-
mevanje, dobrosrčnost in lju-
beznivost premagajo vse težave.
Knjigo priporočam otrokom, ki
vstopajo v novo okolje (vrtec,
bolnišnica, šola, selitev), in tis-
tim, ki jim manjka samozavesti.
Te in veliko drugih knjig vas
čaka v knjižnici, kjer bomo ve-
seli vašega obiska in rešitev
uganke. Do naslednjič, ko bodo
znani prvi nagrajenci, vas
pozdravlja knjižničarka
Llllana Klemenili
OAJEVCI/ODPRLI PRENOV-
UENE POSLOVNE PROSTORE
Vrtnica je
njihov znale
Slavko Rižnar iz Gajevcev
je sicer manjšo trgovino z ok-
repčevanico odprl že pred
petimi leti, ob koncu marca
pa je svojo dejavnost preselil
v večje poslovne prostore.
Trgovina z mešanim blagom
Vrtnica je domačinom že
dobro poznana, prav tako pa
tudi okrepčevalnica ob njej.
Ponavadi se pri Rižnarje-
vih ustavijo domačini iz Ga-
jevcev, Placerovcev in Male
vasi, kupcem pa v trgovini
ponujajo poleg mešanega
blaga tudi umetna gnojila,
vse vrste semen in krmil.
Slavko Rižnar je povedal, da
so imeli potrebo po večjih
prodajnih prostorih že dalj
časa, ime Vrtnica pa so želeli
ohraniti. In zakaj ravno
vrtnica? Izvedeli smo, da je
ime prišlo pač čisto po nakl-
jučju, kajti pri Rižnarjevih so
navdušeni nad vzgojo vrtnic.
Ob odprtju novih prosto-
rov so pripravili večjo sloves-
nost, tudi z nagovorom
gorišniškega župana, sicer pa
se lahko v njihovi trgovini in
okrepčevalnici kupci oglasijo
vsak dan, tudi ob nedeljah in
praznikih.
TM
»•enHIK . ri>trtj>h n.attril 1996
7
miTUMM, HOBRMŽEmMm
PTUJ / koncert v glasbeni šoli
vmeiu pofefi
v dvorani ptujske glasbene šole sta prejšnji teden izvedla
koncert del Franza Schuberta, Jana Huga Voriška in Bedri-
ha Smetane glasbenika iz Anglije, violinist Tomaš Tulaček
in pianist Steven Wray.
Steven Wray je študiral glas-
bo v Oxfordu in igranje klavirja
na Dunaju. Tomaš Tulaček, na
Češkem rojeni violinist, ki je
študiral v Pragi in se izpo-
polnjeval v Londonu, je v Lon-
donu ostal in se spoprijateljil s
Stevenom Wrayem, s katerim
že šest let nastopata v duetu.
Oba sta koncertna glasbenika
in učitelja, Tulaček pa vodi
tudi oxfordski godalni kvartet.
Oba glasbenika se bosta vrnila
na Ptuj julija, ko bosta izvedla
enotedensko mednarodno po-
letno šolo za nadarjene mlade
violiniste. O tem smo se pogo-
varjali z gospodom Tulačkom.
- Že večkrat ste bili v Sloveni-
ji, vendar Vas pot na Ptuj še ni
zanesla...
Tomaš Tulaček: "Povabila
naju je profesorica Meta Gregl-
Trop, s katero sva se seznanila
na seminarjih za nadarjene mla-
de violiniste na Jezerskem. Tam
sem imel doslej dve dobro obis-
kani poletni šoli, letos pa bom to
šolo prenesel na Ptuj. S Steven-
om sva sedaj na Ptuju zato, da se
dogovorimo vse potrebno za po-
letno šolo, sicer pa od tu potuje-
va koncertirat na Dunaj. Ptuj mi
je zelo všeč."
-	Ali je repertoar današnjega,
torej ptujskega koncerta vajin
stalni repertoar?
Tomaš Tulaček: "V duetu
nastopava že šest let in v tem
času sva igrala že v mnogih
državah z različnimi repertoarji.
Specializirala sva se za dunajske
klasike, kar pomeni za kompo-
niste iz 18. in začetka 19. stolet-
ja, igrava pa tudi glasbo iz
začetka 20. stoletja. Na
današnjem koncertu sva veliko
pozornost namenila Franzu
Schubertu. To je skladatelj, ki
nama je obema blizu in ga imava
še posebej rada."
-	Od 8. do 14. julija bosta po-
novno na Ptuju, kjer bosta vo-
dila poletno violinsko šolo.
Komu bo namenjena?
Tomaš Tulaček: "Namenjena
je predvsem dijakom srednjih
šol in nižjih letnikov akademij.
Vsekakor ta šola ne bo za začet-
nike, pač pa za tiste, ki že nekaj
vedo in so tudi visoko motivira-
ni, da znanje nadgradijo. Spreje-
mala ne bova mlajših od enajst
let, gospa Tropova pa je poslala
povabila vsem slovenskih
srednjim šolam in akademiji.
Lani sva imela osem učencev,
več pa jih niti ne moreva spreje-
ti. Z vsakim namreč intenzivno
delava eno uro dnevno. Avdicije
ne bo, razen če bo preveč pri-
javljenih."
- Katera je Vaša posebnost
pri poučevanju violine?
Tomaš Tulaček: "Učenci pri-
nesejo skladbe, ki jih želijo igra-
ti, po navadi s seboj. Gre za to,
da morajo že ob prihodu
izvrstno tehnično izvajati
skladbe, saj brez tega ni inter-
pretacije. Sicer pa se veliko po-
govarjamo o tem, kaj delata roki.
Posebno pozornost posvečam
desni roki, ki drži lok, saj je le-ta
posrednik med interpretom in
poslušalci. Če desna roka ne dela
dobro, ni dobrega zvoka."
Zapišimo še, da govori Tomaš
Tulaček češko, angleško,
nemško in hrvaško, Steven
Wray pa angleško in nemško. S
sporazumevanjem v poletni šoli
tako ne bo težav, sicer pa bo
glasbenika in učence seveda po-
vezovala še glasba.
Milena Zupanič
Violinist Tomaš Tulaček in pianist Steven Wray, oba iz Londona, bosta imela
letošnjo mednarodno poletno šolo za nadarjene mlade violiniste na Ptuju.
ormož / gledališka skupina pripravlja novo igro
Pod režiserskim in organizacijskim vodstvom Milivoja
Žemljica bodo amaterski gledališčniki Zvonko Bešvir, Vesna Da-
nilovič, Anita Kosec, Tomaž Raušl, Leon Potočnik, Viki KJe-
menčič, Mladen Rižnar, Rudi Pevec ter Aleš Kosec, člani Gleda-
liške in literarne skupine Ormož, jutri zvečer v ormoškem domu
kulture premierno zaigrali komedijo Petra Ustinova KOMAJ DO
SREDNJIH VEJ.
Komedija, ki prikazuje spopad
nied generacijama, se dogaja v
Angliji, kamor se po štiriletnem
Pohajkovanju po malajski
džungli, kjer je preganjal ta-
t^kajšnje gverilce, vrne general -
glava družine. Kljub temu da je
doma žal vse narobe (sina hipija
^0 nagnali iz Oxforda, njegova
ljubljena hčerka je noseča in ne
prav s kom, z njegovim na-
'l^oljšim prijateljem ga vara celo
^legova žena), generala vse to ne
Preseneti. Sklene pa, da bo o ce-
lotni zadevi temeljito razmislil
se podobno kot pred vsako
Pomembnejšo vojaško operacijo
umakne v samoto.
Vendar težavAM v njegovem
domu ni videti konca. Medtem
se je njegov sin Robert zapletel z
deklico, prišla je iz daljne Nor-
veške, ki je bila zaupana njegovi
družini. Čez nekaj časa se gene-
ral, močno spremenjen ne samo
po zunanjosti, saj je videti kot
navaden klošar, temveč tudi po
vedenju, medtem se je naselil na
drevesu in tako postal kljub
zgražanju okolja svoboden, vrne
domov po medalje, ki ji potrebu-
je na proslavi svojega regimenta.
Družina je seveda zaradi njego-
vega videza in tudi vedenja
zgrožena in želi očka generala
takšnega, kot je bil prej. Hčerka
mu ob tej priložnosti pokaže še
vnuka in tako se sedaj že dedek
ves razneži in še bolj pootroči ter
ves zadovoljen odide na proslavo
svojega regimenta.
Kljub temu pa se na njegovem
domu stanje normalizira, saj se
mlajši pripravljajo na poroko. S
svojega drevesa pa se spusti tudi
general. Vsi ga hočejo v želji, da
se udeleži poročne slovesnosti,
pripraviti do tega, da postane
ponovno takšen, kot je bil prej.
Ko mladi odidejo k poroki, osta-
ne doma sam z ljubčkom svoje
žene in modrujeta o smislu
življenja. General ob koncu
meni, da četudi zlezeš v življenju
še tako visoko, zmeraj prilezeš
komaj do srednjih vej.
Vida Topolovec
ptuj / razstava v mestni hiši
iSSiaSfe n* Mil
V ptujski Mestni hiši je v petek častni konzul Jordanije Samir Amarin odprl
razstavo del slikarke Anette Al Sharafy.
Anette Ptujčani bolj poznajo
po dekliškem imenu Anica Cvet-
ko. Doma je bila s Turnišč pri
Ptuju. Kasneje je celo desetletje
živela v Kuvajtu, sedaj pa je
doma v Pulju. Gospa Al Sharafy
se bo v kratkem udeležila ski-
karskih kolonij v New Yorku in
Jordaniji, jordanski konzul pa je
njeno delo označil kot most med
mnogimi državami.
Prisotne je ob odprtju razstave
pozdravil podžupan mestne
občine Ervin Hojker in za goste
pripravil po odprtju še poseben
sprejem. Slike, ki jih je gospa Al
Sharafy poimenovala s skupnim
imenom Morje in cvetje, prikazu-
jejo morske, cvetlične, živalske
in druge motive.
- Ali ni nenavadno, da ste se
pričeli tako intenzivno pa tudi
uspešno ukvarjati s povsem
novo dejavnostjo v pokoju?
Anette Al Sharafy: "Slikam
šele dve šolski leti. Moj oče
Franc Cvetko je bil v slikarskem
smislu zelo nadarjen, in ko sem
bila mlada, sem zelo želela slika-
ti. Žal te možnosti nisem imela,
saj od slikarstva ne moreš živeti.
Delala sem kot optik in imela
optiko najprej na Ptuju, v Slo-
venj Gradcu in na Ravnah, nato
sem odšla na specializacijo v
Nemčijo, od tam pa v Kuvajt.
Sedaj sem upokojenka. Čeprav
še sodelujem z optičnim
podjetjem, rada igram citre in
slikam. Zdaj imam čas za to.
Povsem se posvečam morju, son-
cu in slikam. Obiskujem dva
profesorja v Pulju, ki me
poučujeta v slikanju. Imela sem
že več skupinskih razstav, ta na
Ptuju pa je prva samostojna."
- Prvič samostojno razstavlja-
te ravno v rojstnem mestu ...
"Pravzaprav je prišlo do te
razstave bolj po naključju. V
mestu sem namreč pred časom
srečala svojega sošolca iz osnov-
ne šole Matevža Cestnika in po-
vedala sem mu, da slikam.
Vprašala sem ga, kako bi prišla
do samostojne razstave na Ptuju.
No, on je potem to uredil na
občini, tako da sedaj razstavljam
v tem prekrasnem prostoru."
Razstava naše rojakinje bo v
Mestni hiši na ogled do 25. apri-
la, razstavljene slike pa je
mogoče tudi kupiti.
MZ
Ob odprtju prve samostojne razstave Anette Al Sha-
rafy.
cirkulane / izid knjige pesmi dragice voglar
Dragica Voglar z Mej pri Cirkulanah je izdala zbirko
lastnih pesmi z naslovom Hrepenenje. Knjižica, za katero je
naslovno ilustracijo narisal učitelj telovadbe na OŠ Cirkula-
ne Vinko Žemljic, pesmi pa je lektorirala učiteljica slo-
venskega jezika s te šole Kristina Artenjak, je izšla v nakladi
1000 izvodov v samozaložbi ob pomoči devetih domačih
sponzorjev. Spremno besedo je napisal igralec iz Maribora
in selektor ljubiteljskih gledaliških in lutkovnih predstav
Bojan Maroševič, Id je skupaj z lutkovnim režiserjem Bo-
janom Čebuljem pesniško zbirko pomagal predstaviti pred
domačim občinstvom v Cirkulanah. Pesmi je mogoče kupiti
na občini v Gorišnici, v cirkulanski šoli in v gostišču Krona.
Izid pesniške zbirke Dragice
Voglar je pravzaprav izredno za-
nimivo dejanje v fenomeno-
loškem smislu. Predstavljajte si
šele 26-letno, torej zelo mlado
žensko, ki živi stran od civiliza-
cije sodobnega sveta, na Mejah,
od koder ni niti pravih avtobus-
nih povezav z najbližjim večjim
krajem, Cirkulanami. Daleč na-
okoli ni niti enega telefona in
Dragica pripoveduje, da so jo
domačini že zelo postrani gleda-
li, ko je v zadnjem času vsak dan
na mopedu oddrncala do Cirku-
lan in nazaj. Po kaj se le vozi ta
ženska tako pogosto k Sveti Bar-
bari?
Dragica pa se je vozila telefo-
nirat. Za izdajo pesniške zbirke
je bilo namreč potrebno poklica-
ti mnoge ljudi, zavrteti veliko
številk. Za to, kar opravi otrok
današnje civilizacije z gibom
roke izza domače kuhinjske ali
delovne mize, je morala Dragica
prevaliti vsak dan pet kilomet-
rov. Pet do Cirkulan, kjer se je
na pošti prijavila za telefonsko
govorilnico, in pet nazaj.
Pa je vendar uspela z izdajo
Dragica Voglar
pesmi. Ko je bila mlada, jih je
pisala in metala stran, mi pove.
Sedaj se je odločila, da jih bo
hranila in izdala v knjigi. In ji je
uspelo. Ko je bila mlada? Pa saj
je Dragica Voglar s svojimi 26
leti še zdaj rosno mlada. Toda
preživela je že skoraj vse, se ji
zdi. Slabo leto po osnovni šoli je
obesila šolanje na klin, pripove-
duje, in se posvetila družini.
Njen starejši otrok je star že de-
set let, Dragica pa poleg obeh ot-
rok in moža skrbi za prašičke,
eno kravo, zemljo in za kar je pač
potrebno v Halozah še skrbeti.
Čez dan se ji utrneta verz ali dva,
na hitrco ju zapiše, potem pa
zvečer, ko vsi zaspijo, iz njiju
napravi pesem. Ni lahko v Halo-
zah, pravi Dragica, in zato so se
mnogi že odselili. To jo prizade-
va. V Halozah je mnogo trpljen-
ja. Tam se z zemljo ne da zas-
lužiti za preživetje. In zato so
pesmi bolj pesimistične, meni
sama o svojih pesmih.
Pa ni čisto tako. V njenih pes-
mih je ljubezen. Do Haloz, do
tamkajšnjih ljudi, tudi pi-
jančkom iz bližnje gostilne je
posvetila pesem, pa ljubezni do
očeta in mame in do svojega dra-
gega in otrok. Res da pesmi pri-
povedujejo tudi o koncu - prija-
teljstva med sošolci, ljubezni
med ljubimcema, o smrti.
Pravzaprav je osrednja tema nje-
nih pesmi minevanje vsega ali pa
vsaj strah pred ten>.
Pesmi Dragice Voglar ne odli-
kujeta bogastvo izrazja ali bles-
teča rima, so pa izjemno iskrene.
Tako neponarejene so in pove-
dane naravnost, da se bralcu zaz-
di, da živi skupaj z Dragico v
njenih doživetjih. Pa ne v nekih
velikih, enkratnih, neponovlji-
vih dogodkih. Ne, kot da živi
skupaj z njo v njenem čisto
vsakdanjem življenju. In življen-
ju vseh tistih preredkih mladih,
ki so se odločili ostati v Halozah.
Milena Zupanič
8
— —
Četrtek, 11. apnl 1996 - TEDNIK
JURSINCI / PROSVETNO DRUŠTVO PONOVNO ZAZIVELO
Druži lih Ilubezem
do iger in pesjmi
Pesem je družila ljudske pevce in godce.	Foto: Laura
V Juršincih so prosvetno društvo nekdaj že imeli, nekateri v kraju celo
pravijo, da je juršinska ljubiteljska kultura stara že več kot 110 let. Vmes
je društveno delo večkrat zaspalo, pa potem ponovno oživelo. Pred
dobrim mesecem pa so v juršinski občini ubrali novo pot na področju lju-
biteljske kulture: takrat so namreč ustanovili novo prosvetno društvo dr.
Antona Slodnjaka in društvo danes šteje že 50 članov.
Prvi pisni viri o juršinskem prosvetnem dogajanju najver-
jetneje kje v kraju še obstajajo, začelo pa naj bi se z Anto-
nom Aškercem, ki je bil v tistih časih juršinski župnik.
Precej časa so za ljubiteljsko kulturo na vasi skrbeli ta-
mkajšnji učitelji, svoje je prispevalo tudi duhovništvo, ljudje
pa so se družili v različnih sekcijah društva.
Alenka Žmauc, ki sodi med
mlajše člane v društvu in je
prevzela krmilo društva, pravi, da
veliko o zgodovini juršinske ljubi-
teljske kulture še ne ve. Včasih
mora kakšne podatke poiskati kar
pri starejših krajanih, sicer pa se
ravno v teh dneh ubada s številni-
mi podatki, ki so ji na razpolago v
domačem župnišču.
"Kolikor se še spomnim, pred
kakimi osmimi je bilo, smo ime-
li v Juršinch zelo uspešno
dramsko sekcijo, delali smo kar
v dveh skupinah in veliko gosto-
vali naokoli. Poleg tega je delala
še potujoča knjižnica in tudi to
želimo v prihodnje spraviti v
red. Pevskega zbora nismo imeli,
veliko pa se je pelo in igralo kar
v naših dramskih uprizoritvah.
Delo v prosvetnem društvu se je
večkrat ustavilo, pozneje so ga
nekateri ponovno vzpodbudili,
vseskozi pa je za kulturno raven
v kraju skrbela naša osnovna
šola; sodelovali bomo tudi na
prihodnjih prireditvah. Moram
povedati še to, da je skupina
Juršinski fantje delala že pred leti,
bili so samostojna skupina, am-
pak danes so naši člani, v sekciji
ljudskega petja. V občini smo si
že dalj časa prizadevali, da bi
dvignili raven kulturnega
življenja, do neke mere pa nam
je to uspelo, ko smo čisto na
novo ustanovili prosvetno
društvo. Poleg uspešne dramske
sekcije imamo še sekcijo za
ljudsko petje in sekcijo zborovs-
kega petja," pravi predsednica
Alenka Žmauc.
V AVGUSTU
ZAIGRALI
BUTALCE
Prosvetno društvo si je nadelo
novo ime - poimenovali so se po
domačinu iz Bodkovcev dr. An-
tonu Slodnjaku, literarnem zgo-
dovinarju in publicistu. Njemu
v spomin bodo v prvih dneh
maja pripravili kulturni večer,
poleg tega pa takrat na neki
način širše predstavili dejavnost
društva.
"O izbiri primernega imena za
naše društvo smo razmišljali ne-
kaj časa, saj smo želeli, da bi no-
silo ime katerega od naših
domačinov. Na koncu smo se
odločili prav za Slodnjaka, ki je
delal na področju ljubiteljske
kulture. V kraju je za takšno
društveno delo veliko zaniman-
ja, imamo že precej mladih čla-
nov, podporo pa imamo tudi na
občini. Prav preko njih lahko
dobimo kakšna sredstva, saj ves-
te, da je vse povezano z velikimi
stroški. Kakšne folklorne skupi-
ne najverjemeje ne bomo usta-
novili, poleg iger in petja pa si
želimo še kaj drugegga. Bomo
videli, morda bomo kaj naredili
v slikarstvu, pripravili kakšno li-
kovno kolonijo," je še dodala
Alenka Žmauc.
V dramski sekciji so se v tem
letu letili dveh krajših del. Na
srečanju ljudskih pevcev in go-
dcev so se predstavili s kmečko
igro Na kmečkem dvorišču, v
maju pa bodo zaigrali žalosmo
zgodbo Vsi me imajo radi, le oče
me ne mara. Tretje dramsko delo
so Butalci; juršinski gledališčniki
naj bi se z njim predstavili na
občinskem prazniku.
Sicer pa so v kraju navdušeni
nad ljudskim petjem in še po-
sebno pozornost tej zvrsti pos-
večajo Juršinski fantje. V njiho-
vih rokah je bila namreč organi-
zacija tretjega tradicionalnega
srečanja ljudskih pevcev in go-
dcev - sosedov pred tremi tedni.
Po besedah Andreja Čeha, ki v
Juršincih skrbi za ohranjanje
ljudskega petja, se je srečanje
začelo v Mali Nedelji na pobudo
tamkajšnjega domačina Ludvi-
ka Rudolfa. Pred tremi leti so se
dogovorili, da meja med sosedi
ostaja na Gomili kot najvišji
razgledni točki Slovenskih goric
in takrat so se srečali v Mali
Nedelji, drugič pri sv. Tomažu,
letos pa v Juršincih. Veliko obis-
kovalcev in prijetno vzdušje sta,
po besedah Čeha, v Juršincih
pripomogla, da je prireditev
dobro uspela. V programu so se
predstavili Malonedeljski fantje,
ljudske pevke od Sv. Tomaža z
ljudskim godcem Danilom
Cajnkom, komorni mešani
pevski zbor od Sv. Tomaža,
sestre Nedelj ko iz Savcev,
ljudske pevke od Sv. Jurija ob
Ščavnici, ljudska pevka in har-
monikarka Frančiška Gutman iz
Kokolanjščaka, juršinski mešani
pevski zbor PD dr. Antona
Slodnjaka, Juršinski fantje,
juršinska dramska skupina s
kmečko igro, prireditev pa sta
vodili Anica Veršič in Nada
Pignar, ki je med drugim tudi
podpredsednica juršinskega
prosvetnega društva.
Pri ohranjanju juršinske ljubi-
teljske kulture in ljudskega
izročila sedaj sodeluje okrog 50
članov, v prihodnje se jim bo
pridružilo še nekaj novih, vsi pa
se bodo predstavili 4. maja na
prireditvi v Juršincih. Glasbeni-
ki, pevci in igralci želijo v kraju
ohranjati ljudsko zročilo, ne-
kakšna njihova posebnost pa naj
bi bilo ohranjanje ljudskega
izročila po etnografski poti.
Tatjana Mohorko
ORMOŽ / 50 LET SKUPNEGA ŽIVLJENJA
Baloporoimca fernon
Zakonca Ternon sta nazdravila prazniku. Foto Žalar
V soboto, 30. marca, so v
ormoški poročni dvorani opravi-
li že tretjo zlato poroko v tem
letu. V krogu družine in prijatel- ;
jev sta visoki jubilej praznovala !
Terezija in Ivan Ternon iz Šar- !
dinja 39. Vzgojila sta tri otroke,
danes pa sta babica in dedek šes-
tim vnukom.
vk
ŽENSKO IN MOŠKO mitnmo
"smiTr
PC DOMINO,%779-226 ^
AVTOBUSNA POSTAJA \
t776A56 \
PTUJ / DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ ODPIRAJO VRATA
Htt ogled na^H>m
adeUd slovenddh kmeHi
Jutri bodo v Ptuju odprli že sedmo razstavo Dobrote slovenskih kmetij, ki
jo je leta 1990 pričelo Turistično društvo Ptuj. Organizirajo jo ministrstvo
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, uprava za pospeševanje kme-
tijstva, mestna občina Ptuj in kmetijska svetovalna skužba pri Obd-
ravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo v Ptuju. Letos se bo z
mlečnimi, krušnimi in mesnimi dobrotami predstavilo 477 slovenskih
kmetij; 379 bo krušnih izdelkov, 93 mesnih in 82 mlečnih izdelkov.
Pri krušnih izdelkih so letos zaradi velikega zanimanja ome-
jili število izdelkov, tako da lahko kmetija na razstavi sode-
luje le z enim, pri mlečnih in mesnih pa je ostalo pri dveh iz-
delkih. Najboljšim bodo podelili bronasta, srebrna in zlata
priznanja, za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje pa ki-
pce kakovosti. Iz vsake skupine bodo nagradili tudi po tri iz-
delke za etnološko vrednost. Nekaj razstavljalcev pričakuje-
jo tudi iz tujine; zagotovo bodo prišli Tržačani, s celovškega
in graškega območja pa potrdilo za sodelovanje še pričaku-
jejo.
Razstava Dobrote slovenskih
kmetij pomembno prispeva k
razvoju dopolnilnih dejavnosti
na slovenskih kmetijah, kar je
bil tudi eden izmed ciljev za or-
ganizacijo razstave, vzpodbujala
oziroma pospešila pa naj bi tudi
sprejem ustrezne zakonodaje,
predvsem ureditev prodaje na
domu. Njen pomen se kaže tudi
v ohranjanju tradicij življenja in
dela na kmetijah ter kulinarike,
ki je gotovo ena bogatejših. Na-
posled pa je njen pomen tudi v
tem, da spodbuja zanimanje
mladih za življenje in delo na
kmetijah. Še največ dela pa orga-
nizatorje čaka pri trženju razsta-
ve. Ker gre za državno razstavo,
v katero je vloženega veliko tru-
da in prizadevanj, jo mora videti
veliko več kot pet ali deset tisoč
obiskovalcev. V Ptuju bi morali
v dneh razstave, ki bo letos odpr-
ta od 12. do 15. aprila, gostiti
vsaj petkrat več ljudi.
Razstavo bo odprl minister za
kulturo Republike Slovenije dr.
Janez Dular, ki bo tudi
slavnosmi govornik. S kultur-
nim programom se bo letos
predstavila pomurska regija, ki
ji je tudi sicer odmerjen večji
prostor, ker se skladno s koncep-
tom razstave širše predstavlja.
Sobota bo v znamenju podelitve
odličij Vino Ptuj '96 in
prašičerejcev, v nedeljo se bo do-
gajanje pričelo s slavnostno
mašo, somaševanje bo vodil de-
kan Izidor Velebi iz Ljutomera,
podelitev priznanj bo ob en-
na.
ajstih, ob 16. uri pa se bo pričel
revialni nastop folklornih sku-
pin SV Slovenije. Na to priredi-
tev so vabljeni tudi vsi župani
sosednjih občin. V ponedeljek
bo strokovni posvet z naslovom
Priznanje pravice do označbe blaga
z geografskim poreklom ter način
pridobitve in rabe blagovne zna-
mke", srečali se bodo ravnatelji
kmetijskih šol, predstavili pa se
bosta tudi kmetijski šoli
Rakičan in Ptuj. V vseh treh
dneh razstave bo potekal bogat
spremljajoči program, v katerem
bodo sodelovale glasbene, folk-
lorne in pevske skupine ter
šolarji s projektnimi nalogami.
Prvi dan bosta svoja projekta
predstavili šoli Podlehnik in
Markovci - prva Od zrna do kru-
ha, druga Tak so se ženili.
Razstava Dobrote slovensKin
kemtij bo na ogled vsak dan od
8. do 20. ure, le v petek od 11. do
20. ure.
MG
Tako bo tudi letos v jedilnici minoritskega samosta-
f EDNIK -11. APRIL 1996
NASI KRAJI IN LJUDJE ■ 9
lenart / sto let marije hrastelj
gostilo Hrasteljevi mami
pri Lenartu v Slovenskih goricah je v soboto, 6, aprila,
praznovala okrogli življenjski jubilej, ki ga dočaka ma-
\okdo, 100. rojstni dan Marija Hrastelj.
Hrasteljeva mama je nadvse
spoštovana in prijazna Len-
artčanka, ki kljub letom rada
pove marsikaj zanimivega. Sku-
paj z možem Antonom, ki je do-
bra tri leta mlajši od nje, živita v
Lenartu v znameniti zgradbi, v
Icateri je bila včasih pošta, zdaj
pa je kmetijska trgovina. Hiša je
seveda njuna, po zakonu o dena-
cionalizaciji sta dobila vrnjeno
celotno zgradbo, ki je bila pred
drugo svetovno vojno ena lepših
v trgu.
Sicer pa je "Hrasteljeva
mama", kot ji radi porečejo Len-
artčani in okoličani, ki jo vsi po
vrsti zelo cenijo in spoštujejo
zaradi njene resnicoljubnosti,
doživela in preživela strahote
druge svetovne vojne. Celotna
dmžina je bila namreč izgnana
iz Lenarta kmalu po prihodu
nemških okupatorjev. Skupaj s
sinom in možem so nato živeli v
Zagrebu. Pred tem so bili v Sla-
vonski Požegi, Banja Luki in
Bosanski Gradiški, od koder se
je potem družina Hrastelj s
pomočjo sorodnikov umaknila
v Zagreb, kjer so dočakali osvo-
boditev.
Po osvoboditvi maja 1945 se je
vrnila v Lenart, kamor je naj-
prej odšel mož Anton, znani le-
narški trgovec, kulturni delavec
in leta 1941 tudi namestnik ta-
kratnega župana Stupice. Oba
sta bila vselej narodno zavedna
in pokončna Slovenca, žal pa sta
po vojni tudi onadva doživela
grenko razočaranje nad novo
oblastjo. Seveda ju tudi to ni
zlomilo, ohranila sta obilje živl-
jenjskega optimizma, ki ga še
dandanašnji rada razdajata. Ve-
sela sta obiskovalcev, sosedov,
znancev, prijateljev in sorodni-
kov. Ljudje ju imajo radi in
onadva sta srečna v družbi vese-
lih in nasmejanih obrazov.
Kako tudi ne, saj sta vse življen-
je nadvse cenila lepo besedo in
ubrano pesem.
Ob 100. rojstnem dnevu so
imeli pri Hrasteljevih v Lenartu
manjšo slovesnost, saj so slavl-
jenki čestitali predstavniki
občine Lenart na čelu z župa-
nom Slavkom Krambergerjem.
Prišli so tudi predstavniki RK,
ZZB NOV, krajevne skupnosti,
centra za socialno delo in seveda
malčki iz vrtca skupaj z direk-
torjem Darkom Rebernikom in
vzgojiteljico Zinko Zemljič.
Pripravili so lep kulturni pro-
gram, slovesnosti pa se je ude-
ležil tudi državni svetnik in
nečak stoletnice Andrej Hras-
telj iz Gornje Radgone. Dobre
želje za zdravje in prijetno
počutje v Lenartu so Hrasteljevi
mami izrekli vsi po vrsti. Naz-
dravili so s kozarčkom rujnega
in tako, kot se za rojstni dan
spodobi, razrezali veliko oku-
sno torto, ki so jo slavljenki po-
darili slaščičarji lenarške pekar-
ne.
Za stoti rojstni dan voščimo
Hrasteljevi mami vse lepo in
želimo še veliko sončnih dni
tudi iz uredništva Tednika.
Marfan Toš
Slavljenki Mariji Hrastelj je čestital tudi lenarški župan.
Foto: Tone
slovenska bistrica/ LETNAKONFERENCAOBČINSKEGAODBORASDS
Novi predsednik Milan Ozimii
"Poročilo bo kratko, zato pa stranka dosega večje uspe-
he," je na volilno-programski konferenci občinskega od-
bora SDSS v Slovenski Bistrici uvodoma povedal dote-
danji predsednik Mi/ia Semec.
V	občinskem svetu ima stranka
kar sedem svetnikov, tajnika
občine, vodjo družbenih dejav-
nosti, ta stranka pa je predlagala
tudi župna dr. Ivana Žagarja in
podžupanjo Nado Vučajnk.
Stranka, ki je v slovenjebistriški
občini pridobila članstvo, dobro
sodeluje tudi z drugimi stranka-
mi slovenske pomladi, še pose-
bej zgledno s SLS.
V	razpravi so se pogovarjali
tudi o pripravah na državnoz-
borske volitve, Jože Jerovšek,
vodja kluba strankinih svetni-
kov v občinskem svetu, pa je
poudaril, da se bodo trudili od
države ponovno pridobiti neka-
tere pristojnosti, še posebej raz-
polaganje s prostorom, kar so
občine v preteklosti že imele. V
prihodnje bodo po njegovem
morali svetniki poskrbeti za
boljši pretok informacij med nji-
mi in volilno bazo. Tajnik
občine Slovenska Bistrica Milan
Ozimič, ki je bil kasneje izvoljen
za novega predsednika občin-
skega odbora, pa je poudaril, da
je letošnje leto za stranko izred-
nega pomena, saj potekajo volit-
ve kar na dveh ravneh - v krajev-
nih skupnostih ter za državni
zbor, kjer se bo odločalo o usodi
Slovenije za daljše obdobje. Zato
mora stranka v volitve, ki so
vedno izziv za njeno preverjanje,
vložiti veliko truda.
Da je pomembno letošnje vo-
litve pričakati dobro pripravljen.
je poudaril tudi Janez Janša,
predsednik SDS, ter nadaljeval,
da napak pri volitvah iz
prejšnjih obdobij ne smejo po-
noviti. Predstavil je tudi poglede
stranke na nekatere najbolj
žgoče probleme, ki Slovenijo tre-
nutno tarejo. Sem sodi pre-
majhna stopnja gospodarske ras-
ti, med drugim pa tudi reforma
pokojninskega sistema, kjer bo
po njegovem potrebno urediti
marsikaj. Predstavil je tudi
večinski volilni sistem, ki ga nji-
hova stranka podpira, kar pa je
brez dvoma njihov velik projekt.
Prisotni so mu postavljali šte-
vilna vprašanja, ki se navezujejo
na najnovejšo orožarsko afero,
mariborski TAM, zunanjo poli-
tiko, še posebej pa o slovenski
želji po vstopu v združeno Evro-
po in v zvezi s tem tudi o prodaji
zemlje tujcem.
Vida Topolevec
Spoznavanie Haloz
v okviru Andragoškega centra Slovenije že od leta 1992
poteka projekt študijskih krožkov, letos pa je v mrežo
slovenskih in svetovnih mentorjev študijskih krožkov
vstopil tudi tim Turističnega urada HALO iz Cirkulan.
Doslej se je v krožkih usposo-
bilo že več kot 250 mentorjev
študijskih krožkov po vsej Slo-
venije - pri Halo imajo sedaj
tri. Letos se nameravajo pri
njih v posameznih krožkih loti-
ti tematike gospodarjenja, per-
spektive turizma, vaščana kot
spodujevalca razvoja na vasi
ter človeka v času in prostoru.
Kot je povedal Stanislav Gole
IZ Halo, so študijski krožki ne-
formalna oblika izobraževanja
'n izkušnje so že pokazale, da so
■najbolj demokratična oblika iz-
nienjave izkušenj in znanj, kjer
'itidje učijo drug drugega. V teh
krožkih se namreč dobi skupina
občanov s podobnimi izo-
braževalnimi interesi, med seboj
si enaki, koordinacijsko in us-
'^lajevalno delo pa opravlja men-
tor krožka. V Ameriki, na Šved-
skem, v Angliji, pa tudi drugod
po Evropi so krožki postali ne-
pogrešljiv del vsakdanjika
večine odraslih prebivalcev.
"Teme izbiramo predvsem s
področja, ki ga imenujemo
splošno izobraževanje, kot na
primer zgodovina kraja, zdrava
prehrana, vzgoja rastlin, kako
urediti turistično kmetijo, eko-
logija, kakovost poslovanja, sicer
pa je izbor odvisen povsem od
želja in potreb članov krožka
oziroma morebitnih sofinancer-
jev. Krožki delujejo po metodi
sociokultume animacije.. Dose-
danji rezultati krožkov v svetu
in Sloveniji so zelo vzpodbudni.
Ministrstvo za šolstvo in šport
vsako leto razpiše natečaj za de-
lovanje študijskih krožkov," je
med drugim povedal Gole.
Pri Halo so v letošnjem letu iz-
brali štiri osrednje teme za štu-
dijske krožke, ki jih želijo izpel-
jati na področju Haloz. Poleg
osnov gospodarjenja naj bi v po-
sameznih krožkih kar največ iz-
vedeli o perspektivi turizma na
področju Haloz. Izdelati name-
ravajo podrobnejšo turistično
ponudbo ob vinski cesti, turis-
tični vodnik in prospekt. Govo-
rili naj bi o naravni in kulturni
dediščini, domačih jedeh, re-
kreaciji in turističnih sprehajal-
nih poteh na haloškem po-
dročju. V krožkih bi se lotili tudi
ročnih spretnosti, radiestezije,
astrologije in bioenergetike,
zdravilnih zelišč, varovanja
okolja, celostne podobe vasi in
lokalnih informacijskih siste-
mov. Študijske krožke bodo v
Turističnem uradu Halo v Cir-
kulanah pripravljali vse leto,
želijo pa seveda kar največ znanj
podati v domačem okolju
gorišniške občine.
T. Mohorko
Lenart / območno srečanje lutkarjev sv Slovenije
Vse vet mladih lutkarjev
v petek je bilo v domu kulture v Lenartu in kulturnem
dotnu v Jurovskem Dolu območno srečanje lutkovnih
^kupin severovzhodne Slovenije. Gostiteljici sta bili lut-
j^ovna skupina Pika Kulturnega društva Radka Smiljana
Lenarta in Zveza kulturnih organizacij Lenart.
Srečanja se je udeležilo osem
.!^^kovnih skupin, ogledal pa si
je tudi predsednik Združenja
^^^daliških in lutkovnih skupin
^ovenije - področni odbor Ma-
ribor Janez Karlm. V Lenartu
so nastopile lutkovna skupina
Pika iz Lenarta ter lutkovna
skupine iz osnovnih šol Sv. Ana,
Dokležovje, Gederovci in Pod-
lehnik. V Juroskem Dolu sta
nastopili lutkovna skupina Graj-
ski strahci iz Murske Sobote in
"Sabadan" iz Limbuša pri Mari-
boru. Srečanje je sklenilo lut-
kovno gledališče Kobanci iz
Kamnice pri Mariboru.
Po srečanju je potekal strokov-
ni posvet mentorjev skupin s se-
lektorjema za lutkovno dejav-
nost Bojanom Maroševičem in
Danilom Vrancem.
MS
Ko nekateri ljudje opravljajo neko delo, razmišljajo
tudi, kako bi si ga poenostavili, izboljšali delovne razme-
re in podobno. JMed take gotovo spada tudi Franc
Kaučevič iz Lenarta.
Kot varilec je delal v maribor-
skem MTT in zaradi težav, ki jih
trenutno ima podjetje, je
začasno brez zaposlitve. Zaradi
nejgovih zdravstvenih težav
opravi na vrtu težka fizična dela
žena, on pa postori le kakšna
lažja. Med drugim je vsako leto
postavljal opornice in privezoval
sadike paradižnika. Ne, da mu
delo ne bi šlo od rok, le včasih se
je preveč zavezana vrvica zareza-
la v rastlino, že prvo neurje je
podrlo količke ter pri tem
poškodovalo rastline. Paradižni-
kove bilke se včasih tudi zelo
razbohotijo in jih je potrebno
povezovati ... Skratka kar precej
dela je, da pridelaš lep in zdrav
paradižnik. In tako je Franc
prišel do zelo dobre rešitve. Svoj
patent je poimenoval paradižko,
je pa to kovinski del, ki ga lahko
namestimo na leseno, kovinsko
ali opornico iz kakšnega drugega
materiala. Vse skupaj je že prija-
vil na ustrezno ustanovo, kjer so
potrdili njegovo inovacijo kot
nov izum. Lani je Franc
Kučevič pridelal na svojem vrtu
za razlikb od prešnjih let zelo
zdrave plodove paradižnika. Ni
ga škropil; kdo ve, mogoče so
plesen preprečili pocinkani spi-
ralasti oporniki? Čeprav se
Franc ukvarja z vrtnarjanjem le
za hobi, je s svojo inovativnostjo
verjetno olajšal delo marsikate-
remu pridelovalcu paradižnika.
Franc Kaučič pa ima še veliko
zanimivih idej, ki jih bomo
predstavili ob kakšni drugi pri-
ložnosti.
MS
Franc Kaučevič pravi: "Če uporabljaš pri delu malo domišljije,
si ga lahko zelo poenostaviš."
Opravičilo
v prejšnjem Tedniku smo
pri sestavku Srečanje nek-
danjih sošolcev (stran 15) ob-
javili fotografijo fotografa
Toneta iz Lenarta. Žal so ne-
gativ v tiskarni obrnili naro-
be in je bila objavljena foto-
grafija neostra. Za napako se
prizadetim opravičujemo.
Urodništvo
Še enkrat
Otroci in
njihovi hišni
prijatelji
Projektni teden na OŠ dr.
Ljudevita Pivka z naslovom
Otroci in njihovi hišni prijatel-
ji, o katerem smo pisali v
prejšnji številki Tednika, so
pripravile učiteljice Kristina
Paj, Mihaela Drozg in Marija
Amuš. Žal je prišlo pri zapisu
dveh imen do tiskovne napake,
za kar se prizadetima učitelji-
cama opravičujemo.
MZ
Izjava
gradbenega
odbora
Gradbeni odbor za modern-
izacijo krajevne ceste R 346
Črmlja - Sovjak - Biš, ki je bil
imenovan na seji sveta KS
Trnovska vas 30. marca 1995,
obvešča krajane KS Trnovska
vas, da se bo pričela modern-
izacija omenjene ceste še v tem
mesecu. V letošnjem letu smo
se s pomočjo občinske uprave
občine Destrnik - Trnovska
vas ponovno prijavili na
natečaj Ministrstva za eko-
nomske odnose in razvoj za do-
delitev sredstev za spodbujanje
razvoja	demografsko
ogroženih območij v RS za leto
1996 (Ur. 1. RS 9/96). Naša ces-
ta je na tretjem mestu v občin-
ski prioriteti, ki je bila izdelana
v letu 1995 in letos ponovno
potrjena na 14. seji občinskega
sveta občine Destrnik - Trnov-
ska vas dne 28. marca. Zajeti
smo tudi v planu dela za leto
1996, ki ga je svet KS Trnovska
vas sprejel na seji 11. januarja
letos.
Modernizacija bo potekala po
dogovorjeni trasi v izmeri 1585
metrov, kot je bilo dogovorje-
no na sestanku 3. decembra
lani. Ne bomo dovoHli nobe-
nih sprememb trase, saj to za-
konsko ni možno. Nihče pa
tudi ne bo dobil asfalta na tuj
račun. Krajana, ki širi nere-
snične informacije in govori o
spremembi trase, pa prosimo,
da s tem preneha. S svojim go-
vorjenjem zavaja krajane, ško-
duje nadaljevanju akcije in kot
član sveta KS Trnovska vas
tudi razvoju kraja. Krajane
prosimo, da ne nasedajo nere-
sničnim govoricam in se za in-
formacije obračajo na člane
gradbenega odbora in KS
Trnovska vas.
Za gradbeni odbor:
Zmagoslav Šalamun
tednik -11. APRIL 1996
PO NAŠIH KRA.TIH -10
V petek bo ormoška dramska
skupina Holermus v domu kul-
ture uprizorila svojo prvo
letošnjo premiero z naslovom
Komaj do srednjih vej Petra Us-
tinova. V primeru slabega vre-
mena naprošajo premiersko pu-
bliko, da čez gala obleke oblečejo
še kak dežni plašč, ki naj ga iz
varnostnih razlogov nikar ne od-
dajo pri garderobi. V ormoški
dvorani, ki je polna presenečenj,
namreč nikoli ne veš, v kateri
vrsti bo natekalo.
Vsi, ki ste mislili, da pot v Ev-
ropo vodi prek Šentilja, Gornje
Radgone ali celo Ljubljane, ve-
dite, da se cesta v Evropo prične
na Kogu. Tam so si obupani,
razdraženi, a s humorjem obo-
roženi prebivalci pred blatnim
klancem postavili takšen napis.
Direktno nasproti tej cesti vodi
še precej bolj zdelan klanec v
drugo grabo, najbrž v Afriko ali
Azijo. Sicer pa imajo v ormoški
občini precej smisla za humor.
Med drugim se kraji pri njih
prav zares imenujejo Amerika,
Meksiko, Sibirija, Kina in Ko-
zara. Pa tudi Pesjak, Mački j i
Rep, Stovraga in Božja Mlaka.
V Podgorcih so znani po raz-
gibani kulturni djavnosti in
menda tam prebiva veliko ljubi-
teljev kulture. Na nedavnem
skupnem koncertu sta ormoški
in tomaževski pevski zbor v prav
teh Podgorcih naletela na hud
problem: trideset nastopajočih
se je namreč znašlo pred opazno
prazno dvorano. Nastop so zara-
di nesklepčnosti skoraj morali
odpovedati.
Če mislite, da vsi negodujemo
zaradi stavke zdravnikov, se pre-
sneto motite. Prebivalci okolice
ormoškega zdravstvenega doma
so tega dejstva še kako veseli in
so celo predlagali, naj bi stavka
postala tradicionalna, trajala pa
naj bi čim dlje. Le na ta način
jim namreč uspeva parkirati svoj
avomobil pred svojim stanovan-
jem. Če pa zdravniki delajo, so
vse zelenice in ceste v okolici
tako zaparkirane, da niti blizu
ne morejo. Menda ima s prome-
tom težave tudi sam zdravstveni
dom, saj parkirani avtomobili
onemogočajo izhod tudi službe-
nim vozilom. V zadnjem času pa
so vse glasnejši tudi predlogi, da
bi bilo omenjeni problem na-
mesto s stavko mogoče rešiti
tudi z gradnjo primernega parki-
rišča. Česa vse si ljudje ne zmis-
lijo!
vk
ormož / razstavni prostor renault
Ob odprtju prve razstave v prodajno-servisnem centru Re-
nault je direktor Miran Topolovec obiskovalcem obljubil, da
to ni zadnja razstava v tem prostoru. In obljubo je držal. V
petek so namreč odprli že drugo razstavo, tokrat slikarja
Bojana Oberčkala, ki kot likovni pedagog poučuje v Sre-
dišču ob Dravi, ljubiteljem likovne umetnosti pa je znan v
raznih krajih Slovenije in tujine, kjer je sodeloval s samos-
tojnimi in skupinskimi razstavami. Ob odprtju se je gostom
s svojim drugim javnim nastopom predstavila tudi dekliška
skupina iz Središča ob Dravi. Sedem mladih pevk je za to
priložnost pripravilo nekaj prijetnih pesmi.
O slikarjevem delu je govoril
mag. Vladimir Potočnik, aka-
demski slikar, ki je dejal, da je
Oberčkal v treh desetletjih razvil
spoznavno formo poetičnega
realizma in da ga že od nekdaj
privlačijo preprosta, a zanimiva
arhitektura starih kmečkih
domačij, skednjev, že pozabljena
kmečka orodja in uporabni
predmeti. To je svet, ki počasi,
toda vztrajno propada in se umi-
ka novemu. V Oberčkalovih sli-
kah z nostalgijo uzremo čas nje-
gove mladosti, ki je bil revščini
navkljub najlepši, zato ni čudno,
da si želimo vsaj del tega imeti
ob sebi, v svojih domovih.
Na odprtju se je zbralo veliko
gostov, posebno pozornost pa je
pritegnil Tone Partljič, ki je s
kratkim nagovorom in eno iz-
med svojih črtic nasmejal prisot-
ne. Dejal je, da sta s slikarjem
prijatelja še iz tistih časov, ko je
njuna generacija sanjala, da bo
spremenila svet. Tega sicer niso
naredili, so pa se uspešno uvelja-
vili na različnih področjih. Pre-
bral je svojo črtico Pogled z
domačega praga ali dialektika.
Črtica govori o povojnih letih,
ko sta obstajali vsaj dve resnici
in dva pogleda na realnost. Ena
za šolo, oblasti, cerkev in druga
za sebe. To pa za otroško glavo
ni bilo preprosto razumeti. Od
tistih časov se je marsikaj spre-
menilo, misel Partijičeve črtice
pa živi še danes. Mogoče še
močneje kot nekoč.
vk
Razstava bo odprta do 5. maja.
ZDA/ y KULTURI
•••
Marija Hernja
Masten
predsednica
Arhivsicega
društva Slovenije
Na občnem zboru Arhivske-
ga društva Slovenije v Ljublja-
ni je bila izvoljena za predsed-
nico društva Marija Hernja
Masten iž Zgodovinskega ar-
hiva Ptuj, podpredsednik pa je
ostal Ivan Lovrenčič, direktor
Zgodovinskega arhiva Ptuj.
Oboje pomeni veliko priznanje
za to ptujsko ustanovo, ki je že
lani za svoje delo prejela
državno priznanje, častni znak
svobode. Letos bo izpeljala dve
pomembni prireditvi: konec
maja kolokvij predsednikov
evropskih arhivskih društev, v
oktobru pa mednarodni sim-
pozij, posvečen meščanstvu
pred šestimi stoletji.
MZ
•••
Zdenka Golub,
Stanka Varžič in
Sonja Zakelšek
To so tri mentorice šolskih
gledaliških ali lutkovnih sku-
pin na območju ZKO Ptuj, ka-
terih predstave je selektor Bo-
jan Maroševič izbral za ude-
ležbo na območnih srečanjih.
Skupina Lutka lutkica iz
Osnovne šole Podlehnik, ki jo
vodi mentorica Zdenka Golub,
je na območnem srečanju lut-
kovnih skupin v Lenartu odi-
grala Variotovega Vzornega
soproga.
Na območnem srečanju gle-
daliških skupin v Pesnici pri
Mariboru pa bodo nastopili
drugošolci iz Majšperka, ki jih
vodita Sonja Zakelšek in Pri-
mož Kostanjevec, s predstavo
Do tiste stezice in gledališka
skupina Bonbončki iz šole v
Kidričevem mentorice Stanke
Varžič s predstavo Revolucija
v kraljestvu bonbonov.
MZ
•••
Še katalog risb
Sarajevčana
Damirja Dragulja	|
v Mestni hiši v Ptuju so
prejšnji torek odprli razstavo	|
najnovejših risb mladega Sara-	g
jevčana Damirja Dada Dra-	|
gulja. Spremljala je predstavi-	g
tev slovensko-angleškega kata-	|
loga, ki je izšel po zaslugi mest-	|
ne občine Ptuj, Perutnine in	|
Nove KB Maribor - poslovne	|
enote Ptuj. Ptujčani so še en-	I
krat izkazali naklonjenost mla-	|
demu Sarajevčanu, ki ga je voj-	K
na vihra skupaj z družino preg-	|
nala iz rodnega mesta, Ptuj pa	a
je s svojim dejanjem ponovno	|
izkoristil priložnost za promo-	|
cijo, saj bo razstava mladega	i
Sarajevčana skupaj s katalo-	|
gom potovala po nekaterih slo-	|
venskih in evropskih mestih.	|
Razstava je bila na ogled samo	|
tri dni.	^
MG	^
ptuj / izid dveh knjig v eni
Kdor bo zadnji zapusHI
to mesto, naj ugasne lui
Pri Društvu mladih Ptuj je v nakladi 300 izvodov izšla knjižica z naslov«!
om Kdor bo zadnji zapustil to mesto, naj ugasne luč. Pravzaprav gre zq!
zapise dveh mladih avtorjev iz Ptuja, in sicer Milana Krajnca - Ninija in
Petja Janžekoviča. Dela vsakega od njiju beremo s svoje strani, izšli sto
torej dve knjigi v eni.
Poglavitni vzrok za izdajo dveh knjig v eni je pridobivanje
sponzorskega denarja in delitev stroškov tiska, zato je prav,
da obravnavamo vsako knjigo ločeno. Nekaj pa je le skupne-
ga: naslov je na obeh straneh enak in kaže na to, da sta av-
torja v začetku nameravala izdati pesmi in prozo z isto te-
matiko, kot sta sama povedala. Pisati sta nameravala proti
vsakršnemu zatiranju in zasvojenostim.
MILAN KRAJNC - NINI
Milan Krajne - Nini, 22-letni
študent fizike na pedagoški fa-
kulteti v Mariboru, je dejansko
posvetil dve pesmi heroinu, ki
najprej preprečuje stike med
ljudmi, potem pa še ubija. Nini-
ju se zdijo zasvojenosti, preda-
nost alkoholu in drugim mami-
lom ne le velika nevarnost za
mlade, pač pa dejstvo, ki obstaja
in o katerem moramo govoriti.
Sicer pa je velika večina njego-
vih pesmi posvečena ljubezni, še
bolj pa iskanju drug drugega in
upanju, da ne bo nekega, katere-
gakoli prijateljstva že nikoli ko-
nec. In pravzaprav veje iz teh pe-
smi neznosen strah prav pred
tem dejstvo: da bo nekoč minila
ljubezen, da bo človek ostal pov-
sem sam, izgubljen v tem veli-
kem in krutem svetu. ..Izreden si
zaprla oči, / sem v njih videl tvoje
slovo. / Oh, / ko bi ta objem trajal
večno. Še bolj označujoč je nas-
lednji del ene izmed pesmi: ...
kje bom jutri / in kako mi bo ime
l...lje odvisno od ljudi, ki me iščejo!
Ali je torej bistvo človeka odvis-
no od misli, namer in dejanj
drugih ljudi? Ali je obrnjeno, da
bodo drugi v človeku iskali ne-
koga zato, ker vedo, koga iščejo?
Ali pa se je potrebno prilagoditi
malo sebi, malo pa drugim?
Zapise Milana Krajnca bi
oblikovno lahko razdelili v vsaj
tri razdelke. Prozo, posvečeno
med drugim Faustovemu Mefis-
tu oziroma mlademu fiziku, ki
ga silna spoznanja znanosti tako
razburijo, da kar umre. Ali pa ga
ubije vesolje? Sicer pa je večina
prostora v knjižici namenjena
pesmim, ki jih lahko razdelimo
na tiste z rimo in lake brez nje.
Vse so izrazito osebnoizpoved-
ne. Čisto na koncu je knjižici do-
dana še ena pesem, posvečena
vam, dragi bralci. In lahko noč.
PETJA JANŽEKOVIČ
... Nismo se zato zbrali, da bi
ocenjevali tuja dela. Zbrali smo se,
da zapustimo to mrtvo mesto in svet,
pa čeprav samo za nekaj Mr... je za-
pisal Petja Janžekovič, 21-letni
študent kemije in filozofije na
fakulteti za naravoslovje in
tehnologijo ter filozofski fakul-
teti v Ljubljani, že v uvodu v
svojo knjižico. Tako bi seveda
lahko bilo. Nagnjeni pa smo k
temu, da sodimo drug drugega,
da mislimo drug na drugega, da
se "družbeno verificiramo". Po-
sebej pa je nesmiselno polagati
na srce, da ne bi ocenjevali,
hkrati pa zbirko svojih proznih
in pesniških zapisov "na ogled
postaviti". In prav v tem smislu
so mi zapisi Petje Janžekoviča
všeč. Kličejo namreč k temu, da
bi z mladeničem polemizirali o
njegovih mislih, jim odobravali
in jih grajali, jim pridodajali
svoje. Bralec se v hipu vrne v čas
svojih študentskih let, v čas, ko
je bilo mogoče vse in ko se je
lahko ogradil od vsega sveta kot
sedaj Petja z izjavo: "Sam sebe
najbolj zanimam."
V njegovih proznih delih - pe-
smi sta samo dve - je vse mogoče
zaradi izhodiščne misli, v kateri
se avtor vseskozi sprašuje, ali
sploh smo ali nas ni. In če že
smo, ali ni poleg nas in v nas še
nekdo? Ali drugače: Ona je zanj
resnična (v zapisu Opis), ker jo
vidi lepo, s prsmi, podobnimi gra-
nitnim skalam, dišečimi lasmi in
kot svila gladkimi nogami... In ver-
jemite, zanjo bi tudi umrl. Kaj pa
On? A kaj mi vse to koristi, ko pa
niti ne veš zame! In avtor je zopet
tam, kjer je bil v svoji temeljni
misli nekega drugega spisa: sem
ali nisem in kdo mi bo eno ali
drugo potrdil?
Posebne omembe je vreden
tudi zapis Samokontrola, v kate-
ri se znajde P. v dvojni negoto-
vosti: strašno utrujen ne ve več,
ali obstaja ta hip v resničnosti ali
sanjah, kjer mu naložijo zaradi
njegovega velikega greha stra-
hotno kazen: ubiti mora starše.
Ker jih ne more, salomonsko
reši problem tako, da z
zadrževanjem diha usmrti same-
ga sebe. Takrat pa vidi ciničnega
Gospoda, ki se smeji, češ saj ni-
sem mislil tvojih staršev, pač pa
katerekoli starše.
Če bi želeli dobro poznati sa-
mega sebe, bi morali vsi veliko
več pisati. Iz sebe. In da bi ohra-
nili svoje misli in torej misli lju-
di nasploh, bi morali izdati veli-
ko več knjig. Če bi se resnično
zanimali drug za drugega, bi po-
tem te knjige tudi brali ali pa
vsaj takrat poslušali ljudi okoli
sebe, kadar nam imajo kaj pove-
dati. Kaj svojega. Petja Janžeko-
vič in Milan Krajne (to je že nje-
gova tretja knjižica) sta se
odločila svoje misli in občutke
tokrat objaviti v knjigi. Preberi-
te jo.
Milena ZupaniČ
tednik ■ 11. APRIL 1996
NASI KRAJI IN LJUDJE - 11
Najprej delo^ potem veselje
Med tema dvema posnetkoma
je kar nekaj mesecev razlike. V
lanskem decembru so hajdinske
kuharice pod vodstvom učitelji-
ce Nade Pignar in v organizaciji
Foto: Primož Brodnjak
Terezije Meško z Obdravskega
zavoda za veterinarstvo in živi-
norejo pri Marti Sitar na Zg.
Foto: S. B.
Hajdini pripravljale jedi iz per-
utninskega mesa "tako in dru-
gače".
8. marca pa so se "tako in dru-
gače" poveselile na turistični
kemtiji Medved v Jablanah. Mu-
zikant, ki je bil poleg Danila edi-
ni predstavnik močnejšega spo-
la, je imel s pevkami in plesalka-
mi kar precej opraviti in zjutraj
so nobeni ni mudilo domov. Vse
udeleženke so zelo hvaležne An-
geli Cartl in njeni organizacijski
ekipi za idejo ter izvedbo. Vese-
lijo se že naslednje priložnosti,
ko bodo spet lahko malo menjale
vsakodnevne skrbi in težave za
prijetno družbo svojih
sovaščank.
S.B.
PIŠE: ING. AGR. DAMJAN FINŠGAR / STROKOVNJAKI SVETUJEJO
Spomlmhmko lalinmie
plevelov v mdmnih in imih Utih
Pleveli kalijo in rastejo z žitni-
mi posevki. V topli jeseni vzkali
večina vrst plevelov, ki rastejo v
oziminah. Ce sledi takšni jeseni
še mila zima, se njihova rast ne
zaustavi in je potrebno zatiranje
opraviti že zgodaj spomladi.
Lanska jesen je bila za kaljenje
in razvoj plevelov v oziminah
neugodna. Mnogo vrst plevelov
ni vzkalilo, zato je večino
pričakovati spomladi, brž ko
bodo za njihov razvoj dosežene
dovolj visoke temperature.
Ugotavljamo, da letos v večini
posevkov zastopanost plevelov
še ni tolikšna, da bi jih bilo,
predvsem iz ekonomskih razlo-
gov, že upravičeno zatirati. Zara-
di tega vam priporočamo, da
pregledujete posevke vsak te-
den tja do konca aprila.
Opazujemo gostoto plevela,
zastopanost posameznih vrst,
določimo prevladujoče vrste
plevela, velikost in njegovo vi-
talnost. Z upoštevanjem pragov
škodljivosti presodimo, ali je
plevel sploh potrebno zatirati
oziroma kdaj ter se odločimo za
izbor ustreznih pripravkov.
Posebno pozornost velja po-
svetiti plevelom, kot so smole-
nec, dresen, navadna zvezdica in
drugi. Njihov vpliv na
zmanjševanje količine in kvali-
tete pridelka je tolikšen, da je
njihovo zatiranje nujno potreb-
no.
Za uporabo herbicida se
odločimo, ko zapleveljenost
preseže enega od naslednjih
pragov:
-	več kot 20-30 travnih pleve-
lov na m (srakoperec, lisičji rep)
-	več kot 50 širokolistnih ple-
velov skupaj na m^.
-	več kot 25 rastlin navadne
zvezdice (Stellaria media) na m ,
-	več kot 0,1 rastline smolenca
(Galium) na m^,
-	več kot 2 navadna slakovca
(Polygonum convolvulus) na m
ali
-	več kot 5-10-odstotna skupna
pokrovnost s plevelom ob koncu
razraščanja žit.
Najugodnejši čas za zatiranje
plevelov v ozimnih žitih (pšeni-
ca, ječmen, rž in triticale) bo
zato predvidoma šele v prvi po-
lovici aprila. Ker so v tem času
že dokaj visoke dnevne tempera-
ture (12 C in več), bodo takrat
tudi najugodnejše razmere za
učinkovanje translokacijskih
herbicidov.
Na slovenskem tržišču so letos
v prodaji trije na širokolistne
plevele zelo učinkoviti herbici-
di: basagran DP-P, duplosan
DP ter duplosan KV.
Kdaj in v katerem odmerku
bomo uporabili omenjene her-
bicide?
Duplosan DP je mogoče upo-
rabiti od faze treh listov žit do
začetka kolenčenja. Letos ga bo
mogoče uporabljati - glede na se-
danji razvoj žit - predvidoma do
20. aprila. Uporabimo ga 2,0 -
2,5 l/ha. Nižjo količino uporabi-
mo, če ga kombiniramo z grami-
nicidom za zatiranje srakoperca
(pahovke), npr. tigrex 2,0 l/ha,
tolkan 2,0 l/ha ali dicuran 500
2,0 l/ha. Takšna kombinacija je
glede na učinkovitost trenutno
najcenejši način zatiranja vseh
plevelov v ozimnih žitih. Duplo-
san DP lahko uporabimo že pri
nižjih temperaturah 7 do 8 C,
najboljše delovanje pa dosežemo
pri temperaturi nad 12 C.
Basagran DP-P uporabljamo
v količini 2,5 - 3,0 l/ha. Delovan-
je na travne plevele dosežemo, če
mešamo 2,5 l/ha z že omenjeni-
mi graminicidi. Manjši odmerek
zadostuje tudi za širokolistne
plevele, ki nimajo več kot 4 liste.
Posebnost basagrana DP-P je v
tem, da ga lahko uporabljamo
še v času kolenčenja. Z njim
lahko popravljamo napake, ki
smo jih ali jih bomo naredili pri
uporabi kakšnega drugega her-
bicida. Zadnji čas njegove upo-
rabe je tik pred klasenjem, od-
merek pa 3 l/ha. Tovrstne korek-
cije priporočamo predvsem v
primeru močne zapleveljenosti s
smolencem in slakom.
Na številnih njivah se zaradi
ozkega kolobarja vedno bolj poj-
avlja osat. Ker gre za zelo
trdoživ plevel, je v primeru, ko
ga je potrebno zatirati, smiselno
škropljenje načrtno prilagoditi.
Glede na dosedanje izkušnje je
mogoče osat v žitih učinkovito
zatreti edino s kombinacijo ba-
sagrana DP-P 2,0 l/ha ter du-
plosana KV 1,7 l/ha. Škropljen-
je je najučinkovitejše, ko osat
doseže višino vsaj 15 cm. S to
kombinacijo sredstev zatremo
tudi ves drugi širokolistni ple-
vel.
Herbicida basagran DP-P in
duplosan DP je mogoče upora-
biti tudi v jarinah (jari ječmen
in pšenica ter oves), ko je vzka-
lila večina plevelov. Ker spomla-
di trave v posevkih jarih žit ne
povzročajo večje škode, upo-
rabljamo herbicida samostojno.
Čas uporabe je enak kot pri
ozimnih žitih.
PTUJ / SKLIC LOVSKE TISKOVNE KONFERENCE
Nahge lovstva in lovskih dnmn
Kot kaže, se je Zveza lovskih družin Ptuj končno
odločila vključiti v aktualno razpravo zelene bra-
tovščine.
Predsednik Zveze lovskih
družin Milan Trafela namreč
jutri, v petek, 12. aprila, ob 10.
uri sklicuje tiskovno konferen-
co Zveze lovskih družin Ptuj,
na kateri želijo javnosti pred-
staviti svoje poglede na pomen
lovstva in lovskih družin v
ptujsko-ormoškem lovskogoj-
itvenem območju ter tudi
načine sodelovanja različnih
uporabnikov prostora.
Med predlaganimi temami
so na prvo mesto določili opre-
delitev nalog, ki jih opravljajo
lovske družine v okviru zako-
na o varstvu, gojitvi in lovu
divjadi ter upravljanju lovišč.
Na drugem mestu je predlaga-
na predstavitev in ocena odno-
sov med upravljalci okolja in
divjadjo, na tretjem strategija
razvoja slovenskega lovstva in
na četrtem mestu organizacij-
ske oblike delovanja lovskih
družin ter - kot so zapisali -
protizakonito nastopanje dru-
gih društev.
V zvezi lovskih družin Ptuj
je v 23 lovskih družinah
vključenih 1070 članov oziro-
ma lovcev z opravljenim lov-
skim izpitom. Od tega je 75
lovskih čuvajev in 23 lovskih
tehnikov, vsi skupaj pa po vel-
javni zakonodaji upravljajo s
ptujsko-ormoškim lovskogoj-
itvenim območjem, ki v celoti
pokriva to zvezo. Kot ocenju-
jejo, lovske družine v glavnem
z lastniki zemljišč do sedaj do-
bro sodelujejo, vso odškodni-
no za škodo, povzročeno od
divjadi, pa sproti poravnavajo.
-OM
spomladansko čiščenje / izreden odziv pri
zbiranju kosovnih odpadkov
Akcija pmU^li m M dm
Delavci podjetja Čisto mesto so kljub slabemu vremenu že
v marcu opravili glavnino spomladanske akcije čiščenja
okolja oziroma odvoza velikih kosovnih odpadkov. Zaradi
izredno velikega odziva med občani so akcijo podaljšali za
štirinajst dni, tako da naj bi jo predvidoma končali konec
tega tedna.
Kot je povedal direktor Čis-
tega mesta Andrej Koter, so do
ponedeljka, 9. aprila, opravili
več kot 90 odstotkov predvide-
nega dela, saj so opravili več
kot 500 odvozov in pri tem pre-
vozili blizu 10.000 km. Z raz-
ličnih koncev vseh desetih
občin v ptujski regiji so ob cen-
tralno deponijo v Brstju prepel-
jali več kot 3.000 kubičnih me-
trov najrazličnejših odpadkov,
tam pa jih sproti selekcionira-
jo.
Po besedah tehničnega vodje
Čistega mesta Franca Merca, je
največ - kar 60 odstotkov - raz-
ličnih kovinskih odpadkov, od
starih koles, štedilnikov, kopal-
nih kadi in hidroforjev do peči
za centralno kurjavo, avtomobil-
skih školjk ipd. Okoli pet od-
stotkov odpadkov je bilo iz
gume, okoli sedem odsotkov raz-
ličnih kosov lesenega pohištva,
okoli osem odstotkov TV apara-
tov, hladilnikov in zamrzoval-
nih skrinj in le 20 odstotkov
drugih, neopredeljenih odpad-
kov, ki jih bodo dejansko depo-
nirali na novem odlagališču. Vse
drugo bodo tako ali drugače
vrnili v običajno reprodukcijsko
verigo. Do ponedeljka so v pre-
delavo odpeljali blizu 10 vago-
nov kovinskih odpadkov.
Kot kaže, so nekateri akcijo
odvoza velikih kosovnih odpad-
kov razumeli kot vsesplošno ak-
cijo pomladanskega čiščenja
okolice hiš, kleti in podstrešij.
Drugače ni možno razumeti
tako velikih količin in strukture
odpadkov, ki so jih občani pre-
peljali na dogovorjena zbirna
mesta. Čeprav je vse to akcijo
precej podražilo in bo verjetno
potrebno iskati dodatne vire, je
tudi z ekološkega vidika akcija
izredno pomembna. Če odpad-
kov ne bi odpeljali delavci Čiste-
ga mesta, bi ljudje z njimi zago-
tovo kaj kmalu napolnili razna
divja odlagališča.
Ob tem je pomembno tudi
dejstvo, da je Čisto mesto k akci-
ji uspelo pritegnili vse novonas-
tale občine na območju nekdanje
ptujske občine. Nevarnost šir-
jenja divjih odlagališč je s tem
zagotovo bistveno manjša, kot je
bila pred tem. Poleg izrednih
količin zbranih odpadkov pa so
dosegli tudi dodatno
vključevanje novih gospodinj-
stev v organiziran odvoz odpad-
kov. Samo v prvih dneh je poso-
de naročilo 50 gospodinjstev,
predvsem z območja Slovenskih
goric in Haloz. Upravičeno so
prepričani, da bo število tistih s
slabo vestjo kmalu še veliko več,
tako da bi ob koncu leta bilo v
organiziran odvoz odpadkov
vključenih več kot 13.000 gospo-
dinjstev.
-OM
POPRAVEK
Pri razpisu za OŠ Destrnik,
objavljenem v prejšnjem
Tedniku, se naslov, kamor
naj prosilci pošljejo prošnje,
pravilno glasi: SVET OŠ
Destrnik, Janežovski Vrh
45, 2253 Destrnik.
Za napako se vljudno pra-
vičujemo! □
MAJSPERK / torkova seja občinskega sveta
Toknt tudi o pro-
sforsirem urelunlu
Majšperški svetniki so na zadnji seji občinskega sveta
precej dolgo razpravljali o odloku o ekološki taksi za
vodo in za odlagališče, prav tako pa tudi o treh odlokih
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin v
občini. V prvi obravnavi so sicer odloke potrdili, obema
odboroma pa dali nalogo, da do prihodnje seje pripravi-
ta podrobnejša področila o konkretnih popravkih in
spremembah.
V drugo so tokrat potrdili
zaključni račun za lansko
leto, predlog odloka o urejan-
ju pokopališč, o pokopališki
in pogrebni dejavnosti v
občini ter spremembo občin-
skega statuta.
O tesni povezavi med tremi
odloki o spremembah in do-
polnitvah prostorskih sestavin
srednjeročnega in dolgo-
ročnega plana ter ureditvenih
pogojih je govoril tudi vodja
oddelka za okolje in prostor
pri mestni občini Ptuj Stane
Napast. Poudaril je, da se vse
skupaj nanaša na izjemne po-
sege na majšperškem območju
in da so po razgrnitvi dobili na
oddelek precej pripomb
občanov. Nekatere so sicer
upoštevali, opazili so okrog de-
vet prijav črnih gradenj, kljub
vsemu pa je znano, da je v
majšperški občini veliko
območij, namenjenih izkl-
jučno kmetijstvu. Svetniki so
po dolgi razpravi odloke v prvi
obravnavi sprejeli, odboru za
gospodarstvo pa dali nalogo,
da do prihodnjič pripravi
predloge konkretnih poprav-
kov in sprememb.
Nič manj glasna ni bila raz-
prava o odloku o ekološki taksi
za vodo - ta se nanaša na glo-
binske vodnjake - in za sanaci-
jo deponije in odlagališča. Mi-
lan Jager (LDS) je poudaril,
da imajo v majšperški občini
precej neurejeno oskrbo z
vodo in po njegovem mnenju
je v občini veliko različnih vo-
dovodnih sistemov. Ker naj bi
se odlok začel uporabljati 1.
maja, bodo svetniki o njem kar
najhitreje morali razpravljati
še v drugo.
Svetniki so obravnavali še
poročila o pregledu poslovanja
občine ter v drugi obravnavi
potrdili zaključni račun za lan-
sko leto. Ponovno so se lotili še
obravnave predloga kriterijev
delitve premoženja občine
Ptuj, kajti pri delitveni bilanci
so se pojavile nekatere neja-
snosti.
T. Mohorko
tednik - 11.APRIL 1996
OD TOD IN TAM-12
središče ob dravi / med člani študijskega krožka
Og Edrmvjm x zdruvo hrano
ČE SREČAŠ GOSPODINJO^ JO PRIJAZNO POZDRAVI, KER JE LE OD NJE ODVISNO, KAKO
DOLGO IN ZDRAVO BOŠ ŽIVEL
V februarju sem se po opravkih mudila v gostilni Veselko v
Središču ob Dravi in se čisto nepričakovano znašla v pri-
jetni družbi domačinov in okoličanov, ki so po končanem
predavanju mag. Tjaše Bule o rastlinskih čistilnih napra-
vah še posedeli za prijazno pogrnjeno mizo in se pogovar-
jali o delu.
Izvedela sem, da so to nekateri
izmed več kot 30 članov ŠTU-
DIJSKIH KROŽKOV, ki delu-
jejo v okviru Ljudske univerze
Ormož in se delijo na tri med se-
boj povezana področja: bio
krožek za pripravo zdrave hrane,
vzgojo rož trajnic in po vrtnine
ter za pridelavo dišavnic in čaj-
nic. Sestajajo se enkrat tedensko,
največkrat pri svoji mentorici,
prizadevni Mariji Gašparec, si-
cer zaposleni v ormoškem Opty-
lu. Poleg domačinov, "Serjan-
cev", prihajajo tudi iz drugih
koncev ormoške občine: s Koga,
iz Obreža, Grab, napovedujejo
pa se novi člani iz Velike Nedel-
je in Ivanjkovcev. Izobrazba in
starost nista ovira za tiste, ki si
želijo dodatno znanje s tega po-
dročja. Njihov član je postal tudi
profesor Moškon, zelo rada pa se
jim pridruži tudi Mimica Pišek,
upokojena učiteljica biologije in
kemije s Huma, ki jo daleč okoli
poznajo zaradi njenega dolgolet-
nega uspešnega sodelovanja s
kmečkimi ženskami, ki jim je,
kot sama pravi, posvetila - in to
še vedno z veseljem počne -
mnogo svojega prostega časa.
Gospodinje je vedno želela nav-
dušiti za to, da bi svojim
družinam pripravljale zdravo
hrano iz doma pridelanih vrtnin
in poljščin, pa tudi pravilna pre-
delava mesa je pomembna za to,
da si čim bolje ohranimo dobro
zdravje.
Med neformalnim pogovorom
sem izvedela, da poleg predavanj
o permakultun (način naravne
pridelave hrane po principu
biovrtnarjenja, z upoštevanjem
sonca ter luninih sprememb), ki
so dobro obiskana, člani radi
vzamejo v roke tudi razpoložlji-
vo strokovno literaturo in potem
v praksi preizkusijo napotke
znanih svetovnih strokovnja-
kov, zanima pa jih tudi "domače
znanje", ki ga na pogostih semi-
narjih prizadevno širi Andra-
goški zavod iz Ljubljane preko
svojega inštituta za permakultu-
ro.
V minulem letu so si "pri-
voščili" strokovno ekskurzijo
onstran meje, kjer so si ogledali
najlepše vasi na avstrijskem Šta-
jerskem. Sodelovali so na Turis-
tičnih dnevih krajevne skupnosti,
pripravili razstavo, na kateri so
predstavili svoje delo in pridel-
ke, prodajali pa so tudi posušene
dišavnice. V novembru so v gos-
tilni Veselko pripravili priredi-
tev ob svetovnem dnevu hrane,
na kateri so aktivno sodelovali
tudi učenci osnovne šole Sre-
dišče ter gojenci VVZ Velika
Nedelja. O zdravem prehranje-
vanju s pomočjo makrobiotike
jih je poučila Ica Sitarovastnik, ki
jim je pripravila tudi nekaj oku-
snih jedi.
Člani študijskih krožkov poleg
zdrave pridelave in predelave
hrane skrbijo tudi za urejenost
svojega kraja. KS Središče ob
Dravi jim je zaupala ureditev in
zasaditev okolice spomenika
NOB ter škarpe pred kapelo. Tu-
ristično društvo je pomagalo z
nabavo čebulic tulipanov, nar-
cis, hiacint, krokosov in peru-
nik, trgovina Jurko je poskrbela
za material iz proizvodnega pro-
grama Agroruše, člani pa so na-
vozili zemljo za gredice ter nare-
dili načrt zasaditve.
K lepem kraju in zdravem
načinu prehranjevanja pa sodijo
tudi dobri medsebojni odnosi.
Pred božičnimi in novoletnimi
prazniki so se z majhnimi pozor-
nostmi spomnili tistih krajanov,
ki potrebujejo pomoč, in jih obi-
skali. Razveselili so jih s peci-
vom in prijazno besedo.
" In kako v prihodnje?
Izdelali bodo načrte za vrtove
članic, organizirali predavanje o
strupih v zemlji, načrtovali zasa-
ditev za permakulturni park pri
Trnavi, zasadili živo mejo ob
biovrtu, skrbeli za zaščito posev-
kov in za Škropljenje z naravni-
mi sredstvi, pod strokovnim
nadzorom izbirali semena, gojili
sadike za članice in jim svetova-
li, kako naj uredijo okolje svojih
domačij, poslušali predavanja o
čebelah (o biodinamičnem kme-
tovanju je bilo na programu
prejšnji teden), prisluhnili bodo
nadaljevanjem predavanj o per-
makulturi ter o odnosu človek -
narava - živali - denar ipd. Seve-
da pa bodo šli tudi še na kakšno
poučno potovanje po Sloveniji
(ogled Volčjega potoka) in tudi
po sosednji Avstriji.
Dela ne bo zmanjkalo. To pa je
še en dokaz več, da tovrstno
druženje, ki pomeni tudi večjo
družabnost in navezovanje prija-
teljskih stikov, krajani Središča
potrebujejo. Še marsikaj sem iz-
vedela, a o tem kaj več pri-
hodnjič. Če sem pri komu vzbu-
dila radovednost za permakultu-
ro, lahko dobi še več podrobnih
informacij pri mentorici
krožkov Mariji Gašparec po tele-
fonu na številki 711-117.
Tekst in fetox
S. Brodnialc
Ga. Mimica Pišek (tretja z leve) rada priskoči na pomoč
mentorici Mariji Gašparič s svojimi bogatimi teoretičnimi In
praktičnimi Izkušnjami. Prostor za predavanja In organi-
zacijo razstav pa vedno najdejo v prijazni gostilni Veselko.
prejeli smo
Protestiramo proti
reklamiraniu in
ulični prodaji
cigaret na Ptuju
Kot že nekajkrat doslej so
tudi v soboto, 16. marca, zju-
traj dve prijazni mladenki in
mladenič v imenu Tobačne to-
varne iz Ljubljane postavili zu-
naj na ploščadi v bližini vhoda
v Blagovnico MIP Ptuj re-
klamno stojnico za reklami-
ranje in prodajo cigaret (enako
je bilo zadnji koc tedna). Šte-
vilnim mimoidočim, predvsem
pa mladim so ponujali v proda-
jo čim večje količine cigaret
znamke "gauloises blondes" ter
jih vzpodbujali k nakupu z
vabljivimi nagradami. Glede
na količino kupljenih cigaret
so kupcem poklanjali reklam-
no oblačilo anorak z označbo te
tobačne znamke, reklamno
kapo ali uro z enako označbo,
delili pa so tudi brezplačne re-
klamne vžigalnike in vžigalice.
Domnevamo, da sta bila tudi
tokratni način in oblika rekla-
miranja pogodbeno dogovorje-
na z uporabnikom prostora, to-
rej MIP Ptuj. Gre le za eno od
številnih tovrstnih reklamnih
akcij v okviru organizirane
mreže po vsej Sloveniji.
Društvo nekadilcev Ptuj je v
programu dela za letošnje leto
med drugim zapisalo, da ptuj-
ski nekadilci Tobačni Ljublja-
na na našem območju prepove-
dujemo reklamiranje tobačnih
izdelkov, pri katerem otrokom
pred blagovnico dobesedno
vsiljujejo cigarete in jih z
vabljivimi nagradnimi igrami
silijo v nakup cigaret.
Upoštevajoč še vedno veljav-
ni jugslovanski zakon o
zdravstveni neoporečnosti
živil in predmetov splošne
rabe, odlok o sredstvih javnega
obveščanja, ki jim je prepove-
dano reklamiranje alkoholnih
pijač in tobačnih izdelkov, ter
odlok o pogojih, pod katerimi
je reklamiranje dovoljeno, je v
Sloveniji	prepovedano
oglaševanje tobaka in tobačnih
izdelkov (tudi alkohola) v ti-
sku, po radiu in televiziji ter
drugih sredstvih javnega
obveščanja, na panojih, tablah,
nalepkah in z drugimi oblika-
mi oglaševanja na javnih mes-
tih - torej to velja tudi za
ploščad pred ptujsko blagovni-
co. Prav tako ne smejo biti na
oblačilih, ki jih nosijo občani,
označbe tobačnih izdelkov. V
gostinskih in trgovskih lokalih
ter kioskih, kjer je mogoče ku-
piti tobačne izdelke, je sicer
dovoljeno obveščati potrošnike
o lastnostih teh izdelkov, ven-
dar pa to ne velja za oglaševan-
je na zunanjih stenah teh ob-
jektov. Oglaševanje tobačnih
izdelkov tudi ne sme vsebovati
neposrednega nagovora k
povečanemu konzumiranju
tovrstnih izdelkov. Tovrstno
oglaševanje cigaret Tobačne
Ljubljana torej ni zakonito in
kar smo po sebi se ponuja
vprašanje, zakaj pristojni ne
ukrepajo. O tem bomo zato ob-
vestili ptujsko enoto Zdravst-
venega inšpektorja in projektni
svet Zdravo mesto pri mestni
občini Ptuj.
Ker nekadilci ne potrebuje-
mo tobačnih reklam, zahteva-
mo, da se cigarete prodajajo le
v specializiranih trgovinah
(tako kot zdravila). Tam naj
bodo kadilci obveščeni o no-
vostih. Živilske trgovine, gos-
tinske in druge lokale, ki pro-
dajajo tobačne izdelke otro-
kom in drugim kadilcem, pozi-
vamo, da prenehajo prodajati
te škodljive izdelke.
V predlogu zakona o omeje-
vanju uporabe tobačnih izdel-
kov, ki "že nekaj mesecev" čaka
na tretje branje v parlamentu,
med drugim piše: "Prepoveda-
no je vsako neposredno in pos-
redno reklamiranje tobaka in
tobačnih izdelkov s strani
tobačne industrije in trgovine."
Če pričakovani zakon ne bo za-
dovoljivo rešil probleme kajen-
ja, bomo organizirani nekadil-
ci v Zvezi društev nekadilcev
Slovenije zahtevali spremembo
zakona in bojkotirali živilske
trgovine, ki bodo še naprej pro-
dajale tobačne izdelke.
Naj končam z besedami pri-
zadevnega dolgoletnega člana
našega društva Ivana Satlerja iz
njegovega nedavnega časopi-
snega članka: "Vsi koristolovci
in 'nikotinska mafija', roke
proč od naše mladine!"
Predsednik DN Ptuj:
Viktor Pilinger
športni pogovor / rokometašinjaanja potočnik
"Zmeraj, ob vsakem času, med vzponi in padci, veseljem
in razočaranjem mi je bila družina v veliko oporo, največ
zaslug imajo, da zmorem vsakodnevne telesne in psihične
napore v tako zahtevnem športu, kakršen je rokomet," ob
vsaki priložnosti rada poudarja najobetavnejša slovenska
vratarka, petnajstletna dijakinja Srednje turistične šole v
Mariboru, članica Ženskega rokometnega kluba Ptuj Anja
Potočnik iz Leskovca pri Ptuju.
-	Med najboljše slovenske
vratarke novega vala si se vpi-
sala že pred časom, čeprav ti
mnogi, ki sestavljajo repre-
zentančne vrste, tega ne priz-
najo.
"Daleč od oči, daleč od srca!
Zame govorijo obrambe, te so
pravi argument, ki ga nihče ne
more izpodbijati. Prišel bo dan,
ko bodo to morali priznati vsi.
Konkurenca je velika, a imam
dobre odnose s kolegicami. Po-
skušam ostati takšna, kakršna
sem bila."
-	Zdi se, da si o pravem času
dosegla formo - pred prvenst-
vom ...
"Upam, da bom forrno lahko
celo še stopnjevala. Želim si
uspehov, uveljavitve. Nastopi
zas prvenstvene točke so pri-
ložnosti, da te opazijo, lahko se
primerjaš z drugimi, spoznaš
- Katere si ugotovila pri
sebi?
"Opazila sem prednost), ki se
jih prej nisem zavedala: da sem
kljub svoji mladosti veliko na-
redila in tehnično napredova-
la."
-	Od kod pravzaprav črpaš
moč, energijo, ideje, ki jih
moraš izvesti v desetinki se-
kunde, ko je v boju z nasprot-
no napadalko dovolj, da izgu-
biš dvoboj?
"Uspehi so mi vlili novih
moči in volje do treninga. Va-
dim več in še bolj zavzeto. Veli-
ko pozornost namenjam telesni
pripravljenosti, zato vsak prosti
čas izrabim za nabiranje moči.
Večkrat se odpravim na bližnje
haloške bregače in tečem."
-	Kako visoko je ptujski žen-
ski rokomet v Sloveniji?
"V zadnjih dveh letih smo na-
redili velik korak naprej,
predvsem v kadetski konkuren-
ci, tam smo se že prebili v slo-
vensko elito, medtem ko pri
članicah šele iščemo stik s ka-
kovostnim vrhom."
-	Želje za prihodnost?
"V športu so to gotovo kar
najboljši rezultati, ki bi odme-
vali po Sloveniji. V zasebnem
življenju pa si želim kar največ
zdravja."
Ivo Kornilc
svoje prednosti ali slabosti.
okoljska vzgoja in izobraževanje
"Človekovo zgodovina postala boli In boli fekma med vzgolo /
Izobraievanlem In katastrofo"
Ministrstvo za okolje in prostor - uprava RS za varstvo nara-
ve in zavod RS za šolstvo sta v petek, 8. marca, v Ljubljani
organizirala posvet o okoljski vzgoji za učitelje in ljubitelje
narave.
Kateri so cilji okoljske vzgoje?
Izboljšanje poznavanja narave
ter povezanost naravnih in
družbenih procesov; kritično
razmišljanje o razlogih za
ogrožanje narave in odgovorno
ravnanje in tehtanje nasprotu-
jočih si interesov.
S posvetom so želeli okoljsko
vzgojo in izobraževanje ustrezno
vgraditi v prenovljene šolske
programe, preseči nezadostno
kordinacijo posameznikov,
inštitucij in nevladnih organiza-
cij za sistematični in sistemsko
uveljavljen razvoj te vzgoje ter
pridobiti več javne podpore
okljski vzgoji in izobraževanju.
Naravnovarstveni pogled na
okoljsko vzgojo in izobraževanje
sta predstvila Stane Peterlin in
Branko Hlad z ministrstva za
okolje in prostor. Prof. dr.
Boštjan Anko z oddelka za goz-
darstvo biotehniške fakultete je
predstavil možnosti podiplom-
skega študija varstva naravne
dediščine.
Zamislili smo se ob referatu
prof. dr. Barice Marentič Požar-
nik s filozofske fakultete, ki je
predstavila okoljsko vzgojo kot
področje razvijanja (eko)sistem-
skega mišljenja, vrednostne pre-
soje in odgovornega ravnanja.
Dr. Požarnikova poudarja, da v
šoli spoznavamo "raztrgano
mrežo" pojavov, pri tem pa gre
za drugačen način mišljenja. In-
tuitivne modrosti naših predni-
kov vse manj upoštevamo, učili
pa naj bi se s pomočjo nasprotu-
jočih si mnenj. Šola naj bi si pri
tem pridobivala neposredne
izkušnje, organizirala šole v na-
ravi, omogočila čim več strokov-
nih ekskurzij. Da bi premostili
"tektonski prepad" med družbos-
lovjem in naravoslovjem, bi v
šole uvedli nov predmet "ČLO-
VEK IN OKOLJE".
Irena Perenič, z ministrstva za
šolstvo in šport pa je predstavila
okoljsko vzgojo in izobraževanje
s področja šolskega sistema.
Ugotavlja, da so meje med pred-
meti v šolah ostro zastavljene, le
redki učitelji integrirajo
okoljsko vzgojo v svoj predmet.
To vzgojo bi začeli vključevali
že v Vrtcih, v osnovnih in
srednjih šolah pa bi jo nadgraje-
vali. Veliko pozornosti bi morali
nameniti izobraževanju učitel-
jev, pripraviti čim več strokov-
nega gradiva, razviti ustrezno
netodologijo (priročniki za
učitelje, učbenike naj iuključno
pišejo učitelji).
Ignac Janžeicovi^, prof«
tednik -11. APRIL 1996
NASVETI -13
Kuharski nasveli
Kruhova klobasa - fulanka
Upam, da ste si ob velikonočnih praznikih skuhali okusno
šunko, ki je ob praznikih najpogostejša jed. Okusna je še
kar nekaj dni, ne samo prvi dan. Če pa ste se po nekaj dne-
vih naveličali, si iz nje lahko pripravite tako imenovano
kruhovo klobaso ali fulanko.
Pripravimo jo tako, da kuhano
šunko ali kračo narežemo na
male kocke, prav tako na
majhne kocke narežemo beli
kruh, vsipamo v primerno veli-
ko posodo in narahlo pre-
mešamo. Nato prilijemo
razžvrkljana jajca; za 60 deka-
gramov kruha potrebujemo 3
jajca. Po potrebi solimo, popra-
mo, dodamo še muškatni
orešček in fino sesekljan zeleni
peteršilj. Dobro premešamo,
zmes napolnimo v goveje črevo,
na vsakem koncu dobro zašpili-
mo in pečemo pri temperaturi
200C približno eno uro. Jed
lahko uživamo hladno ali toplo,
lahko pa jo ponudimo tudi kot
prilogo.
Lahko si tudi pripravite naras-
tek s šunko in kruhom. Kruh
prav tako narežemo na kocke ali
tanke lističe in ga navlažimo z
mlekom. Uporabimo lahko črni
ali beli kruh, za 40 dekagramov |
kruha pa potrebujemo deciliter j
in pol do 2 dl mleka. Posebej v
kotličku penasto umešamo mar-
garino ali maslo, dodamo ru-
menjake in prisipamo k nav-
laženemu kruhu. Iz beljakov ste-
pemo trd sneg. Na maščobi na-
rahlo prepražimo čebulo, prida-
mo na kocke narezano šunko,
narahlo prepražimo in prisipa-
mo kruhu brez maščobe. Doda-
mo še trd sneg beljakov, narahlo
premešamo, uredimo okus s sol-
jo in poprom, vsipljemo v dobro
pomaščen pekač in pečemo pri
temperaturi 170C dvajset minut.
Količina šunke ne sme presegati
količine kruha, najboljše raz-
merje je 1:2 v prid kruha, na to
količino pa potrebujemo 3 jajca.
V teh dneh smo se srečevali še
z nekaterimi drugimi jedmi.
brez katerih skoraj ne gre. Hren
je debela, približno 20 cm dolga
glavna korenina trajnice, ki izvi-
ra iz jugovzhodne Evrope in za-
hodne Azije ter je zelo pril-
jubljena tudi pri nas. Sveže
olupljen in nariban ali nastrgan
hren je tako pekoč in oster, da
nam hitro zasolzi oči. Vendar
nastrgan ali nariban ostrino zelo
hitro zgubi, zato ga moramo ta-
koj uporabiti ali vložiti v kis.
Hren se po svojem okusu ravno
ujema s prekajenim mesom,
lahko ga ponudimo tudi zraven
govedine, prekajenih rib ali k
zelenjavi, ki ima močno okus. Iz
njega zelo hitro pripravimo
hladno hrenovo omako, če ga
zmešamo s kislo smetano, lahko
tudi z majonezo. Obnese pa se
tudi kot začimba za toplo hreno-
vo omako. Zraven tega se dobro
poda v omake, ki vsebujejo kis
ali smetano, in k rdeči pesi. Ved-
no pa pri pripravi toplih omak
pazimo na to, da ga damo v oma-
ko tik pred serviranjem, ker če
ga premočno segrejemo, izgubi
okus.
In še o jajcih, saj bi se tudi o
teh še dalo govoriti, kljub temu
da smo o njih že veliko slišah.
Naj omenim nekaj možnosti, kaj
storiti, ko se naveličamo kuha-
nih. Najhitreje lahko kuhano
jajce uporabite kot manjši doda-
tek pri pripravi vseh vrst solat,
tako da jih po vrhu naribate ali
vmešate narezane v solato. Iz
njih lahko pripravimo drobnja-
kovo omako: skuhamo enako
količino krompirja kot imamo
jajc, krompir in jajca naribamo
na drobno, nato pa prilijemo
osnovni solatni preliv (vodo,
kis, sol in olje). Omaka, ki nasta-
ne, naj bo tako gosta, da se ne
razleze po krožniku. Iz njih
lahko pripravite tudi narastek.
Za podlago narastka lahko sku-
hate široke rezance ali katere
koli druge testenine, riž, še
boljše pa zelenjavo, na primer
glavnati ohrovt, korenje, por ...
Podlago nadevate v dobro
pomaščen pekač, nanjo nadevate
polovičke jajc, čez pa prelijete
bešamel omako. Po vrhu po želji
potresemo z naribanim sirom.
Nada Pignar,
učiteljica kuharstva
pripravua mag. bojan sinko, spec. klin. psih. /
duševno zdravje otrok in mladostnikov - 1 3. nad.
Hospltmlizem
nad, in konec
Pri reakciji otroka na sprejem
v bolnišnico ločimo tri faze:
-	faza protesta # Ta traja od
nekaj ur do tedna dni in več.
Otrok vpije, je nemiren, razbur-
jen, skače sem in tja po postelji
in napeto spremlja vse, kar bi
moglo najaviti mamin prihod;
-	faza obupa # V tej fazi otrok
obupa: očitno je, da je izgubil
sleherno upanje, da bo s protes-
tom uspel priklicati mamo. V
njegovem vedenju prevladuje
žalost, otrok je tih, neaktiven in
deluje kot avtomat, brez želja in
lastne volje, nekako vdan v uso-
do. Njegov interes do okolja se
niočno zmanjša. Vsemu temu se
Pridružijo včasih še psihosomat-
ske težave, neješčnost in drugo;
-	faza prilagoditve # Za to
fazo je značilno, da je otrok svo-
jo željo po materi nekako "izri-
nil" iz zavesti. To mu omogoča,
da znova najde stik z okoljem. V
resnici je ta prilagojenost zgolj
r^avidezna, če dobro opazujemo
otroka, vidimo, da je ta stik zgolj
Površinski, opazimo pa že prej
ocenjene motnje njegove oseb-
nosti. Če pride otrok v tej fazi ,
domov k materi, rabi dalj časa,
da se spet naveže nanjo. Mnogi
starši dogajanja v takem otroku
ne razumejo in ga zaradi njegove
pretirane občutljivosti, trme in
drugega bodisi kaznujejo bodisi
pretirano razvajajao; eno in dru-
go je otroku zgolj v škodo.
Da bi odpravili posledice bi-
vanja otroka v bolnišnici in do-
movih, je možno predvsem dvo-
je: psihološko pravilno organizi-
rati življenje in delo na bol-
niškem oddelku in čim pogoste-
je obiskovati otroka.
Če psihološko pravilno ravna-
mo s hospitaliziranim otrokom,
lahko nekatere negativne posle-
dice omilimo. Toda celo ob
najskrbnejši in najbolj ljubeči
negi dojenčki in otroci v bol-
nišnicah jokajo tretjino več kot
ob materi (ni vračunan jok ob
neposrednih medicinskih pose-
gih), ob slabi negi pa približno
dvakrat več. Zato je obiskovanje
v bolnišnicah in tudi bivanje ob
dalj časa hospitaliziranih otro-
cih izrednega pomena.
O tem, ali naj starši otroka v
bolnišnici pogosto obiskujejo ali
ne, vladajo različni pogledi;
predvsem se sliši, da otroci ob
prihodu staršev pretresljivo jo-
kajo in da je potem bolje, če ga z
obiskom ne vznemirjamo. V re-
snici pa je že dolgo znano, da je
kljub vsemu vendarle bolje otro-
ka v bolnišnici obiskovati. Še
več: v mnogih državah je uza-
konjeno, da sme mati kadarkoh
obiskati bolnega otroka v bol-
nišnici; če že drugega ne, da ga
vsaj vidi in se sama pomiri. Po-
leg tega bi moralo biti uzakonje-
no, da skupaj z bolnim otrokom
do tretjega leta starosti sprejme-
jo v bolnišnico tudi njegovo ma-
ter.
Poglejmo si še zaporedje pojav-
ljanja razvojnih motenj pri otro-
cih, ki so prvo leto starosti
preživeli v otroških domovih in
bolnišnicah.
Razvojna motnjaStarost
zmanjšan interes za okolje in
zmanjšano odzivanje na dražlja-
je8 -12 tednov
velika boječnost do tujih
oseb 12 - 16 tednov
splošni zaostanek24 - 28 ted-
nov
prazen izraz obraza24 - 28 ted-
nov
zmanjšana iniciativa24 - 28
tednov
razne motorične stereotipije
(npr. ritmično premikanje gla-
ve)24 - 28 tednov
nesposobnost prilagoditi se
novim situacijam44 - 48 tednov
zaostanek v govorni 2 - 15 me-
secev
Naslednjič pa o pokhcni za-
poslenosti matere, starih starših
in vrtcu
mag. Bojan Šinko
KRVODAJALCI
26. MAREC: Rajko Kolarič, To-
vamiška cesta 5, Kidričevo; Vik-
tor Kamenšek, Dokiece 9, Ptuj-
ska Gora; Vlado Zajko, Nadele
13,	Žetale; Branko Drevenšek,
Mihovce 48, Cirkovce; Oorde
Panzalovič, Tovarniška 3, Ki-
dričevo; Janez Šilak, Slom! 16,
Polenšak; Boštjan Drevenšek,
Pleterje 44, Lovrenc na Drav-
skem polju; Matevž Mohorko,
Apače 3, Lovrenc na Dravskem
polju; Franc Čagran, Žamenci
6, Dornava; Albin Avguštin,
Lovrenc na Dravskem polju;
Janez Fajfarič, Gorišnica 36;
Štefka Lukavski, Belšakova 69,
Ruj; Stanko Lesjak, Apače 80,
Lovrenc na Dravskem polju;
Alojz Gajser, Stanečka vas 12,
Majšperk; Marjan Vindiš, Dra-
gonja vas 8/A, Cirkovce; Stan-
ko Jus, Rujska Gora 2; Radko
Hojak, Volkmerjeva cesta 28,
Ruj; Majda Marinič, Pobrežje
74/A, Videm pri Ruju; Franc
Majcen, Zagorje 16, Tomaž;
Franc Tetičkovič, Lovrenc na
Dravskem polju 8; Vida Gonc,
Groharjeva pot 2, Ruj; Vincenc
Krajno, Bukovci 182.
28. MAREC: Milan Borko, Go-
mila 22, Kog; Marjan Hohnec,
Falinič 8, Cestica; Milan Rihtar,
Ul. 5 prekomorske 12, Ruj;
Kristina Žgeč, Kraigherjeva 21,
Kidričevo; Branko Zaje, Lacko-
va ulica 3, Kidričevo; Andrej
Golob, Dornava 136; Stanko
Širec, Kečice 70/A, Žetale;
Zdravko Možina, Rimska 13,
Ruj; Stanislav Zavec, Turniška
26, Ruj; Franjo Vrbanec, Kaju-
heva 3, Ruj; Darko Šumenjak,
Prerad 37, Polenšak; Zoran
Bilič, Ul. 25. maja 3, Ruj; Janez
Bukevič, Ul. 5 prekomorske 9,
Ruj; Janez Muršec, Zg. Hajdi-
na 48; Antonija Štebih,
Potrčeva 42, Ruj; Andrej Petek,
Zg. Hajdina 147; Stanislav
Fišer, Lovrenc na Dravskem
polju 2; Alojz Kelc, Osluševci 7;
Branko Lukman, Jurovci 5/A,
Videm; Mario Kuret, Stogovei
45, Rujska Gora; Daniea Bom-
bek, Gajevci 29, Gorišnica;
Branke Mohorko, Apače 284,
Lovrenc na Dravskem polju;
Peter Bombek, Staneta Severja
14,	Maribor; Branko Sitar, Kun-
gota 158; Drago Smolinger,
Golobova 8, Ruj; Milan Pra-
protnik, CMD 17, Ruj; Jožef
Sirec, Nadele 33, Žetale;
Zdravko Krešl, Savinjske 38,
Majšperk; Franc Čuček, Ped-
vinci 38; Zdenka Juriševič,
Apače 176, Kidričeve; Janez
Kurbos, Kajuheva 1, Ruj; Jože
Palčič, Senešci 15, Velika Ne-
delja; Slobodan Cicmanevič,
Ul. 25. maja 15; Cvetke Šprah,
Kraigherjeva 16, Ptuj; Srečke
Cmrečnjak, Draženska c. 4,
Ruj; Branke Krosi, Lovrenc na
Dravskem polju 2; Anten Le-
skevar, Lovrenc na Dravskem
polju 1; Lucija Catuta, Trnovee
2, Lovrenc na Dravskem polju;
Zvenke Muršec, Zechnerjeva
18, Ruj; Alojz Cajnko, Kajuhe-
va 11, Kidričeve; Štefan Res,
UI.B. Kraigherja, Kidričeve;
Ivan Furman, Zagorel 71,
Juršinci; Franc Korez, Janški
Vrh 58, Rujska Gora; Janko
Vindiš, Rujska Gora 3; Alojz
Janžekevič, Strelci 5, Markovci;
Zvenke Auer, Mihovce 12, Cir-
kovce; Dušan Kelmanič,
Draženska 18, Ruj; Ivan Bila-
novič, Ul. 25. maja 7, Ruj; Ja-
nez Bedrač, Zagrebška 96,
Ruj; Drage Arnuš, Borisa
Kraigherja 9, Kidričeve; Anton
Cenar, Mezgevci 55; Davorin
Lubej, B. Kraigherja 11, Ki-
dričevo; Miroslav Barukčič,
Preteninec 150; Marija Arnuš,
Rimska ploščad 3, Ruj; Ježe
Upevnik, Markovci 23/B; Bojan
Petek, Tibelci 34, Gorišnica;
Stanke Habjanič, Derbetinci
38; Miran Jeza, Klepeva ul. 54;
Ježe Temanič, Kungeta 68, Ki-
dričeve; Radovan Mesarič, Sla-
pe 17, Rujska Gora; Drage Bu-
kovec, Metelkova 24, Maribor;
Alojz Mihelak, Mencingerjeva
9, Maribor; Branko Krajne, En-
gelsova48, Maribor; Iztek FridI,
Zg. Hajdina 97/A; Jožef Ačke,
Kalše 12; Vladke Stočke, Tržeč
25/B, Videm; Željke Devnik,
šikele 61/A, Pragersko; Marjan
Redeš, Nadkriževljan 86; Miran
Trantura, Savinsko 22, Makele.
V	SADNEM VRTU sredi
aprila, ko ne preti več nevarnost
zimske pozebe, tik pred pričet-
kom brstenja opravimo zimsko
rez breskev. Breskev je z razliko
od drugih sadnih vrst, ki jih
lahko gojimo v naših podnebnih
razmerah, najobčudjivejša na
mraz in zimsko pozebo. V
ostrejših in daljših zimah, še po-
sebej tedaj, ko se vmes pojavijo
močnejša toploma kolebanja,
cvetni brsti breskev delno ali
povsem pozebejo. Ker so
poškodbe zaradi zimske zmrzali
na cvetnih brstih dobro pozna-
ne šele med brstenjem in po cve-
tenju, rodne mladike lahko
obrezujemo šele, ko zagotovo
razločimo dobro prezimile od
pozeblih.
Breskev razvija cveme brste na
enolemih mladikah, ki rastejo iz
dvoletnega lesa. Mladike iz sta-
rega lesa so nerodovime ali pa
rodijo le slabo. Pri žlahtnih sor-
tah, ki jih v sadnem vrm najpo-
gosteje vzgajamo, je najboljši
pridelek na 30 do 40 cm dolgih
rodnih šibah. Nekatere stare
sorte breskev in samosevne vi-
nogradniške breskve pa rode
pretežno na kratkih brstikah.
Rez breskev je z razliko od
drugih sadnih vrst glede na to,
da so rodne le enoletoe mladike,
zrasle iz dvoletnega lesa, precej
drugačna in še najbolj podobna
načinu rezi vinske trte. Breskve
režemo tako, da pustimo na dre-
vesu le nekaj dobro razvitih in
osnovni vzgojni obliki drevesne
krošnje pravilno usmerjenih
mladik za rod. Drugi del mladik
pa režemo na čep, da se iz njih
razvije nadomestni les za pri-
hodnje leto.
Pri zimski rezi rodnega bre-
skovega drevesa po potrebi
znižamo vrh in krajšamo ogrod-
ne veje, da bo krošnja v notran-
josti dobro osvetljena ter dos-
topna za škropljenje. Odstrani-
mo mladike, ki krošnjo preveč
zgoščujejo, veje, ki se napačno
usmerjajo v notranjost krošnje
in naspromo vzgojni obliki
krošnje, ter mladike, ki so zrasle
iz starega lesa in so nerodne.
Veje krajšamo in izrezujemo
tako, da jih odvedemo na naju-
godneje zraslo in usmerjeno
rodno šibo. Večje rane na sta-
rejših vejah z ostrim sadnim
nožem zgladimo in zamažemo s
cepilno smolo. Grobe rezne
ploskve se pri breskvah slabo ce-
lijo, zalije jih drevesna smola,
drevo pa prične počasi odmirati.
Pred brstenjem opravimo še
škropljenje breskev z delanom
SC 750 v 0,05-odstomi koncen-
traciji ali kupropinom v 0,75-
odstotni koncentraciji, da jih za-
varujemo pred okužbo z bresko-
vo kodravostjo. To škropljenje
opravimo, če so bila drevesa že
poškropljena pred tremi tedni
ali več časa.
V	OKRASNEM VRTU opra-
vimo potrebno spomladansko
nego okenskih in balkonskih
okrasnih trajnic. Večini vrst po-
sodovk se je prav tako kot zu-
nanjim okrasnim trajnicam iz-
teklo obdobje zimskega miro-
vanja, in preden prično ponov-
no vegetacijo, jih dohranjujemo
z organskimi gnojili, menjamo
prst, po potrebi pa presadimo.
Večini vrst posodovk v letu dni
korenine zrastejo do stene poso-
de. Če je ne bi presadili v večjo
posodo, bi to za njeno nadaljnjo
rast bilo ovira. Presajamo v
svežo prst in le nekoliko večjo
posodo. Za presajanje ne vzemi-
mo prevelike posode, ta naj bo le
za eno številko oziroma do 2 cm
večjega premera. Posode - cvet-
lični lončki - morajo biti dobro
oprani, lončki, izdelani iz po-
roznega materiala, kot so glinas-
ti ali salonitni, pa razkuženi.
Ker različne posodovke uspeva-
jo v različnih vrstah zemlje z
različnimi reakcijami (rahlo kis-
le, nevtralne ali apnenčaste) je
najbolje, da rastline s pomočjo
strokovne literatture razdelimo v
skupine z enakimi potrebami po
zemlji. Tako lahko pripravimo
ustrezno mešanico prsti za vsa- •
ko skupino posebej. Na dno po-
sode položimo plast grobega pe-
ska, glinoporja ali zdrobljenega
stiroporja kot drenažo, da kore-
nine ne bi pričele gniti.
Ob presajanju korenine v ko-
reninski grudi nekoliko
obrežemo, s čimer vzpodbudi-
mo obraščanje in obnovo kore-
nin na obodu koreninske grude.
Presajene rastline dobro zalije-
mo, zalivki pa dodamo volaton,
antracol ali previcur v predpisa-
ni koncentraciji, da koreninsko
grudo hkrati razkužimo.
Za zgodnje pridelovanje
vrtnin v ZELENJAVNEM
VRTU si sadike nekaterih vrst
plodovk, korenčnic in listavk
pridelamo s setvijo semen že fe-
bruarja in marca v tople ali
zaprte grede. V aprilu, ko se
zemlja za kalitev posameznih
vrst vrmin že primemo ogreje,
pa lahko vrtna semena za pride-
lavo sadik sejemo v setvenico na
prosto.	5
Za setvenico izberemo naj-
boljšo gredo, ki jo pričnemo za
pridelavo sadik skrbno pripravi- '
jati že v jeseni. Takrat zemljo
globoko prekopljemo in pogno-
jimo s preperelim hlevskim
gnojem in pustimo v globoki
brazdi neporavnano. Spomladi,
ko so tla že primerna za obdela-
vo, jih poravnamo in dobro pri-
pravimo, da bo seme imelo vse
pogoje za dober in enakomeren
vznik.
Za kapusnice (zelje, ohrovt,
brstični ohrovt, lismati ohrovt, }
cvetačo, brokoli in kolerabico), s
ki so na naših zelenjavnih vrto-
vih najbolj razširjene vrtnine, je
že v navadi, da si najprej vzgoji-
mo sadike, kar je zelo preprosto
kar doma, še posebej če nimamo
potrebe po zelo zgodnji zelenja-
vi. V setvenico sejemo semena
kapusnic na široko ali v vrste na
razdaljo 5 do 15 cm Če sejemo
na široko, rastline težje oskrbu-
jemo - redčimo, plevemo in zali-
vamo. Če pa tal ne moremo i
rahljati, je zemlja bolj zbita. Se- ^
jemo plitvo v plitve jarke, nare-
jene s sejalnim grebačem, in jih
po setvi zagrnemo s presejano
kompostnico. Da posevek zava-
rujemo pred izhlapevanjem vla-
ge, hladnim vremenom in ptiči,
da ga ne bi pozobali, setvenico
prekrijemo s perforirano folijo -
vrteksom
Na posevku v setvenici se v to-
plem in suhem vremenu često
lahko nmožično pojavijo bol-
hači, ki mlade liste na gosto pre-
luknajo in tako mlade rasdinice
oslabijo, lahko pa klične liste
mdi povsem pojedo, tako da me-
nimo, če nismo dovolj pozorni,
da posevek sploh še ni vzklil.
Takoj ko pojav bolhačev opazi-
mo, prekrivalo iz setvenice od-
stranimo in posevek poškropi-
mo z ustreznimi insekticidi ka- ^
rate EC v 0,1-odstotni koncen-
traciji, z volatonom EC v 0,2-od-
stomi koncentraciji ali dipterex
80 v 0,4-odstomi koncentraciji.
Ko škropimo kapusnice, doda-
mo škropivu nekaj kapljic pino-
vita ali pomivalnega sredstva za
kuhinjsko posodo za boljšo
močljivost.
Po biokoledarju je priporočljivo
sejati in saditi rastline, ki jih pride-
lujemo zaradi Isita, 15. in 16. apri-
la, zaradi plodov 9., 18. in 19.
aprila, zaradi korenike 11., 13.,
19. in 20. aprila ter zaradi cveta in
vrtna zelišča od 13. do 15. aprila.
Miran Giužič, ing. agr.
14 - ZANIMIVOSTI. REPORTAŽE
11. APRIL 1996- tednik
Cabnelle iz \\lwzbmga
v vseh obdobjih so živeli preroki, ki so oznanjali
božjo besedo. Gabrlelle je prerokinja Nove dobe,
za katero trdijo, da je največji živi prerok po Jezu-
su Kristusu. Je začetnica gibanja prakrlstjanov,
združenih v 1.1. "univerzalno živijenje". To gibanje,
ki je Iz dneva v dan močnejše, pravi, da njeni člani
niso pripadniki pribitega (križanega), temveč
vstalega Kristusa.
ZIVUENJEPIS
Gabrlelle Wittek se je rodila 1.
1933 v bližini Augsburga v
južni Nemčiji, kjer je obiskova-
la osnovno šolo. Ker njeni starši
niso bili premožni, se je po
končani srednji šoli zaposlila
kot računovodkinja v
Miinchnu. Tam je spoznala
bodočega moža Rudolfa, ki je
študiral strojništvo in ekonomi-
jo. Leta 1955 sta se poročila, 1.
1964 pa se jima je rodila hčerka.
Čez tri leta so se preselili v
Wiirzburg, ker je njen mož na-
predoval v službi. Gabrielle se je
tedaj povsem posvetila gospo-
dinjstvu.
Leta 1970 ji je umrla mama,
kar jo je zelo pretreslo. Intenziv-
no se je začela ukvarjati z
vprašanjem posmrtnega življen-
ja.
Vse do 1.1975 je njeno življen-
je navzven potekalo normalno
in se po ničemer ni ločila od
svoje okolice. 6. januarja tistega
leta pa je doživela preboj no-
tranje besede, ko jo je nagovoril
glas, ki se je predstavil kot "brat
Emanuel," njen "angel varuh" in
duhovni učitelj. Gabrielle so v
tistem obdobju mučile nočne
more, in ko je o tem vprašala
Emanuela, ji je pojasnil, da se
tako čisti njena duša od materi-
alnih vtisov, ki si jih je nabrala v
tem in preteklih življenjih.
Emanuel jo je nato po notranji
besedi poučeval vsak dan.
Tri dni po prvem notranjem
krstu se ji je oglasil Kristus in
dejal: "Jaz sem Jezus Kristus,
rešitelj svetov. Zapisuj si besede
življenja, ki ti jih vsakodnevno na-
rekujem. Sprejmi svetlobo mojega
duhovnega sonca in jo posreduj tis-
tim, ki po njej hrepenijo." Kristus
je sčasoma Gabrielli razkril tudi
identiteto njenega duhovnega
vodnika "brata Emanuela," ki ni
bil nihče drug kot nadangel
Emanuel, kerub božanske mo-
drosti.
Toda preden je Gabrielle
začela javno delovati, je morala
še skozi številne notranje bitke
med svetlobo in temo, ki so jo
očistile in pripravile za vlogo
serafa (op.: gre za angelsko hi-
rarhijo) božanske modrosti. V
začetku se je Gabrielle upirala
vlogi prerokinje, še posebej, ko
je morala razkrivati zablode in
pomankljivosti Cerkve in je bila
zato preganjana s strani uradnih
cerkvenih inštitucij.
Leta 1980 je bila v Wurzburgu
ustanovljena prva "Notranja cer-
kev Kristusovega Duha". Po 1.
1982 so njeni nauki presegli
meje nemškega govornega po-
dročja. Gabrielle je odpotovala v
tujino in 1. 1984 je nastalo gi-
banje "Univerzalno življenje."
Izhajati je pričelo na tisoče
knjig in revij z vsebino novih
naukov božje modrosti, ki so
prevedeni v 40 različnih jezi-
kov. Leta 1987 pa je bila v
Wiirzburgu ustanovljena tudi
prva občina, imenovana "Ncrvi
Jeruzalem." Podobne skupnosti
so pričele nastajati širom po Ev-
ropi, gre pa za komune, v kate-
rih so ljudje pripravljeni živeti
po "desetih božjih zapovedih" in
"govoru na gori". Prakristjani
imajo pripadnike drugih ver-
stev za svoje brate in spoštujejo
njihovo svobodno voljo. Zase
pravijo, da niso misionarji, ker
je to proti Božjemu zakonu in
proti svobodni volji. Prakristja-
ni samo informirajo ljudi in
niso tiho, če se kje dogajajo kri-
vice. Tako je delal tudi Jezus
Kristus.
Gibanje "Univerzalnega živl-
jenja" ima mnogo pristašev tudi
v Sloveniji. V našem jeziku je
izšlo že na desetine knjig, med
katerimi so najbolj znane: To je
Moja beseda - Jezusov evangelij,
Spoznaj se in se zdravi sam s
pomočjo duha, Kristusova država,
Bog zdravi, Živi trenutek, Delo
odrešenja alfa in ornega itd.
NAUK
Kristus preko Gabrielle razla-
ga in dopolnjuje tisto, kar je učil
pred 2000 leti kot Jezus nazare-
nec. Duh je namreč zmeraj enak
in ne spreminja svojega nauka.
Tako nam spregovori o reinkar-
naciji, karmi, o pravilnem živl-
jenju, o zdravju in nastanku bo-
lezni, vegetarijanski prehrani, o
posmrtnem življenju, o novem
začetku sveta in še o marsičem.
# O reinkamaciji
- Bog ne želi, da se nenehno
vračamo v zemeljsko življenje.
Njegova želja je, da se vrnemo v
absolutnost, torej k Njemu, v
našo prvotno domovino. Inkar-
niramo se tako dolgo, dokler
našega duhovnega bitja zavest-
no ne osvobodimo nezakonitega
mišljenja in ravnanja in dokler
se predajamo nižjim strastem
duše (kraja, umori, zavist,
pohlep ipd.). Inkarnacijo je Bog
dovolil zato, da nam je z njo po-
nudil pomoč pri vrnitvi v večno
domovino.
#	O karmi
-	Celoten kozmos temelji na
načelu: Kar oddajaš, to spreje-
maš! Jezus je učil ta nauk, ko je
govoril o setvi in žetvi. Zanjemo
namreč samo to, kar posejemo.
Po plodovih pa lahko prepozna-
mo, kaj smo sejali, kajti že v se-
menu je žetev. V človeški duši je
shranjeno vse, kar smo počeli in
mislili v preteklosti in sedanjos-
ti. Duša nosi karmo s seboj tako
dolgo, dokler je zavestno ne raz-
reši. To pa je proces, ki pri vsa-
kem traja različno dolgo, ne gle-
de na število inkarnacij.
#	O načinu življenja
-	Osnova pravilnega načina
življenja je deset božjih zapovedi
in Jezusov govor na gori. Ta dva
nauka je človeštvo le redkokdaj
upoštevalo. Prakristjani pa
zatrjujejo, da se po njih da živeti
in da Jezus ni bil utopist. To se
doseže tako, da je človek najprej
zares iskren in pošten do same-
ga sebe. Duhovno prečiščevanje
traja vse življenje. Njegovo glav-
no pravilo je: Ne delaj drugim,
česar sam ne maraš! To načelo je
bistvo božjega zakona. Skoraj
odveč je reči, da če bi ljudje tako
živeli, ne bi bilo nasilja, vojn in
drugih grozodejstev.
#	O večnem prekletstvu
-	Prakristjani trdijo, da je pe-
kel izmišljen in da so si ga iz-
mislili tisti, ki ne poznajo dobro
Očeta ali pa se proti Njemu bo-
jujejo. Obstaja sicer peklensko
duševno stanje, vendar le-to ni
večno, kajti vsi bomo nekoč
združeni z Bogom, tudi demoni
in Satan. Kajti Bog ljubi vse
svoje otroke in niti demoni niso
izvzeti iz njegove neizmerne do-
brote in ljubezni.
#	O koncu sveta
-	Prakristjani pravijo, da svet,
planeti in Zemlja ne bodo pro-
padli, temveč se bodo obnovili.
Stari svet in z njim naša civili-
zacija sta prispela do svojega
konca. Toda novo obdobje nove-
ga človeka se je že začelo. Sicer
pa je citat "Ustvaril bom novo
nebo in novo Zemljo" zapisan tudi
v Bibliji.
Astronumeriini sistem
in shujševalni talismani
Kaj vse bi človek storil, da bi prišel do denarja! V
fabrikl, na polju bi se mučil kot bik, cele noči bi
kvartopirll, cele dneve preprodajal avstrijske
Igrače, z devizami bi drzno mešetarll v okolici
banke in še tisoč novih načinov bi pogruntal, samo
da bi prišel do denarja. Ampak zdaj, kot kaže.
Imamo še odličnejšo, učinkovitejšo, manj trpečo
pot do denarja. Reče se ji "astronumerični sistem".
"Astro" pomeni zvezde, "nu-
merični" pa številčni: "zvez-
doštevilčni sistem" torej. Poglej-
mo, kaj naj bi to bilo.
Mnogi so prepričani, da je v
zvezdah zapisana usoda vsakega
človeka. Potrebno je razvozlati
njih pisavo in naša negotova
življenjska pot bo manj tvegana
ter bolj predvidljiva in
obvladljiva. Vedoč, kaj nas čaka
v prihodnosti, lahko že danes
delamo tako, da se izognemo
neprijetnemu in favoriziramo
nastop tistih elementov, ki bodo
nenaklonjeni naši osebni sreči.
Najpreprostejšo in najbolj
razširjeno branje zvezd je seve-
da horoskop. Tudi astronume-
rični sistem temelji na horosko-
pu in je v bistvu dodelana in
spopolnjena različica horosko-
pa.
Zdaj vemo, zakaj se mu reče
"astro". Ampak zakaj "nume-
rični"? O katerih številkah je
govora? O dvojih. O tistih, ki so
v zvezdah, se pravi o številkah, s
katerimi označujemo zvezde in
zvezdne sisteme, ter o tistih, ki
jih najdemo na listkih državne
loterije. Astronumerični sistem
je način, da iz zvezdnih številk,
upoštevajoč pravila horoskopa,
potegnemo številke, ki potem
zmagajo na loteriji.
Pot do denarja je torej lahka.
Le nekoga moramo najti, ki to
zvezdoštevilčno algebro pozna.
Skratka, moramo se zateči k
astrologu. In tu je zanka! (Ali pa
tudi ne. Kakor za koga.)
Astrologija, pranoterapija,
vedeževanje iz kart, vedeževanje
iz kristalne krogle, vedeževanje
iz dlani, klicanje duhov, vsa-
kovrstna jasnovidnost, vražarst-
vo, bela in črna magija, čarobno
kamenje, vsakovrstni talismani,
eliksirji, ljubezenski napoji ...
vse to je ogromna industrija, ki
danes v Italiji daje delo 150.000
osebam. Ti "okultni" delavci so
organizirani v manjše korpora-
cije in imajo tudi svoje sindika-
te. Koliko denarja se zavrti
okrog astro-vražarske industri-
je, si lahko mislimo. Podatek iz-
pred treh let govori o 1500 mili-
jardah lir na leto. Verjetno je
vsota še večja, ker pač velik del
"čarovniške" prakse poteka pod-
talno.
62 % Italijanov pozna lastno
horoskopsko bit in verjame uso-
do, zapisano v zvezde. Obstajajo
celo podjetja, ki zahtevajo od
prosilcev za delovno mesto tako
imenovani "osebni astralni
načrt". Ni redko, da se veliki
poslovneži, pa tudi politiki, po-
svetujejo z vedeževalko, preden
se spustijo v nov podvig. Ve se,
da se je policija med ujet-
ništvom Alda Mora zatekla tudi
k jasnovidcem, da bi odkrila
kraj, kjer so Rdeče brigade skri-
vale ugrabljenega politika.
Magičnih pripomočkov je na
tisoče. Od tradicionalnih itali-
janskih rdečih rogov do brazil-
skih zapestnic. Od starodavnih
napitkov do modernih talisma-
nov, ki so "specializirani" za
hujšanje. Ob tej poplavi je astro-
numerični sistem, ki ga zadnje
dni propagira ena izmed rim-
skih lokalnih televizij, samo
kapljica v morje, samo še en
astro-izdelek na vražarskem
tržišču.
Saj res, lokalne televizije! Tre-
nutno so pravi reklamni stroj za
vražarstvo in vedeževanje.
Nekaj dni ,preden sem se spra-
vil k pisanju tega članka, sem v
! dopoldanskih urah porovaril ^
' daljincem po rimskih lokalnih
kanalih. Na našem televizorju
jih imamo okrog petindvajset,
Kar na sedmih so pre4vajali
I vedeževanje iz kart v živo,
I Stranka pokliče, pove problem,
pove, kaj je po horoskopu.
Vedeževalka (redkeje vedeževa-
lec ) zmeša karte (med mešan-
jem sprašuje in napeljuje stran-
ko, da čim več pove o sebi), jih
razporedi (razporeja počasi, kar
naprej sprašuje in njena intui-
tivna sposobnost je vsekakor
občudovanja vredna), nato na-
pove pozitivno ali negativno
rešitev problema ter svetuje, kaj
storiti. Pogosto doda, da bi bilo
dobro, da se stranka oglasi v
vedeževalkini "ordinaciji". In tu
je znanka! (Ali pa tudi ne. Ka-
kor za koga.) Obisk pri
vedeževalki namreč stane od
50.000 do 200.000 lir. Pet ali šest
takšnih obiskov, pa si lahko ob
eno plačo.
Vedeževanje iz kart je v Italiji
najbolj razširjena oblika
astro.magične pomoči in zato ga
na manjših zasebnih televizijah
tudi največkrat predvajajo. Pred
nekaj meseci pa je neapeljska te-
levizija Retecapri predlagala
gledalcem drugačno verzijo
vedeževanja - branje iz ne-
kakšne "svete knjige modrosti".
Stvar ni imela uspeha. Dovolj je
bilo videti sceno in vsakomur je
lahko bilo jasno, koliko je ura.
(Neapeljčani pač!) Med blago
zavitimi dimčki indijskega ka-
dila, ob krščanskem križu in
srebrni peterokraki zvezdi, za
nekakšno oltarno mizo, na kate-
ri je ustoličeno ždela "sveta knji-
ga modrosti", je sedel budis-
tično gologlav, v šintoistični ki-
mono ovit mlad vedeževalec. In
če bi njegov južnoitalijanski
obraz vzhičeno ne strmel ne-
kam kamere, kot da v mis-
tičnem videnju zre direktno v
tretja ali četrta nebesa, bi mu
človek morda, morda še priza-
nesel. A kar je preveč, je preveč!
Če že nastavljaš zanko, spošto-
vani Neaplja sin, se vsaj potru-
di, da jo tudi dostojno zamaski-
raš. Tako nas žališ. Kot da smo
neizmerno neumni butci.
Res, česa vse si človek ne iz-
misli, da bi le prišel do denarja
in da bi se pri tem v fabriki ali
na polju ne mučil kot bik!
Branko Cestnik - Rim
prejeli smo prejeli smo prejeli smo prejeli smo
HVALEŽNA
PACIENTKA
Z nepopisnimi bolečinami
me je rešilec pripeljal iz
Ormoža v ptujsko bolnišnico.
Takoj sem dobila lajšalno in-
jekcijo in bila sprejeta na ki-
rurški oddelek.
Po mnogih pregledih, anali-
zah in ultrazvoku mi je dr. Lju-
bo Toš operiral žolčne kamne
/nad 80 let/. Vse nadaljnje
zdravljenje je zelo požrtvovalno
vodil dr. Aljoša TOŠ s svojimi
sodelavci. Obema se iskreno za-
hvaljujem za odlično pomoč.
Tudi drugo osebje je bilo
požrtvovalno in pripravljeno
pomagati. Dr. Trop z interne je
bdel nad mojimi pljuči in
srcem.
Vsem se iskreno zahvaljujem
za zdravljenje in nego in jim
želim še mnogo uspehov pri
težkem, odgovornem in člove-
koljubnem delu.
Hvaležna Gizela Blagovič,
Ormož
ZELENICE,
KDO VAS BO
ŠE UUBIL?
Čeprav sedaj, ko pišem ta
prispevek, naravo prekriva
aprilska snežna odeja, raz-
mišljam, kaj bo s ptujskimi ze-
lenicami, zlasti v novem delu
mesta - med bloki, kjer žal sko-
rajda več ne zaslužijo tega ime-
na. Prebivalci mesta smo žal
zelo nekulturni, pri tem
prednjači mladina, ki ubira
proti svojemu cilje najbližjo pot
- kar prek zelenih livad in kot
posledica nastajajo nove poti,
ki postajajo ob dežju kar blatne.
Razumljivo, da rastlinje tu
odmre, običajno s koreninami
vred. O odvrženih odpadkih na
zelenicah raje ne izgubljam be-
sed.
Če se tu spomnim časa pred
nekaj leti, je gospod Rudi Košir
v Volkmerjevi ulici divje poti
čez zelenice celo ograjeval ter
včasih kakšnega uničevalca ze-
lenic kar z ostrimi besedami
opozoril, da zelenica ni pešpot.
Pa vse skupaj ni kaj dosti zale-
glo. Potem je to opustil, zaveda-
joč se, da če starši in šola niso
sposobni svojega otroka vzgoji-
ti v kulturnega meščana oz.
državljana, mu tudi nobena
ograja ali beseda nič ne poma-
ga. Nasprotno, potem bo kar iz
gole objestnosti še bolj pridno
uničeval zelenice.
Ljudje pa ne uničujejo samo
zelenic. Tudi plastične posode
za smeti, ki so nastavljene ob
poteh, radi uničujejo, da o pro-
metni signalizaciji ne iz-
gubljam besed; to se predvsem
dogaja ponoči, ko se vračajo iz
gostiln, diskov...
Ker sem prepričan, da tisti, ki
tako radi uničujejo nasade,
košarice za odpadke ali promet-
ne znake, tega ne bodo niti bra-
li in starši mladih ne bodo
poučili, da naj se v naravi vede-
jo kulturno, bi brez dvoma ka-
zalo, da bi komunalno podjetje,
ki ima na skrbi urejenost mest-
nih trgov, ulic, zelenic in nasa-
dov, poskrbelo, da bi poti, ki so
jih ljudje naredili prek zelenic,
enostavno uredilo in asfaltiralo,
kajti po tako shojenih poteh
običajno potem začnenjo hoditi
vsi, ker so krajše in ljudem ni
treba narediti nekaj korakov
več, ker se vedno vsem mudi.
To bi lahko naredili z res mini-
malnimi stroški in naše mestne
zelenice bi bile potem lepše. Ali
bi naredili okrog zelenic prava
obzidja, če pač hočemo, da bi
bile zelenice res zelenice.
Franjo Hovnik
SPOROČILO
VAŠČANOM
POBREŽJA,
ŠTURMOVCA
IN VIDMA
Svetnik in predsednik 00
SDSS Videm Stanko Simonič
je zaradi nejasnih informacij o
gradnji magistralke M3 iz Lan-
cove vasi skozi vasi Pobrežje in
Šturmovci sklical 4. aprila
okroglo mizo in na njej skupaj
z županom, predsednikom sve-
ta in tajnikom občine Videm
navzočim pojasnil, da do sedaj
svet občine Videm še NI sprejel
nobenega sklepa, da se cesta
gradi skozi omenjene vasi.
OO SDSS Videm
Koširiev
nakupovalni
izlet
Rudi Košir, organizator
enodnevnih nakupovalnih iz-
letov v Avstrijo, Madžarsko in
Italijo, je prve letošnje izletni-
ke pred velikonočnimi prazni-
ki popeljal po nakupih v Lip-
nico in avstrijsko Radgono.
Ob vrnitvi so se ustavili v Sp-
Ščavnici na turistični kmetiji
Benko, kjer jih je čakalo obil-
no kosilo in kjer so se potem
veselo zavrteli.
Rudi pa pripravlja že drugi
izlet: 18. aprila bodo ude-
leženci potovali na sejemv
Lenti na Madžarskem. Kot
nam je povedal organizator, je
za izlet že precejšnje zaniman-
je.
Franjo Hovnik
tednik - 11.APRIL 1996
ŠPORT - 15
JUDO / 9. mednarodno prvenstvo ptuja
Maibolišl Šiškarii
Judo klub Dravo Ptuj je pripravila 9. mednarodno
prvenstvo Ptuja v judu, ki se ga je udeležilo več kot 160
tekmovalcev iz 20 klubov Iz Slovenije In Avstrije.
Okrog 400 gledalcev je lahko videlo dobre borbe mla-
dih judoistov. Skupno so bili najboljši mladi judoisti iz
5j§ke iz Ljubljane.
Predsednik JK Drava Ptuj je
povedal: "Kljub dokaj neugod-
nemu terminu (zaradi veliko-
nočnih praznikov) smo zado-
voljni z udeležbo in tudi s kvali-
teto prikazanega juda. Organiza-
cija je bila dobra, kar so povedali
gostje, ki so imeli svoje predstav-
nike v tekmovanju."
REZULTATI:
MLAJŠI DEČKI: do 30 kg: 1.
Krajne (Drava), 2. Mehetinec
(Gorišnica), 3. Casar in Bencak
(Murska Sobota); do 34. kg: 1.
Rus (Gorišnica), 2. Macuh (Im-
pol, 3. Ogrizek (Velenje) in Tro-
pen (Impol); do 38 kg: 1. Škofič
(Šiška), 2. Krajne (Drava), 3.
Imanovič (Ivo Reya) in Vučko
(Murska Sobota); do 42 kg: 1.
Lokner (Ivo Reya), 2. Pavlin
(Šiška), 3. Brodnjak (Gorišnica)
in Slavač (Lendava); do 46 kg: 1.
Jerep (Alpina), 2.^ Ferjan (Ivo
Reya), 3. Beriša (Železničar) in
Zadravec (Lendava); do 50 kg:
1. Blažič (Železničar), 2. Mužič
(Ivo Reya), 3. Frankovič in
Oblak (oba Drava); do 55 kg: 1.
Nedeljko, 2. Časar (oba Lenda-
va), 3. Lukačič in Srednjeselec
(Broker Branik); nad 55 kg: 1.
Ceraj (Ivo Reya), 2. Kolednik
(Gorišnica), 3. Kočevar (Šiška).
STAREJŠI DEČKI: do 38
kg: 1. Hajnčič (Šiška), 2. Jošt
(Velenje), 3. Plajnšek (Drava) in
Permec (Lendava); do 42 kg: 1.
Ognjenovič (Šiška), 2. Herega
(Alpina),^ 3. Juhan (Impol) in
Ružnič (Šiška); do 46 kg: 1. Za-
goršek (Drava); do 50 kg: 1. Jo-
vanovič (Ivo Reya), 2. Brmež
(Drava), 3. Šmigoc (Gorišnica)
in Padnas (Alpina); do 55 kg: 1.
Rus (Gorišnica), 2. Grobler
(Šiška), 3. Kokot (Gorišnica) in
Pajerik (Velenje); do 60 kg: 1.
Črešnar (Slovenske Konjice), 2.
Klokočovnik (Slovenske Konji-
ce), 3. Mirnes (Gorišnica) in
Knez (Sankaku); do 65 kg: 1.
Jurkovnik (Sankaku), 2. Črešnar
(Slovenske Konjice), 3. Brbre
(Impol) in Kolednik (Drava); do
71 kg: 1. Kolednik (Gorišnica);
nad 71 kg: 1. Prime (Drava), 2.
Kokot (Gorišnica), 3. Recek
(Lendava) in Kaničar (Želez-
ničar).
JUNIORJI: do 50 kg: L
Kovač (Impol), 2. Žilavec, 3.
Brmež (Drava); do 55 kg: L
Mišmaš, 2. Škorza (oba Šiška), 3.
Ognjenovič (Šiška) in Vinkovič
(Gorišnica); do 60 kg: 1. Hašaj
(Murska Sobota), 2. Rančigaj
(Murska Sobota), 3. Marušek
(Slovenj Gradec) in Rus
(Gorišnica); do 65 kg: 1.
Mahmutovič (Ivo Reya), 2. Ho-
ler (Ivo Reya), 3. Sevšek (Im-
pol); do 71 kg: 1. Ferjan (Ivo
Reya), 2. Gabrovec (Slovenj Gra-
dec), 3. Radovič (Železničar) in
Čavko (Branik Broker); do 78
kg: 1. Seničič (Drava), 2. Kovač
(Šiška), 3. Topolčnik (Impol) in
Raner (Branik Broker); nad 78
kg: 1. Stradaner (Kirchbag), 2.
Avdimeta (Impol), 3. Lovec
(Slovenske Konjice) in Kolman
(Železničar).
JUNIORKE: do 46 kg: 1. Birk
(Jesenice), 2. Grudnik (Sloven-
ske Konjice); do 44 kg: 1 Pečov-
nik (Slovenj Gradec), 2. Hace
(Slovenj Gradec); do 48 kg: L
Nareks (Sankaku), 2. Mesarič
(Lendava); do 52 kg: 1. Omero-
vič (Slovenj Gradec), 2. Krajne
(Železničar); do 56 kg: 1. Krajne
(Velenje), 2. Preradovič (Sloven-
ske Konjice); do 61 kg: 1. Do-
lenc (Slovenj Gradec), 2. Jovano-
vič (Železničar); nad 61 kg: 1.
Frece (Sankaku), 2. Marilovič
(Impol).
EKIPNO: 1. Šiška Ljubljana,
2. Ivo Reya Celje, 3. Drava Ptuj.
Danilo Kiainšek
MOTOKROS
# Uspeh Gajserja na
Madžarskem
v prazničnih dneh so sloven-
ski motokrosisti nastopili na
mednarodni dirki za pokal Alpe-
Adria in z odličnimi vožnjami
presenetili nad 5000 gledalcev,
ki so se zbrali na motokros progi
v Piliscsevu pri Budimpešti.
Državni prvak Bogomir Gaj-
ser je odlično stanal v prvi dirki,
a je padel, toda kljub temu se je
visoko uvrstil, medtem ko je bil
v drugi dirki nepremagljiv, Qb
koncu je zmagal v kat. 250 ccm
pred Slovakom in Madžarom,
odlično četrto mesto je dosegel
Peršuh. V kat. 125 ccm je zma-
gal Kampuš pred Jelenom, tret-
ji je bil tekmovalec Madžarske.
Če bi tekmovali tudi za ekipno
uvrstitev, bi ekipa Slovenije
zmagala z veliko prednostjo.
anc
KOŠARKA • Seltron
Ruše-Ptui 55:75
Ptujčani so ne glede na po-
membnost srečanja in brez
poškodovanega Roberta Kotni-
ka zaigrali popolnoma neobre-
menjeno. Gostje so prvi polčas
odločili v svojo korist z rezulta-
tom 33:21, po odmoru pa so zai-
grali še bolj sproščeno, razigrala
sta se Damiš in Kostanjevec, v
34. minuti so povedli z rezulta-
tom 62:41 in z organizirano igro
do konca tekme zasluženo
obdržali visoko prednost. Zma-
gali so z rezultatom 75:55.
Za uvrstitev v višji rang tek-
movanja bo potrebno doseči
samo še zmago z ekipo Ruš na
domačem igrišču.
Strelci za domačo ekipo:
Damiš 24, Kostanjevec 18,
Arnuš 10, Bojnec 7, Rojko 6,
Majal 6, Jagarinec 2 in Centrih 2.
MG
Dvorana Center je gostila mlade judoiste na 9. mednarodnem turnirju.
Člani ptujskega društva trap
skeet so odlično začeli tekmo-
valno sezono prve državne trap
lige. Med devetimi ekipami so
v prvem kolu zasedli odlično
tretje mesto, predsednik
društva Viki Cvetko pa je bil
tretji med posamezniki. Drugo
kolo bo 27. aprila v Ilirski Bi-
strici. V okviru društva deluje
tudi mladinska ekipa, ki tek-
muje v III. državni ligi.
Ptujski tekmovalci v trapu zas-
lužijo za svoje uspehe vso pohva-
lo. Potem ko so ostali brez stre-
lišča, vadijo na streliščih v
Ormožu in Murski Soboti. Ker
pa je lastno strelišče pogoj za os-
tanek v ligi, si trenutno najbolj
prizadevajo rešiti ta problem.
Kot aktivni tekmovalci v prvi
državni ligi so dolžni organizira-
ti eno od tekem v ligi in po
možnosti izvesti državno
prvenstvo. Za pozanavalce raz-
mer je še vedno neznanka, zakaj
je Ptuj izgubil svoje strelišče, saj
je bilo eno najboljših v državi.
Privabljalo je številne strelce od
blizu in daleč ter veliko pomeni-
lo tudi v turističnem pogledu.
Ptujsko društvo trap skeet sodi
med boljša v državi. Do nedav-
nega je imela tudi tri člane
državne reprezentance: Igorja
Rakušo, Janka Rožmarina in
Antona Hlupiča. Novi predsed-
nik si prizadeva obdržati
doseženo kakovost, kar pa je v
trenutnih razmerah, ko so ostali
brez strelišča, izredno težko.
Kljub številnim prošnjam za
rešitev problema med odgovor-
nimi ni pravega zanimanja za to.
Strelci so bolj ali manj pre-
puščeni samemu sebi, kar pa se
ne bi smelo dogajati. Trap je
namreč tudi ena od olimpijskih
disciplin olimpiade v Atlanti.
Pogoj za sodelovanje je izpolni-
tev norme, ptujski strelci pa so
glede na dosedanje rezultate v
ožjem izboru za olimpiado.
Čeprav ptujski traparji v tem
trenutku nimajo rešitve za svoj
osrednji problem, torej strelišče,
upajo, da ga bodo do konca leta
le rešili.
MG
MARSEL - STORMAN 3:0
Marselke so v zadnjem
srečanju na domačem igrišču
slavile svoj uspeh, osvojitev
prvega mesta v II. državni od-
bojkarski ligi. Le 59 minut so
potrebovale, da ^ so premagale
mlade gostje iz Šempetra v Sa-
vinjski dolini, ki so le v prvem
setu zaigrale poletno ter vodile s
8:5, nakar so popustile in
domačinkam ni bilo težko tako
tega kot preostalih dveh setov
odločiti v svojo korist. Rezultati
setov: 15:11,15:8,15:4.
1.	MARSEL PTUJ............21	18 3	58:21	36
2.JESENIC	E...................21	15 6	48:27	30
3.PREVAU	E..................21	14 7	50:32	28
4.	RUŠE..........................21	14 7	47:30	28
5.R0G0Z	A....................21	12 9	38:40	24
6.MELTA	L......................21	12 9	47:38	24
7.	SOLKAN.....................21	11 10	47:41	22
8.	KAJUH ŠOŠTANJ.......21	11 10	40:30	22
9.ŠENTVI	D....................21	11 10	40:41	22
10.GOST.ŠTORMA	N.....21	4 17	21:54	8
11.CIMOSI	I...................21	3 18	24:57	6
12.ELEKTROVITANC....21	120	11:61	2
Za zmagovito ekipo so nasto-
pile: Merharjeva, Marta in Mar-
jeta Emeršič, Gojkoškova, Zenu-
novičeva, Klajderičeva, Vin-
diševa in Godčeva.
anc
N O G O M £ r
2. SLOVENSKA LIGA
Rezultati 21. kroga: Avtoeki-
pa Vevče - Črnuče 2:2, Zagorje :
Era Šmartno 1:0, Drava - Napre-
dek BST 1:2, Megneš - Nafta
1:0, Šentjur - Naklo 2:0, Family
Shop Piran - Rudar Trbovlje
2:0, Koper - Železničar Maribor
0:0, prost Železničar Oscar.
1ŽELEZNIČAROSCAR.20 14	6 O	42:5 48
2 NAFTA.......................21 14	2	5	37:12 44
H^NUČE.....................20 10	4	6	40:28 34
^ ŠENTJUR...................21 10	4	7	30:20 34
5 ZELEZNIČARMB........21 10	4	7	31:28 34
'■^OPER.......................21 9	5	7	21:16 32
' fAMILVSHOP PIRAN 21 9	4	8	26:22 31
8. NAPREDEK BST.........21 7	7	7	21:28 28
'•RUDARTRB0VUE....21 7	6	8	20:22 27
'0.MENGEŠ..................20 6	6	8	24:28 24
II-ERAŠMARTNO........21 6	5	10	24:28 23
DRAVA.....................20 6	5	9	23:22 23
NAKLO....................21 5	7	9	22:28 22
'•■AVTOEKIPAVEVČE.. 20 5	4	11	27:28 19
'5 ZAG0RJE.................20 5	3	12	14:44 18
. Pari 22. igralnega dneva:
železničar Maribor - Family
Shop Piran, Rudar Trbovlje -
Šentjur, Naklo - Mengeš, Nafta -
^rava. Napredek BST - Zagorje,
^elezničar Oscar - Avtoekipa
*evče, Črnuče - Koper, prosta
^•^ipa Era Šmartno.
ORAVA - NAPREDEK
8$T1:2(0:2)
STRELCI: 0:1 Krajnik (v 16.
!f?inuti), 0:2 Todorov (42.'), 1:2
^•Emeršič (87.')
^^ VA: Jovanavič, Volk,
Pucko, Žalek, Ramšek, Koren,
Čeh, Tomaž Emeršič, Boškovič
(Janžekovič), Hotko, Vesenjak
(Bezjak)
Nogometaši ptujske Drave
tudi v drugem nastopu pred
domačim občinstvom niso uspe-
li zmagati. Njihova igra je bila
slaba, predvsem v zvezni vrsti,
kjer se je poznala odsotnost Mi-
lana Emeršiča. Akcije nikakor
niso stekle. V kazenski prostor
gostov so poskušali z visokimi
podajami in dolgimi žogami, a
so te bile lahek plen obrambe
Domžalčanov. V 16. minuti so
gostje povedli po slabi reakciji
ptujske obrambe. V 18. minuti je
imel priložnost Čeh, vendar je
streljal prek vrat gostov. V 42.
minuti so gostje izrabili grobo
napaka domačega vratarja Jova-
noviča, ki je slabo ocenil pred-
ložek, in na lahek način prišli do
vodstva z dvema zadetkoma raz-
like.
V drugem polčasu je bila te-
renska iniciativa na strani Dra-
ve, toda vse je bilo stihijsko in
premehko. Domači trener je
poizkušal z menjavami, mladega
Pučka je posla v napad. V 87. ni-
nuti je T. Emeršič uspel iz pros- j
tega strela rezultat znižati. Prav ■
v zadnji minuti srečanja pa sta
Pučko in Čeh zamudila veliko
priložnost, da bi prišlo do ize-
načitve. Tri točke tako potujejo
v Domžale.	i
Nogometašem DRave se s :
takšno igro ne obeta dobro.
Konkurenti na prvenstveni raz-
predelnici se približujejo in nuj-
no potrebno bo dobiti točke.
Mogoče lahko presenetijo Nafto
v Lendavi, kjer gostujejo v nas-
lednjem kolu. Igre na gostovan-
ju niso vprašljive, le razprodaje
točk na domačem igrišču se na-
daljuje in traja predolgo.
Danilo Klainiek
3. SLOVENSKA LIGA -
VZHOD
Rezultati tekem 17. kroga:
Dravograd - Aluminij 2:0 Unior
Zreče - Bistrica 0:3, Kungota
Broker - Pertoci Bakovci 2:2,
Beltrans - Paloma Sever 3:1,
Odranci - Turnišče 3:1, Kovinar
- Steklar 1:0, Dravinja - Pohorje
0:4.
1.POHORJ	E...................16 12 2 2 45:14 38
2.	PERTOCI BAKOVCI.....16 11 2 3 26:12 35
3.DRAV0GRA	D.............16 11 1 4 35:15 34
4.	DRAVINJA..................16 8 4 4 26:15 28
5.	KOVINAR...................16 7 5 4 18:11 26
6.	ODRANCI...................16 7 O 9 26:29 21
7.UNI0RZREČ	E.............16 6 3 7 11:22 21
8.TURNIŠČ	E..................16 5 4 7 23:27 19
9.STEKLAR....................16 5 4 7 16:23 19
10.ALUMIN	U................16 4 5 7 18:23 17
11.BISTRIC	A..................16 5 1 10 24:39 16
12.KUNG0TABR0KER.16	3 5 8 13:25 14
13.	PALOMA SEVER.......16 3 5 8 13:27 14
14.	BELTRANS...............16 4 1 11 19:30 13
UNIOR - BISTRICA
0:3 (0:1)
STRELCA: 0:1 Jovanovič (39.
minuta), 0:2 Pipenbaher (47.'),
0:3 Jovanovič (55.')
BISTRICA: Vidačkovič, Kokol,
Jovanovič, Radulovič (Regoršek),
Hren, M. Pipenbaher, Modic,
Križanič, Tomažič, I. Pipenbaher,
Čelofiga.
Nogometaši Bistrice so ugod-
no presenetili svoje navijače,
predvsem pa navijače in igralce
Uniorja, ki do sedaj v spomla-
danskem delu prvenstva še niso
zmagali. Bistričani so bili boljši
nasprotnik in zasluženo so po-
vedli v 39. minuti z zadetkom
Jovanoviča.
Na začetku drugega polčasa so
z dvema zadetkoma prišli do vi-
sokega vodstva in s tem tudi do
pomembne zmage v borbi za ob-
stanek v 3. SNL - vzhod. S
takšno igro, kot so jo prikazali v
lokalnem derbiju v Zrečah, ne bi
smeli imeti težav z obstankom.
Danilo iClainšek
DRAVOGRAD -
ALUMINIJ 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Šturm (v 45.'),
2:0, Gluhovič (85.')
ALUMINIJ: Šmigoc, Zemljič,
Krajne (Kovačec), E. Hojnik,
Emeršič, Rozman, Fridl, Lončarič,
R. Hojnik, Šaberl in Zmko.
Nogometaši Aluminija kljub
porazu proti močnemu Dravo-
gradu niso razočarali. Domači so
v borbi za vrh prvenstvene raz-
predelnice enostavno morali
zmagati. Kidričani so se dobro
držali vse do zadnje minute
prvega polčase, ko so prejeli za-
detek.
Drugi polčas je minil v rahli
terenski premoči domačih, toda
tudi Aluminij je imel svoje pri-
ložnosti. Kot je že v navadi, pa
so igralci iz Kidričevega prejeli
zadetek pet^ minut pred koncem
srečanju. Sedaj pač morajo v nas-
lednjem kolu premagati Broker
Kungoto in zopet bo lažje.
Daniio MJainšek
Razpored tekem 18. kroga:
Sobota, 13. aprila, ob 16.30: Alu-
j minij - Kungota Broker, Bistrica
I - Dravinja, Pohorje - Kovinar,
Steklar - Odranci, Turnišče -
Beltrans, Paloma Sever - Dravo-
grad; nedelja, 14. aprila, ob
16.30: Pertoci Bakovci - Unior
Zreče.
1. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 14. kroga: U.
Eaglos Pragersko - Središče 4:3,
Gerečja vas - Dornava 0:2,
Gorišnica - Bukovci 3:1, Videm
- Boč 2:1, Hajdina - Rogoznica
2:0, Slovenja vas - Stojnci 2:2.
1.U.EAGLESPRAGERS.14	10 3 1 41:17 33
2.	DORNAVA..................14 9 4 1 40:16 31
3.GEREČJAVA	S.............14	8	2	4	24:15	26
4.SL0VENJAVAS..........14	7	4	3	36:24	25
5.ST0JNCI.....................14	6	5	3	22:12	23
6.SREDIŠČE..................14	6	2	6	37:27	20
7.G0RIŠNIC	A................14 4 4 6 16:23 16
8.VIDE	M........................14 4 3 7 24:30 15
9.HAJDIN	A...................14 4 3 7 15:31 15
10.BOČ-1	.....................14 5 1 8 19:38 15
11.BUKOVC	I..................14 2 2 10 17:36 8
12.	ROGOZNICA-1.......14 1 3 10 11:33 5
Razpored tekem 15. kroga:
sobota, 13. aprila, ob 16.30: Ro-
goznica - Slovenja vas, nedelja.
14. aprila, ob 16.30: Hajdina - U.
Eagles Pragersko, Stojnci - Vi-
dem, Boč - Gorišnica, Bukovci -
Gerečja vas, Dornava - Središče.
2.	LIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 14. kroga:
Sp.Polskava - Pago Leskovec
4:0, Ormož - Podvinci 3:2, Mla-
dinec - Skorba 1:2, Hajdoše -
Grajena 0:2.
1.GRAJENA...................12 8 3 1 36:9 27
2.SK0RBA.....................11 7 2 2 29:14 23
3.	ORMOŽ.......................11 6 4 1 29:15 22
4.MLADINE	C.................12 5 4 3 19:20 19
5.SP.P0LSKAVA...........12 4 4 4 24:24 16
6.APAČ	E........................11 4 3 4 15:21 14
7.HAJD0Š	E...................12 3 2 7 14:31 11
8.	PAGO LESKOVEC.......11 2 2 7 13:28 8
9.TRŽE	C.........................10 1 4 5 12:16 7
10.	PODVINCI-1 ...........12 2 2 8 11:24 7
Razpored tekem 15. kroga:
nedelja, 14. aprila, ob 10.30:
Tržeč - Sp. Polskava, Pago Le-
skovec - Mladinec,, Skorba -
Hajdoše; ob 16.30: Podvinci -
Apače, Grajena - Ormož.
Branko Lešnik
ŠPORTNE NOVICE
tednik -11. APRIL 1996
ZA KRATEK CAS -17
Izbor glasbe je včasih odvisen od
našega razpoloženja in na tak način
tudi spoznavamo velik spekter raz-
lične glasbe.
Množici glasbenih zvrsti se je prikl-
jučila nova, ki se imenuje trance-dan-
ce. Njen tipični predstavnik je Ro-
bert Miles s komadom Children.
Drugi predstavnik novega vala je štu-
dijski producent MARK SHOW, ki
uporablja dober instrumentalni ri-
tem v komadu THE X FILES.
Danska manekenka in pevka WHI-
GIELD se je prvič v karieri predsta-
vila leta 1994 s komadom Saturday
night. Tokrat se preizkuša v priredbi
komada z naslovom SEXY EYES.
-CiiicCi
SONIA je rdečelasa zvezda produ-
centskega tria Stock & Aitkan & Wa-
terman ali PWL, ki je odkril in med
zvezde popeljal tudi: Kylie Minogue,
Jasona Donovana, Ricka Asdeya ...
Lepa SONIA prepeva tipično pop pe-
sem WAKE UP EVERYBODY.
Ameriški pevec WIERD AL YAN-
KOVIC je znan prevsem po svojih
predelavah uspešnic in najbolj znan
je po priredbi skladbe Bad pevca Mi-
chaela Jacksona v Fat. WIERD se je
sedaj lotil predelave super hita
Gangsta's Paradise dueta Coolio &
LV in ga naslovil z AMISH PARA-
DISE	spremlja ga tudi
komičen videospot!
PRINCE se je zaročil s pevko Mayte.
S pogodbo z založbo Warner Bros se
je obvezal, da bo zanje pod tem ime-
nom posnel še pet albumov za 60 mi-
lijonov dolarjev. PRINCE je z lanske-
ga albuma The Gold Exerience snel
"sex-phone" komad, ki se imenuje
GIRL G. (***)
Izvrstna vokalistka TRACY CHAP-
MAN je pela čudovito akustično pe-
sem For my Lover. TRACY ima na
tržišču album New Begining in novo
pesem z realnim besedilom GIVE
ME ONE REASON.
Najboljša britanska neodvisna ročk
skupina je sedaj gotovo OASIS, ki je
svoj drugi album (What's the Story)
Morning Glory prodala že v več kot 5
milijonih kopij. Na Otoku jim pravi-
jo celo sodobni Beadi. OASIS, ki
imajo v Evropi uspešno skladbo
Don,t Look back in Anger, bodo v
ZDA poskušali zablesteti s skladbo
CHAMPAGNE SUPERNOVA.
ČAST je še ena iz velike množice
britanskih novovalovskih skupin, ki
je debitanski album naslovila z Ali
Change. ČAST so hitrejše ročk pesmi
zamenjali za odlično akustično bala-
do, ki se imenuje WALK AWAY.
Jarvis Cocker je glavna osebnost za-
sedbe PULP, ki se je z albumom Co-
untdown 1992-1983 vrnila v čas, ko
še ni bila popularna! Prva ponovno
izdana pesem zasedbe PULP je pri-
jetna pop/rock pesem SOMMET-
HING CHANGED.
Člani avstralskega ročk banda AC 4
DC so: Brian Johnson, Cliff Willi-
ams, Phill Rudd, Young in Malcom
Angus. Z albuma Ballbreaker so AC
4 DC izdali že tretji komad z naslov-
om COVER YOU IN OIL.
Dobri dve leti so novi album snemali
STONE TEMPLE PILOTS, ki se
imenuje Tiny Music ... and Song
from ...! Piloti ponujajo malo grunge
ročka v novi skladbi BIG BANG
BABY.
Odlična ameriška ročk skupina ZZ
TOP je imela uspešnice, kot so: Legs,
Gimme ali your Lovin, Gun Love,
Give it up, Rough Boy... ZZ TOP so
na novo pot poslali skladbo SHE'S
JUST KILL ME.
Najuspešnejša nemška ročk skupina
SCORPIONS je največ uspeha
požela z balado Wind of Change.
SCORPIONS pripravljajo novi al-
bum Pure Instinat, na katerem bo
tudi lepa ljubezenska izpovedna bala-
da YOU AND I.
THE CRANBERRIES imajo v zbirki
dve veliki plošči ali albuma z naslov-
oma Everybody do it, so why can't we
do it in No Need to Argue, ki jima bo
kmalu dodan album To the Fai±ful
Departed. THE CRANBERRIES pa
v boj pošiljajo solidno hitrejšo ročk
pesem SALVATION.
_David Breznik
Lestvico POPULARNIH 10
lahko poslušate vsak petek v
večernem sporedu radia Ptuj.
ŽALOST OB PODRTI
ŠOLI
Naše veselje se je začelo 26. februarja
ob položitvi temeljnega kamna za
novo šolo. Vsi smo bili veseli. Stroji
so začeli brneti, vsi smo opazovali.
Toda to naše veselje so kar kmalu
skazile razpoke v našem razredu. To-
varišice so sklenile, da v četrtek, 7.
marca, pouka ne bi imeli in da bi
prišli brez torb.
Ko sem prišla, je bilo pred župniščem
nekaj deklic in en fantek. Stanka mi
je rekla, da je šola podrta in da ne
smemo gor, ampak ji nisem verjela.
Kmalu za tem je prišla tovarišica
Marta in nam povedala enako. Bila je
videti zelo žalostna. Ko so prišli dru-
gi, smo šli malicat in smo šli pred
pokopališče gledat šolo. Ko sem to
videla, mi ni bilo vseeno, ko pa sem
videla Natašo, kako se je smejala in
bila vesela, me je kar obšla žalost.
Naslednji dan pouka nismo imeli.
Tovarišice so se zmenile, da bi
vprašale gospoda župnika, ali bi nam
nudil kakšno sobo. Ponudil nam je
dve sobi. Mi smo imeli pouk zgoraj.
Kar so mogli, so prinesli iz šole, tudi
table. Bilo nam je lepo, toda nismo
imeli vseh tistih stvari, ki bi jih po-
trebovali za pouk.
Doma nisem mogla verjeti, da se je
naša šola podrla, ampak sem se s tem
sprijaznila. V župnišču nam je lepo:
toplo je, prostor je bolj majhen, am-
pak za nas je dovolj.
Lidija Kumek, 5. r.,
OŠ Zavrč
NESREČA
Prišla je zima in s sabo je prinesla
mrzle dni in snežno odejo, ki je pre-
krila naše prelepe zelene haloške
griče. Tudi brez poledice na cestah,
ki je povzročila mnogo nesreč, ni šlo.
Veliko padcev po snegu in ledu se je
končalo z zlomi rok, nog ...
Nekega dne si je najprej zlomila palec
na nogi moja sestra - nič hujšega,
dobila je mavec in ga morala pre-
našati teden dni. Meni se kaj takega
že ne bo nikoli zgodilo, sem si mislila
in se nasmehnila. Sedaj vem, da je
bila to neumna misel. Stari, a modri
pregovor pravi: "Zarečenega kruha se
največ poje." To je veljalo tudi zame.
Nekega dne sem se na snegu razposa-
jeno igrala, delala snežaka, se sankala
in smučala. V svoji otroški razposoje-
nosti nisem niti pomislila, da se mi
lahko kaj zgodi. Nenadoma mi je
spodrsnilo in izgubila sem tla pod
nogami. To je bil zelo grd in boleč
padec. Diagnoza: zlom noge; za tiste
bolj poučene o medicini pa: zlom le-
vega skočnega sklepa. Kaj več vam o
tem dogodku ne morem povedati, ker
se je nesreča pripetila v trenutku ne-
previdnosti. No, lahko vam povsem
le to, da sem imela močne bolečine.
Moja noga je dobila novega spremlje-
valca - mavec. Prve dni nisem mogla
od bolečin niti spati. Ležala sem na
postelji, gledala TV, skratka morala
sem veliko počivati. Hoditi sem sme-
la le s pomočjo bergel. Včasih sem
bila žalostna, ko sem pomislila, kako
se moji prijatelji kepajo ter veselijo na
snegu. Mavec sem morala prenašati
kar sedem dolgih tednov, potem pa
sem še dva tedna hodila z berglami.
No, kdor čaka, dočaka, in kmalu sem
prišla med svoje sošolce in prijatelje.
Nekateri sošolci so mislili, da mi niti
ni bilo tako slabo. Dva meseca nisem
hodila v šolo, pa še zavarovana sem
bila. To me je zelo prizadelo. Sošol-
cem sem poskusila razložiti, da denar
ni vse, da je najvažnejše pravzaprav
zdravje.
Sedaj, ko vam to pišem, upam, da se
mi kaj podobnega ne bo nikoli več
zgodilo. Zarečenega kruha se največ
poje. No, vidite, za sabo imam eno
življenjsko izkušnjo več. Kako čuden
je ta svet!
Daniela Korošec, 6. b,
OŠ Cirkulane
LE KAKO NAJ GA
PREDSTAVIM?
Ravno prej sem srečala na hodniku
svojega bratranca Jerneja. Spomnila
sem se, da bi ga lahko predstavila.
Je zelo zanimiv fant. Zelo je občudjiv,
tako da je dobro, da se ne zafrkavaš z
njim. Ima slabe živce in te kar hitro
"prebuta". Zna pa biti tudi dober pri-
jatelj. Ker ima dosti prijateljev, ni
nikoli sam. Čeprav je doma nekaj ki-
lometrov iz Ormoža, mu ni nikoli
dolgčas. Ukvarja se z rokometom in
obiskuje številne krožke.
V šoli je še kar uspešen, a pri slo-
venščini ga včasih malo zanese in
dobi kakšno slabo oceno.
Ima temne, vedno skuštrane lase, ki
si jih bolj redko striže. Ni suh, pa tudi
debel ni. Doma imajo bazen in velik
travnik okrog hiše. Poleti se seveda
kopa v bazenu, pozimi pa se hodi
smučat in drsat. Letos smo se šli sku-
paj smučat na Vogel. Kot že prejšnja
leta, sva se smučala skupaj. Takrat mi
je povedal dosti zanimivih stvari o
njihovem razredu. Povedal mi je tudi
za svojo simpatijo, a vam tega žal ne
moram zaupati, ker bi zameril. Zelo
rad ima svojega brata Jureta, ki sedaj
študira v Mariboru in ga ni dosti
doma. Ko pride domov, mora spet
kmalu oditi, zato je Jernej slabe volje
ali pa celo žalosten, ker ga že spet
nekaj časa ne bo.
Jernej je tudi velik ljubitelj formule
ena. Navija za Schumacherja. Za
igrače se ne zanima preveč, vseeno pa
še sestavlja kakšne modele; ker je star
že 11 let, je to zanj povsem normalno.
Razume se tudi na računalnik, a po-
navadi igra samo igrice. Je moj naj-
boljši bratranec in mislim, da bo tudi
ostal. Edino, kar je pri njem narobe,
je to, da mu ne moreš zaupati.
Stina Krstnanovič, 7. c,
OŠ Ormož
ČE BI BILA JAZ MAMA
Večkrat razmišljam, kateri mami bi
želela biti podobna, ko bom velika.
Vedno ugotovim, da bi najraje bila
podobna svoji mamici. Imela bi do-
bro službo, pridnega moža in dva
čudovita otroka. Zjutraj bi skupaj
odšli od doma - midva z možem v
službo, otroka pa v šolo ali vrtec. Po-
poldan bi skuhala kosilo in pomagala
pri nalogah. Imela bi tudi svoj vrt.
Zvečer, ko bi otroci spali, bi me tako
kot mojo mamico čakalo še pospravl-
janje, likanje ... Seveda bi mi pri tem
pomagal tudi mož. Ob nedeljskih po-
poldnevih bi skupaj odšli na spreho-
de.
Sedaj sem stara 10 let in bo minilo še
kar nekaj časa, da bom lahko ure-
sničila svoje sanje o dobri mamici.
Želim, da bi vsi otroci imeli dobre
mamice, saj le tako lahko živimo v
srečnem in veselem otroštvu.
Biserka Verbanič, 4. r.,
OŠ Lenart
MARSOVČEK NA
OTROŠKEM IGRIŠČU
Včeraj sem šel iz šole mimo igrišča.
Nekdo me je poklical. Gledal sem, od
kod prihaja glas. Toda nikogar nisem
videl. Še enkrat me je nekdo poklical.
Ob meni je stalo majhno bitje. Bil je
Maš, prijazen marsovček. Prosil me
je, naj se z njim igram. Vzel sem žogo.
Igrala sva nogomet, košarko in roko-
met. Najbolj všeč mu je bila košarka.
Maš se je moral posloviti. Obljubil
sem mu, da se bova še igrala, ko spet
pride k meni.
Andrej Pečnik, 3. r.,
OŠSela
c^Mladi dopisniki
18 - ZANIMIVOSTI
11. APRIL 1996- tednik
raziskovalna naloga za tretje regijsko srečanje
mladih raziskovalcev
Raivoi kinematografov v Ptuju
Za nalogo Ra«voj kinematografov v Ptuju smo se
odločili skupno z mentorjem, ker smo se leta 1995, ko je
naloga nastala, spominjali stoletnice rojstva filma. Zani-
malo nas je, kako so se s filmom srečevali Ptujčani, kdaj je
bila v Ptuju prva kinopredstava, koliko je bilo kinemato-
grafov in kje so bili. Želeli smo zvedeti, kdo so bili lastni-
ki kinematografov, kakšne so bile njihove usode. Odločili
smo se, da bomo raziskali razvoj kinematografov v Ptuju
od prve filmske predstave v našem mestu do nastanka
današnjega kina po drugi svetovni vojni.
Najprej smo si pogledali zgo-
dovino kinematografije po raz-
nih knjigah. Zlasti so nas zani-
mali podatki o nastanku filma in
o razvoju samih kinematografov.
Na področje razvoja filmske
umetnosti se nismo spuščali. Po-
tem smo se podali v študijsko
knjižnico v Ptuju. Tam smo ne-
kaj časa brskali po starih časopi-
sih in iz njih iskali podatke o ki-
nematografih. Tako smo pregle-
dali Štajerca, Pettauer Zeitung
in Narodno Slogo.
Največ časa smo porabili v
Zgodovinskim arhivu v Ptuju,
kjer smo iskali podatke v fondu
Mestna občina Ptuj, v fondu
Mestna okupacijska uprava in
pokukali še v fond Gledališče
Ptuj.
Zbrali smo veliko gradiva.
Nato smo se lotili sestavljanja
naloge. Mislimo, da smo našli
veHko zanimivih podatkov in da
smo v nalogi predstavili zanimi-
vi delček zgodovine Ptuja.
ZAČETKI KINEMA-
TOGRAFIJE V SVETU
Leta 1995 je bila stoletnica izu-
ma filma. Prvo predvajanje filma
sta brata Lumiere organizirala v
Parizu 22. marca 1895 na Nacio-
nalnem združenju za spodbujan-
je trgovine. Tam sta zavrtela
znameniti film, v katerem delav-
ci odhajajo iz Lumierove tovar-
ne v Lionu. Posnela sta ga že v
letu 1894. V zapisnikih
združenja piše, da so te "žive sli-
ke delavcev, ki prihajajo na ces-
to, osupnile gledalce, ki so zahte-
vali ponovitev". Prizor, ki traja
samo minuto, sestavlja 800
shčic!
Prvo javno filmsko predstavo
sta imela brata Lumiere 28. de-
cembra 1895 v neki pariški ka-
varni. Njun celovečerni spored
je bil sestavljen
iz 11 filmov, iz-
med katerih je
trajal vsak samo
minuto ali dve.
Bratoma Lu-
miere so za njun
izum takoj po-
nudili 50.000
frankov, vendar
sta prodala svoj
patent šele čez
dve leti bratoma
Pathe. Kot razi-
skovalca sta bra-
ta Lumiere do-
segla svoj cilj,
drugi pa so po-
tem začeli širiti
film po svetu in
od njega tudi
živeti.
Prve kino-
predstave so imeli potujoči kine-
matografi, ki so novi izum hitro
širili po svetu. Posredovalec med
filmskimi snemalci je bil lastnik
projekcijskega aparata, ki si je
iskal svoje občinstvo in zaslužek
s potovalnim kinematografom.
Posredovalec si je nabavljal fil-
me direktno pri izdelovalcu. Ker
še v začetku ni bilo na razpolago
dovolj filmov, so bile prve pred-
stave kratke. Lastnik kinemato-
grafa filmov ni pogosto menjal,
zato pa je potoval iz kraja v kraj,
dokler so zdržali filmi oziroma
dokler si ni nabavil novih.
Počasi so si začeli lastniki kine-
matografskih podjetij filme med
seboj menjavati in s tem se je
začela trgovina s filmi. Postopo-
ma so nastala iz tega menjavanja
nova podjetja, ki so filme samo
posredovala.
Prvi stalni kinematograf je
začel svoje obratovanje v Ameri-
ki leta 1902, in sicer v Los Ange-
lesu. New York je dobil svoj stal-
ni kinematograf leta 1905, ko so
se kinematografi začeli uveljavl-
jati še po drugih mestih Ameri-
ke in Evrope. V Evropi je vodila
Francija s Parizom. S stalnimi
kinematografi si je novi izum
utrdil svoj razvoj in si začel obli-
kovati stalno občinstvo.
Za obdobje do prve svetovne
vojne je bilo značilno, da so se
kljub stalnim kinematografom
pojavljala še gostovanja potu-
jočih. Ta so pomenila stalnim
močno konkurenco. Potujoči ki-
nematografi so imeli prednost,
ker so ponavadi lahko predvajali
najnovejše filme. Stalni kinema-
tografi so bili odvisni od izposo-
jevalcev, ki so se šele uveljavljali,
medtem ko so imeli lastniki po-
tujočih kinematografov še stare
dobre poslovne zveze s filmsko
industrijo.
PRVA FILMSKA
PREDSTAVA V PTUJU
Prva javna filmska predstava v
svetu je bila leta 1895. Ptujčani
so imeli možnost videti film v
svojem mestu že eno leto in tri
mesece kasneje. Prva kinopred-
stava v Ptuju je bila 3. marca
1897 v dvorani Kazina. O njej je
ostal zapis v članku v časniku
Pettauer Zeitung.Kinematograf
ali kot ga v članku imenujejo
tudi žive fotografije (lebende
Photographien) je prikazal med
drugim naslednje filme: Pralni-
ca, Plavalna šola. Prihod vlaka
na postajo. Slednji je prav goto-
vo film, ki sta ga prikazala brata
Lumiere na svoji prvi javni
predstavi. V članku o prvi kino-
predstavi v Ptuju je avtor hvalil
čudoviti aparat, ki zvesto odseva
življenje. Kinematograf je pono-
vil zadnje predstave še v soboto,
7. marca. Predstave so bile ob 4.,
5. in 6. uri popoldan. Cene za og-
led predstave so bile: 1. prostor
40 krajcarjev in 2. prostor 20
krajcarjev. Z objavo v časopisu
so hoteli pritegniti ljudi k pred-
stavam, saj so jih hvalili, da so
vredne ogleda. Te so zbudile
namreč že velik interes na Du-
naju, v Gradcu in drugje.
Se nadaljuje
Petra Zorman, 8.c,
Sabina Škripač, 8.c,
OŠ Mladika, Ptuj,
mentor: Franc Golob
(i'fDfnDc pijologropljirn.) ®er SfinematociraD^
(Icbc.ibe ^^J^otograptjifn), n)frd)er nenemuarfia jcit
aiMtiucH^ bcii 3. 3J?Qr3 im e<iffnolaQ(f ncKigt
toirb, crfrcut fic^ bfž oOgernfinfn JPelfoneŠ.
es ilt fine JRri^e fcffflnbcr Sitbfr, bie bcr
fiincmotogropf) grigt, bicfcr toimberbare Slpparat,
bcr boS gan^e fifbcn uiib Sreibcn bcr 9}?cnld)en
unb ofle Corgongc bcr IRatur octrcu »Diha-
fpicgclt. Bor cttcm errcgen bic ©ilbcr: Sliafc^'
miftntt, St^roimmfc^ule unb bcr eintoiifciibc ©it«
jug in bcr ©{otion boS Sntcrcnc bc§ ^ublifumž.
S)<r KincmatogropS toirb nioracn ©onntag bcn
7. SKatj uiitoibcnuflic^ ba§ Ic^tc ntal foinc 53or«
ftcaungcn unb jroar noc^mittaa« 4, 5. 6 u. 7
U^r gcbcn unb .jttwr ju fifrQ6qffcfetcn ^rcifcn,
L 40 fc. uub II, ^pio^ 20 fr. S33ir tnodjcn
boS ^ubtifum barauf aufntfrnom, ficfi bic 5Bor-
ftcCuiigcn an^ufc^cn. ©icfclbcn finb bc« »nfe^cnS
tocrt. ®cr apparat ^at in SBicn. ©ra* u. f. to.
langcre .8eit ^inbiir(6 bog grofoc f^ntcrcffc crrcgt.
Sestavek o prvi kinopredstavi v Ptuju v časni
ku Pettauer Zeitung
kako smo slovenci dobili sodoben kazenski zakonik
Kazenski postopek v srednjem
veku in danes
Glede na to, da smo sedaj Slovenci v svoji zgodovi-
ni dobili svoj zakon o kazenskem postopku (v nadalje-
vanju ZKP - Ur.list Republike Slovenije št. 63/94), se mi
zdi koristno, da bralce Tednika na kratko in na poljuden
način seznanim z glavnimi značilnostmi kazenskega
postopka od srednjega veka pa do danes na s Slovenci na-
seljenem ozemlju, kije bilo dolgo dobo vključeno v tuje
države, katerih pravni red in zakoni so veljali tudi za Slo-
vence. Naj še opozorim, da v tem sestavku ne bom nava-
jal in obravnaval izvedbenih postopkovnih določb, tem-
več le glavne značilnosti srednjeveškega kazenskega pos-
topka in temeljna načela, kijih vsebuje sedanji ZKP.
SREDNJI IN
ZGODNJI NOVI VEK
Glavne značilnosti srednje-
veškega kazenskega postopka so
bile: neenakost kazenskega pos-
topanja s plemiči, kmeti in dru-
gimi nižjimi sloji prebivalstva.
Prevladovala je ustnost postopka
in ovadbe posameznikov. V zve-
zi z ustnostjo je bil tudi določen
formalizem besed in dejanj, kar
je pomenilo, da so bile stranke
dolžne izgovarjati točno
določene besede in jih včasih
spremljati z določenimi telesni-
mi gibi. Na primer: postopek se
je v nekaterih kazensko zadevah
uvedel s pokrikom prizadetega
ali pa z ustno tožbo, ki se je
prvotno prednašala z otožnim
tožečim glasom. Uradnega od-
krivanja kaznivih dejanj ni bilo.
Na osnovi prijav posameznikov
je sodnik uradoma uvedel ka-
zenski postopek, v katerem je
igral tudi vlogo preiskovalca in
praviloma tožilca. Uporabljala
so se tale dokazna sredstva:
1.	priznanje obtoženca
2.	prisega obtoženca, s katero je
v nekaterih primerih odvrnil
tožbo
3.	prisega tako imenovanih pri-
sežnih pomočnikov, to je oseb,
ki so s prisego potrdile, kadar ni
bilo neposrednega dokaza, da je
obtoženec nevaren in da je ver-
jetno on storil kaznivo dejanje
4.	priče
5.	božja sodba kot npr. nietanje
obtoženca v vodo. Če je
obtožencu voda (npr.reka) dvig-
nila na površje, so ga ponekod
šteli za nedolžnega, ponekod pa
za krivega storitve kaznivega de-
janja, kajti verovali so, da voda
ne sprejme nečistega.
Za dokaz kaznivih dejanj so
uporabljali dokazna pravila.
Tako je, kot piše Sergij Vilfan v
svoji 1.1961 izdani knjigi Pravna
zgodovina Slovencev, bilo v
mestnem ptujskem statutu
določeno, da sta za dokaz proti
obtožencu, ki je bil zaloten pri
dejanju, potrebni dve priči, če ni
bil zaloten, po sedem prič.
Posebno natančen postopek pa
je bil določen za čarovniške
obravnave, ki so jih uprizarjali
tako v srednjem kot tudi še v no-
vem veku vse do prve polovice
18. stoletja. Zadevne predpise je
vsebovala knjiga Kladivo čarov-
nic, izdana 1. 1487 v Nemčiji. V
vojvodini Štajerski pa je od 1.
1574 veljal deželni krvni sodni
red.
KRATEK OPIS
ČAROVNIŠKEGA
PROCESA
Na osnovi ovadbe, da je neka
oseba, ki npr. ni imela stalnega
bivališča ali ki ni redno zahajala
v cerkev ali ki se je sprla s sose-
dom, kateremu je potem zbolela
živina itd., čarovnica, to je, kot
so verovali in učili v srednjem
veku, oseba, ki je odpadla od
prave vere in se pogodila s
hudičem z namenom, da bi ško-
dovala ljudem ali živalim, je sod-
nik, takrat imenovan krvni sod-
nik, uradoma uvedel kazenski
postopek. Isti sodnik s sodelo-
vanjem prisednikov - laikov je
vodil tudi obravnavo. Važno vlo-
go je v čarovniških procesih imel
tudi pisar, ki je vodil zapisnik in
je v tistih časih, ko še ni bilo
državnih tožilcev, bil tudi
obtožitelj. Obtožene osebe, v
glavnem so bile ženske, so imele
zagovornika, ki pa je imel le
malo besede. Če bi npr. zagovor-
nik v tistih časih navajal, da je
čarovništvo nemogoče, bi tudi
njega proglasili za čarovnika.
Zelo važna in vplivna oseba je
bil tudi rabelj. On je ugotavljal,
ali je imela čarovništva in z zvezi
z njim drugih kznvih dejanj
osumljena oseba na svojem tele-
su t. i. hudičevo znamenje, on je
izvrševal mučenje (torturo) in
sodbe. Krvni sodnik je storil vse,
da je od za čarovništvo in v zvezi
z njim še za druga kazniva de-
janja osumljene osebe dosegel
priznanje, ki se je štelo kot naj.
važnejši dokaz krivde. Skraja je
osumljeno osebo dobrohotno
nagovarjal, naj svojo krivdo
prostovoljno prizna, kar bo
upošteval tako, da ji bo podaril
življenje. Pod besedo "življenje"
pa je sodnik razumel "večno
življenje", kar je pomenilo, da jj
bo poslal duhovnik, ki bo čarov-
nico pripravil na smrt. Če je
čarovništvo obtožena oseba ske-
sano priznala svojo krivdo, je
imela upanje, da jo bo sodišče
milo sodilo, in sicer tako, da ne
bo živa zažgana na grmadi, tem-
več da bo najprej obglavljena in
šele nato sežgana. Če čarovništva
in drugih zvezi z njim storjenih
kaznivih dejanj obtožena oseba
po dobrohotnem nagovarjanju
sodnika ni prostovoljno priznala
krivde, je sodnik pristopil k
ostremu izpraševanju, kar je po-
menilo zashševanje z mučenjem
(torturo) na razne načine; npr. s
posebno napravo so nategovali
roke in noge, kar je povzročalo
razširitev sklepov, stiskali prste
na rokah, tako da je pritekla kri
izpod nohtov, prebadali so s po-
sebno iglo znamenja na telesu, ki
jih je, kot so takrat verovali, vti-
snil čarovnicam hudič. Čarovni-
ce je rabelj, ki je opravljal
mučenja, včasih do nagega sle-
kel, jim porezal lase in populil
vse dlake na telesu. Večina
mučenih je iz razloga,, da se
izogne nadaljnjemu mučenju,
svojo krivdo priznala in si
zaželela čimprejšnje smrti. Po
priznanju je sodišče sprejelo
sodbo, a jo je razgrnilo šele na t.
i. "končni dan", na katerem je
sodnik izročil čarovnico krvniku
z besedami: "Vzemi to zločinko
in sodi jo, kakor glasi sodba in
pravica v imenu najsvetejše.
Trojice in v najsvetejšem imenu
Jezusu". Krvnik je še isti dan
izvršil sodbo na za izvršitev sodb
določenem morišču, do katerega
so imeli dostop tudi gledalci.
Mirko Kostanlevet
Se nadaljule
SOLSKI ZVONEC
OŠ DR. L. PIVKA • Tudi
na Osnovni šoli dr. Ljudevita
Pivka se bodo odslej učenci
lahko spoznavali z računal-
ništvom. Minuli teden so
namreč predali namenu
računalnik, ki so ga kupili s
sponzorskimi sredstvi.
PTUJ / dobrote slovenskih kmetij
Turistiine kmetije vabijo
v torek je bila v jedilnici minoritskega samostana v Ptu-
ju, kjer bodo jutri odprli sedmo razstavo Dobrote sloven-
skih kmetij, tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki
ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - upra-
ve za pospeševanje kmetijstva, mestne občine Ptuj in Ob-
dravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo Ptuj po-
drobneje predstavili program in spremljajoče prireditve
sedme državne razstave Dobrote slovenskih kmetij.
Na tiskovni konferenci so se
predstavile tudi turistične kme-
tije z območja bivše občine Ptuj.
Izdale so zloženko v nakladi de-
set tisoč izvodov, s katero vabijo
obiskovalce, da jih obiščejo. Kot
je povedala Slavica Strelec iz
svetovalne službe Obdravskega
zavoda za veterinarstvo in živi-
norejo Ptuj, je ideja za zloženko
njihova. Ponudbo turističnih
kmetij so želeli združiti in jo
skupaj predstaviti, turistične
kmetije pa so izdajo financirale.
V svetovalni službi so zbrali po-
datke o ponudbi posameznih
kmetij, jih opremili s fotografija-
mi posameznih ponudnikov in
dodali zemljevid. Ptuj je sre-
dišče, iz katerega vodijo vse poti
do turističnih kmetij. Gre za
svojevrtno vabilo obiskovalcem,
da jih obiščejo. Nekateri bodo
svojo ponudbo v dneh razstave
predstavili tudi pod arkadami
minoritskega samostana, kdor
pa jih bo želel pobliže spoznati,
jih bo moral obiskati na domu.
Na območju bivše občine Ptuj
goste sprejema devet turističnih
kmetij, tri pa že imajo tudi ureje-
ne sobe, tako da lahko gostje pri
njih tudi dopustujejo.
MG
Zloženka Turizem na kmetiji
21 - ŠPORT IN PQSLO\m SPOROČILA
IL APRIL 1996 tednik
5TRELSTVO
jitviku Maiienoviiv šesto mesfo
jii odprtem invalidskem tekmo-
vanju s standard zračno puško za
pokal Herbenstein v nemški pokra-
jini Hessen med 22. in 25. marcem
je nastopil tudi Ptujčan Srečko
jVlajcenovič. V trostavu je nastrel-
jal 1178 krogov in zasedel odlično
šesto mesto. V ležečem položaju je
dosegel 596 krogov, kar je njegov
osebni rekord. Na tekmovanju pa je
bila skoraj vsa elita strelcev s stand-
ardnim orožjem iz Evrope.
Polfinale osme dopisne invalidske
strelske lige je bilo odstreljano v
Ptuju 23. marca. Pravico udeležbe
iz mariborske regije so si priborili
mariborski paraplegiki in društvo
invalidov Ptuj. Ptujčani so z 984
krogi zanesljivo zmagali, Mari-
borčani pa so nasteljali 887 krogov.
Pri posameznikih je Franci Pinter
iz društva mariborskih paraplegi-
kov nastreljal 353 kroge. Streljali so
s serijsko zračno puško.
V soboto, 13. aprila, pa bo v Ljublja-
ni ob Dolenjski cesti na zračnem
strelišču 5. državno invalidsko
prvenstvo Slovenije. Na tem
prvenstvu bomo imeli Ptujčani kar
pet predstavnikov. Normo so dose-
gli Srečko Majcenovič, Ludvik
Pšajd st., Franček Ljubeč in Jože
Pintarič - vsi s serijsko zračno
puško, Slavko Ivanovič pa s
pištolo.
Franc Cef I
strelstvo
Ptulčanf najboljši na regijskem prvenstvu
v soboto, 6. aprila, je bila SD Ptuj organizator regijskega
prvenstva v streljanju s standardnim zračnim orožjem.
Tekmovanje je potekalo na zračnem strelišču Mladika
Ptuj.
Ptujčani so bili odlični organizator-
ji in gostitelji. Strelska družina Ptuj
si je priborila največ pokalov in me-
dalj, saj je vsako drugo odličje pripa-
dalo strelcem Ptuja. S petnajstimi
pokali in medaljami so bili daleč na-
juspešnejša družina mariborsko-
podravske regije. Drugo mesto pa
so si delili strelci I. pohorskega ba-
taljona iz Ruš in SD Franca Lešnika
Vuka iz Hotinje vasi, Impol iz Slo-
venskeBistricesijepriborildveme-
dalji, Stavbar in Elektro Maribor pa
po eno.
V streljanju z zračno puško je zma-
gala ekipa Franca Lešenika Vuka iz
Hotinje vasi pred Impolom iz Slo-
venske Bistrice in Zgornje Polska-
ve. Posamezno je zmagal Uroš Pod-
lesnik iz I. pohorskega bataljona s
573 krogi, Sandi Škodič je bil s 568
krogi drugi in tretji Boštjan Koc-
bek, Impol, s 567 krogi.
Članice so nastopile samo posamez-
no. Zmagala je državna reprezen-
tantka iz Ruš Natalija Prednik s
390 krogi.
Pri mladincih je zmagala ekipa I.
pohorskega bataljona pred Stavbar-
jem iz Maribora in SD Velka. Posa-
mezno je slovil zmago Stanko Pod-
lesnik, I PB, 586, pred Andrejem
Žižkom, FLV, 574, in Simonom
Potrčem, I. PB, 565.
Pri mladinkah je zmagala ekipa
Franca Lešnika Vuka, posamezno
pa Lidija Jurkas, FLV, 354, 2.
Klaudija Halimič, SD Elektro Ma-
ribor, 339, in tretje mesto Jasna
Čretnik,FLV,337.
Z zračno standard pištolo so zmaga-
li Ptujčani s prvo ekipo, druga jebila
ekipa SD Ptuj-Petlja, ki je streljala
izven konkurence, tretji so bili
strelci I. pohorskega bataljona iz
Ruš. Posamezno je bila konkurenca
pestra, saj so Ptujčani kot absolutni
favoriti morali postaviti vrsto po
vrednosti, saj je bil družinski prvak
Franc Bedrač, občinski Milan
Stražišar, prvič pa je nastopil v po-
samezni konkurenci državni prvak
Janez Štuhec. Svoj dan je imel
Ludvik Pšajd ml. in kljub razburje-
nosti z izrednimi 563 krogi zmagal.
Janez Štuhec je bil drugi, tretji, Izi-
dor Pulko, pa si je z zadnjimi tremi
nastopi zagotovil mesto v ekipi Ptu-
ja. Trener Ludvik Pšajd st. ježe pos-
tavil ekipo za državno prvenstvo.
Slavko Ivanovič je bil četrti, Franc
Bedrač peti in Zvonko Hajduk
šesti.
Pri članicah jezodličnimi 364 krogi
zmagala državna reprezentantka
Majda Raušl.
Pri mladincih je ekipno zmagala
ekipa Ptuja. Posamezno je bil naj-
boljši Sašo Porok, drugi Pavel Fa-
brici in tretji Marko Koren. Mla-
dinke Ptuja so bile ekipno in posa-
mezno najboljše. Posamezno je
zmagala Alenka Peteršič pred Ma-
tejo Rep in Alenko Roškar.
Najboljši posamezniki so prejeli
kolajne organizatorja, ekipe pa po-
kale.
Pokrovitelji prvenstva so bili
"Petlja" Ptuj in Gastro Ptuj. Tekmo-
vanje so odlično sodili Ludvik in
Kristina Pšajd ter Dušan Orešek.
SI
ŠPORT MLADIH
KOŠARKA
• Na regijsko
tekmovanje Olga
Meglič
Na prvenstvu osnovnih šol v
košarki za učence 5. in 6. razredov
je sodelovalo kar devet ekip s 135
igralci. Ekipe so v predtekmovan-
ju igrale v skupinah, v sklepni del
tekmovanja pa so se uvrstile prvo-
uvrščene in v medsebojnih dvo-
bojih v ptujski dvorani Center
odločale o naslovu najboljše.
Finalni izidi: Gorišnica - O.Me-
glič 24:30, Ljudski vn - Gorišnica
16:25, O. Meglič - Ljudski vrt
33:27. Vrstni red: I.Olga Meglič,
2. Gorišnica, 3. Ljudski vrt, 4.
Dornava, 5. Mladika,6. Majšperk,
7. Markovci, 8. Cirkulane, 9. Breg.
Ivo Kornik
ROKOMET
• Ljudski vrt v
polfinalu DP
v dvorani Center je bil četrtfmale
državnega prvenstva šolskih
športnih društev v rokometu.
Izidi: OŠ Ljudski vrt - OŠ Gornja
Radgona^22:14, OŠ Gornja Rad-
gona - OŠ Slovenj Gradec 16:11,
OŠ Slovenj Gradec - OŠ Ljudski
Vrt 10:23. Vrstni red: 1. OŠ Ljud-
ski Vrt (Ptuj), 2. OŠ Gornja Radgo-
na, 3. OŠ Slovenj Gradec.
Najboljša in najučinkovitejša
igralka prvenstva je bila Nataša
Potočnik (Ljudski vrt). Igralke iz
Ljudskega vrta trenira Silva Far-
tek.
Ivo Kornik
22 - POSLOVNA SPOROČILA
4. APRIL 1996- tednik
tednik - 11. APRIL 1996
OGLASI IN OB.TAVE-23
že iisoi strani
cfolrvmefffacff/e
Zadeva o ponarejanju spričeval in drugih dokumentov, o kateri smo v
Tedniku že obširno pisali, še zdaleč ni končana. Kot je povedal vodja
okrožnega državnega tožilstva v Ptuju in okrožni državni tožilec Mar-
jan Glavar, se je v tej zadevi na tožilstvu nabralo že okrog tisoč strani
različnih listin (dokumentacije), kar je glede na to, da se noben ka-
zenski postopek še sploh ni pričel, zelo veliko; med temi dokumenti je
tudi precej ovadb.
Ovadbe so na Okrožno državno tožilstvo v Ptuju pričele pri-
hajati konec prejšnjega leta. Zadeva pa še ni končana niti
operativno, (policija svojega dela še ni končala), tako da je
pričakovati, da se bo število le-teh še povečalo. V fazi odkri-
vanja kaznivega dejanja so glavni dejavniki organi odkrivan-
ja, in sicer policija, zatem pa tožilstvo in sodišče. Krog ovade-
nih, ki se je trenutno ustavil pri številki 25, se bo po vsej ver-
jetnosti še širil. Tožilstvo ima v delu sedem ovadb. Gre za
ovadbe, ki so bile poslane s Policijske postaje v Ptuju, iz UNZ
Maribor jih doslej še ni bilo.
Marjan Glavar pravi, da gre
pri obravnavanih dejanjih, če
ocenjuje po količini dokumen-
tacije, za veliko zadevo, sama
dejanja pa niso hujša - zanje je
zagrožena kazen do treh let za-
pora. Če bo pri takšnih dejanjih
ostalo, jih bodo obravnavali po
skrajšanem postopku. To pome-
ni, da zadeva ne bo šla v prei-
skavo, ampak bodo zoper ova-
dence predlagana posamezna
kazniva dejanja. Gre za kazniva
dejanja ponarejanja listin, za
obliko soudeležbe pri tem
(pomoč, napeljevanje in sosto-
rilstvo), prikrivanja in overitve
listin z lažno vsebino.
Tožilstvo bo ovadbe preučilo
in jih po potrebi dopolnilo, po-
tem pa pri Okrajnem sodišču v
Ptuju predlagalo opravo posa-
meznih preiskovalnih dejanj. To
bo trajalo še kakšna dva meseca,
odvisno pač od kvalitete razi-
skanega in od tega, koliko bo še
prispelo novih ovadb in druge
dokumentacije. Kako bo tožilst-
vo v konkretnem primeru pos-
topalo, Marjan Glavar v tem tre-
nutku še ne more povedati, saj
je vsa zadeva še v fazi odkrivan-
ja.
70ŽI1EC JE
DOLŽAN REŠITI
OVADBO
Tožilec je vsekakor dolžan
rešiti ovadbo. Rešitev pa je
lahko takšna, da se zadeva zakl-
juči s sodbo oziroma da ovadbo
že v predhodnem postopku
zavrže. Pogosto je slišati, da
tožilci ovadb ne rešujejo, da jih
enostavno odlagajo v predale.
Glede na to, da se tudi v prime-
ru ponarejenih spričeval po Ptu-
ju govori podobno, da vpletenih
ne bo nič doletelo ali pa da jo
bodo poceni odnesli, Marjan
Glavar odgovarja, da takšna kri-
tika že ne more vzdržati, ker je
tožilec vsako ovadbo dolžan
rešiti. Rešitvi pa, sta kot že
rečeno, lahko dve. Res pa je, da
včasih poteče dalj časa, da se za-
deva reši, kar pa je odvisno od
dela vseh, ki v zadevi sodeluje-
jo: od policije, tožilstva in
sodišča. Dejstvo pa je, da je ce-
lotna obravnavana zadeva še v
fazi odkrivanja, torej v predhod-
nem postopku, s katerim pa
sodišče še nima nič. V kazen-
skem postopku bodo v konkret-
nem primeru ovadenci šele, ko
bo oziroma če bo zoper njih
vložen obtožni predlog in če bo
seveda ostalo pri takšnih dejanj-
ih.
M. Gosnik
Troina smrt v valovih Dravinje
v ponedeljek, 8. aprila, ob 19 JO seje na regionalni cesti na
Bregu pri Majšperku pripetila ena letošnjih najhujših in
žal tudi najbolj tragičnih prometnih nesreč na širšem
ptujskem območju.
43-lemi voznik osebnega
avtomobila Jože K. iz
Majšperka je peljal osebni av-
tomobil Jugo 55 a iz smeri
Majšperka proti Preši. Ko je
pripeljal na začasni leseni
most čez Dravinjo, je po vsej
verjetnosti zaradi neprilagoje-
ne hitrosti zapeljal v levo, pre-
bil leseno ograjo mostu in z
vozilom padel v reko. V nes-
reči sta na kraju dogodka
umrla voznik Jože K. in mla-
doletni sopotnik Boštjan V,
učencem 4. razreda OŠ
Majšperk, truplo 41-letne so-
pomice Terezije B. iz Majšper-
ka, ki jo je odnesla Dravinja.
pa so reševalci in potapljači
našli v torek okrog poldneva.
Konec prvega aprilskega
tedna je na širšem ptujskem
območju sicer minil v zna-
menju izboljšanja vremena,
predvsem pa praznovanja veli-
konočnih praznikov. Čeprav je
zaradi vrnitve zdomcev bil
promet nekoliko gostejši kot
sicer, so policisti čez praznični
konec tedna obravnavali tudi
več lažjih prometnih nesreč, v
katerih pa na srečo ni bilo
poškodovanih oseb, nastala je
le večja materialna škoda na
vozilih.
Da so nekateri praznovali
tudi ob polnih kozarcih, pa se
je poznalo po tudi rahlem
povečanju kršitev javnega
reda in miru, na srečo pa čez
praznike policajem niso prija-
vili niti ene poškodbe zaradi
tradicionalnega velikonočnega
pokanja z možnarji ali
pločevinkami.
-OM
SELA • Jutri ob 18. uri
bo v kulturnem domu
medobčinsko srečanje
otroških folklornih sku-
pin.
ORMOŽ • V petek, 1,2.
aprila, ob 20. uri vabi
gledališka skupina iz
Ormoža v tamkajšnji
dom kulture na premie-
re komedije Petra Usti-
nova Komaj do srednjih
vej. Režija: Milivoj
Zemljič. Ponovitev
predstave bo v soboto
ob 20. uri.
VIDEM # V nedeljo, 14.
aprila, ob 16. uri bo v
cerkvi sv. Vida jubilejni
koncert ob 45-letnici
delovanja pevskega
zbora PD Franceta
Prešerna iz Vidma pod
vodstvom Jožeta Sari-
na - Turice. Nastopila
bosta še tamburaška
skupina pod vodstvom
Jožeta šmigoca in kot
gost lovski sekstet LD
Leskovec.
PTUJ • V nedeljo. 14.
aprila, bo v gledališču
območno srečanje fol-
klornih skupin seve-
rovzhodne Slovenije.
Prvi del bo ob 11drugI
pa ob 14. uri.
PTUJ • V nedeljo, 14.
aprila, bo ob 16. uri re-
vialni nastop folklornih
skupin na dvorišču Mi-
noritskega samostana v
okviru prireditve Dobro-
te slovenskih kmetij.
SKORBA • V nedeljo,
14. aprila, bo ob 19.30
PD Vitomarci uprizorilo
komedijo Zbeži od
žene.
TINJE NA POHORJU
# V nedeljo, 14. aprila,
popoldan bo v tinjski
večnamenski dvorani
občinska revija folklor-
nih in tamburaških sku-
pin.
SLOVENSKA BISTRI-
CA # 19. aprila ob 17.
uri bo v razstavnem li-
kovnem salonu sloven-
jebistriškega gradu
odprta likovna razstava
Branka in Janeza Rep-
nika z Mute.
PTUJ • Do konca me-
seca je na mladinskem
oddelku Knjižnice Ivana
Potrča razstava literatu-
re o zajčkih z naslovom
Zajčja dobrava.
PTUJ • V Mestni hiši je
na ogled razstava Anet-
te Al Sharafy.
KINO PTUJ # Do 14.
aprila bodo vrteli ob 18.
in 20. uri Francoskj pol-
jub, od 16. do 18. aprila
pa Košarkarjev dnevnik.
AVTO Si Ji ZVRNIL
PO NASIPU
v torek, 2. aprila, ob 19. uri je
po magistralni cesti proti Podleh-
niku vozil osebni avto hrvaški
državljan, 50-letni Bože M. Zunaj
naselja Stanošina pri Podlehniku
je v levem ovinku zapeljal na
bankino in nato s cestišča na na-
sip, kjer se je avto prevrnil čez
streho. V nesreči se je hudo ranil
sopotnik, 64-letni Marjan B., prav
tako hrvaški državljan.
NA PRiHODU ZA
PiŠCi PODRL OTROKA
Anton K. iz Velikega Brebrovni-
ka, občina Ormož, je v torek, 2.
aprila, ob 11. uri na prehodu za
pešce v Ljutomeru trčil v 9-letne-
ga dečka K.A. iz Ljutomera.
Otrok je padel in se hudo ranil.
AVTOMOBILA
ČiLNO TRČILA
Po regionalni cesti skozi nasel-
je Videž v občini Slovenska Bi-
strica je v sredo, 3. aprila, nekaj
pred 10. uro vozil osebni avto 53-
letni Stanislav M. s Spodnje Pol-
skave. V ostrem ovinku je zapel-
jal na nasprotni vozni pas in
čelno trčil z osebnim avtomobi-
lom, ki ga je nasproti vozil 34-let-
ni Franc A. iz Laporja. V nezgodi
se je Stanislav M. hudo ranil.
SPiT ČiLNO TRČiNJi
Na isti dan, le dobre tri ure ka-
sneje, in tudi ne daleč vstran se
je zgodila podobna nesreča. 29-
letni Dušan D. iz Makol je ob
13.20 vozil osebni avto po regio-
nalni cesti skozi naselje Pečke. V
levem ovinku je zapeljal na na-
sprotni vozni pas in trčil v osebni
avtomobil, ki gaje nasproti vozila
38-letna Danica L. iz Makol. Po
trčenju je njen avto odbilo na
travnik, voznica pa se je težko ra-
nila.
Z MOPiDOM
PRiD AVTO
v četrtek, 4. aprila, nekaj pred
12. uro je s parkirnega prostora v
Slovenski Bistrici zapeljal na
Tomšičevo ulico s kolesom z mo-
torjem 52-letni Anton V. iz Sloven-
ske Bistrice, zapeljal je tik pred
avtomobil, ki ga je po ulici vozil
domačin, 18-letni Uroš Š. Avto je
trčil v mopedista in tega je vrglo
čez pokrov motorja na cestišče.
V nezgodi je bil Anton V. hudo
ranjen.
VLOMI Si KAR VRSTIJO
Prejšnji ponedeljek zjutraj je
neznanec vlomil v župnišče v
Lovrencu na Dravskem polju.
Našel in odnesel je manjšo vsoto
denarja in skupaj napravil škode
za okoli 30.000 tolarjev.
Dan za tem je bilo vlomljeno v
samopostrežno prodajalno Mari-
ce L. v Grajeni. Z vlomilcem je iz-
ginilo cigaret in hrane za okoli
170.000 tolarjev.
V	četrtek, 4. aprila, popoldne
je bilo vlomljeno v stanovanjsko
hišo Ludvika Š. pri Svetih Treh
Kraljih v občini Lenart. Odnesel
je najdeni denar in nekaj drugih
drobnarij v vrednosti 40.000 to-
larjev.
V	noči na soboto, 6. aprila, je
neznanec vlomil v hišo na
Turškem Vrhu, občina Zavrč. Od-
nesel je predvsem rabljena
oblačila in s tem lastnika oškodo-
val za okoli 40.000 tolarjev.
FF
RODILE SO - ČESTITA.
MO!: Danijela Težak, Sp. Ja-
blane 1, Cirkovce - Ivo; Marti-
na Hariner, Trstenjakova 16,
P'uj - deklico; Milica
1 :)nčarič, Čivraožiše 80, Žc.ale
- dečka; Jelka Topolinjak,
Vičanci 79, Velika Nedelja -
Tjašo; Lconida Zlatnik,
Pušenci 13/a, Ormož - l^velin;
Marjetka Pavličič, Ul. 25. maja
7, Ptuj - deklico; Karmen Mla-
kar, Ul. A. Hlupiča 15, Ptuj -
dečka; Majda Kolednik, Para-
diž 47/a, Cirkulane - Eriko;
Branka Kogej, Ul. 5. preko-
morske 19, Ptuj - Vida; Majda
Janžekovič, Paradiž 47/a, Cir-
kulane - Klemena.
UMRLI SO: Ciril Janežič,
Vinski Vrh 4, 1924, t 30.
marca 1996; Herbert Rozman,
Liunerk 29, 1944, t 29. mar-
ca 1996; Jožef Murko, Apače
203, * 1921, t 29. marca 1996;
Marija Zorko, roj. Rojko,
Moškanjci 82/a, -i: 1910, t 30.
marca 1996; Ivana Zorčič, roj.
Pihler, Trnovska vas I, 1920,
t 29. marca 1996; Janez To-
plak, Peršonova ul. 40, Ptuj, ^
1903, t 28. marca 1996; Terezi-
ja Krivec, roj. Potočnik, Ptuj-
ska Gora 106, H« 1928,12. apri-
la 1996; Stjepan Posel, Šinkova
18, Središče ob Dravi, 1925,
t 1. aprila 1996; Jakob Zabav-
nik, Gregorčičev drevored 1,
Ptuj, ❖ 1912, t 3. aprila 1996;
Gera Franjkovič, roj. Šegula,
Dornava 90/b, roj 1926, t 2.
aprila 1996.