UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Riva Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. — 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAKO SREDO
Foštnl tek. račun it. 9-17768 — Poštnina platana v gotovini — Spedlz In abbonamento postale II Oruppo
Leto IV. Štev 18.	GORICA	DNE	5.	MAJA	1948.	Cena	L.	15
DOBRODELNA FISDRNfl V GORICI
Kdor malo globlje pogleda med naše ljudi, opazi, da naš socialni položaj ni preveč rožnat. Mnogo jih je, ki so res potrebni pomoči. Potrebni so je brezposelni, po* trebni kmetje, ki si v raznih sta* novskih vprašanjih ne znajo po* magati, potrebni begunci, od vseh zapuščeni, potrebni so je dijaki, vdove, sirote. Socialnih potreb ima naša narodna manj* sina vse polno in še vedno raste* jo z dneva v dan.
Ob pogledu na te potrebe se nam krči srce in obenem se nam oglaša vest, ki nam pravi, da si moramo sami pomagati, da nam bodo Bog in dobri ljudje poma* gali. Sami si moramo pomagati v socialnih težavah, ki nas te* žijo. Krščanska ljubezen ter čut narodne in človeške vzajemno* sti nam velevajo, naj se lotimo dela za socialno pomoč našemu ljudstvu.
Treba je, da si ustanovimo osrednjo dobrodelno pisarno v Gorici, ki bo imela namen, po* miagati vsem našim pomoči po* trebnim ljudem z nasveti, proš* n jami, posredovanji in po mož* nosti tudi s podporami.
Da bo pa mogla pisarna u* spcšno vršiti svojo veliko nalo* go, ji mora stati ob strani pod* porna organizacija. Ker ni med nami bogatih mecenov in jih tu* di ne bo, je nujno potrebno, da se ta organizacija opre na naj* širše plasti našega ljudstva. »Zr* no k zrnu pogača«, to mora biti naše geslo.
V ta namen se je v Gorici ustanovil odbor, sestavljen iz nekaj duhovnikov in laikov, ki
Pod frontaši mislimo na tiste, ki vedno trdijo, da niso komu* nisti, pa so vendar volili za nji* hovo Fronto.
1. Zmagali ne bi vi, ampak zmagali bi vaši nasilni gospodar* ji komunisti.
2. Z njihovo zmago bi se za* čel po vsej Italiji, posebno pa pri nas teror, ki bi stal številne ljudi, tudi mnoge izmed vas, zlasti pa neštevilne duhovnike in re* dovnike življenje. O tem ni dvo* raa, ker tako je bilo povsod ob nastopu komunistične diktature in ker o teh namenih komuni* stov pričajo najdeni seznami oseb, ki so bile določene za likvi* dacijo.
3. Po vsej deželi bi se vršilo ropanje na debelo po geslu: Naš bog je rop, požig, umor. Cerkve bi gorele in skladišča bi se izro* pala. Celo v Solkanu so imele baje komunistke že pripravljene Žaklje, da si jih napolnijo v go* riških trgovinah.
4. Nekaj dni pijanosti in div* jega navdušenja posurovelih ljudi.
5.	Uvoz živeža in drugega blaga iz Amerike bi se nehal.
6. Začelo bi se izvažanje ži* veža in drugega blaga iz Italije v Sovjetijo, ki je kakor velikan* ska vreča brez dna.
7. Uvedla bi se »ljudska so* dišča«, pred katera bi prej ali slej prišli tudi vi, ako bi ne dali z vsem srcem slovesa svoji tr* ditvi, da »niste komunisti«, am* pak le narodnjaki, kateri so in* ternacionalnim komunistom naj*
bo imel nalogo, da nabere po* trebno število plemenitih ljudi, ki se bodo obvezali, da bodo z rednimi mesečnimi prispevki podpirali delovanje dobrodelne pisarne. Ti bodo tvorili dobro* delno društvo, katerega vodstvo bo nosilo odgovornost za dobro* delno pisarno. Člani tega dobro* delnega društva bodo po svojih močeh plačevali 20, 50, 100 ali 200 lir mesečno. Kdor ima sam vsakdanji kruh in ima plemenito srce, bo prav rad priskočil na pomoč podpore potrebnim, ker se bo zavedal, da je bolje dajati od lastnega zaslužka, kot pa brez zaslužka pomoči prositi. Spreje* mali pa se bodo tudi izredni da* rovi v denarju, obleki (tudi če je ponošena), hrani itd.
DOBRODELNA PISARNA bo začela poslovati dne 10. tega meseca v prostorih Ka* toliške tiskarne v Gorici na Pia* čuti, Riva Piazzutta št. 18, kjer bo tudi središče za zbiranje da* rov.
Ker gre za tako potrebno do* brodelno ustanovo v korist na* šim ljudem, smo prepričani, da jo bodo naši ljudje z veseljem sprejeli in tudi velikodušno po* magali, da bo dosegla svoj na* men.
Primorci in Primorke! Delaj* mo dobro, dokler moremo! Naj nam globoko sežejo v dušo be* sede našega goriškega slavčka:
»Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze, sirotam olajšuj gorje.«
bolj zoprna drhal. Koncentra* cijska taborišča in ječe bi se prenapolnile.
8. Sovjetija bi verjetno od* stopila svoji republiki Italiji za veliko uslugo, da ji je odprla vrata, še mnogo več kot Gorico in Trst. — Vi bi tedaj rekli: Ni* smo mislili tako!
9. Za vse bi se začelo udarni* ško delo, zlasti ob nedeljah in praznikih.
10. Za delavce bi bil konec stavk in zahtev po krajšem de* lovnem času in večji plači. Na* vaditi bi se morali polagoma na delo s praznim želodcem.
U. Kmetom bi najprej nalo* žili neznosne davke in jih tako polagoma prisilili, da se sprijaz* nijo s čredarskim življenjem v kolhozih.
12. Po vsej Italiji bi nastala la* kota, kakršne ta revna dežela še ni poznala. Ali niso številni mi* lijoni umrli od lakote celo v ev* ropski žitnici Ukrajini?
13. Vsi izobraženci bi postali slepo orodje v rokah ljudi brez izobrazbe in olike in tudi radi tega bi gospodarstvo propadalo.
14. Znanost in umetnost bi po* stali sužnji najbolj nekulturne* ga gibanja, kar jih svet pozna.
15. Nad vso Evropo bi se zgostili črni oblaki in stali bi verjetno tik pred nevihto stra* hotne atomske vojne, ki bi spre* menila Evropo v eno samo pokopališče in bi uničila vso krščan* sko civilizacijo.
16. Mnogo duš bi dozorelo za večno pogubljenje. — Le resnič* no svetim mučcniškim duš|m bi
prinesla zmaga komunizma re* šitev iz grozot in trpljenja.
"In ko bi se vse te stvari godile, bi se morali vi trkati na prsa in priznati: Moja krivda, moja krivda, moja prevelika krivda! listi, ki krade, in tisti, ki tatu Žakelj drži, oba sta pa enake ob* sodbe vredna.
In zakaj ste tako slepi? Ker neprestano pijete strup laži iz frontaškega časopisja, odklanja* te pa resnico, ki vam jo nudi resnično demokratično, zlasti pa katoliško časopisje.
Nevarnost stalinističnega mita
Ameriški romanopisec in kritik James Farrdl je objavil iv listu »New York Times« daljše pismo, v katerem svari pred mitom stalinizma. Farrell pravi, da je sam socialist in prihaja do za« ključka:	Nedvomno	dejstvo je, da -je
Amerika ena najbolj svobodnih držav na svetu. Sovjetska ;zveza pa najbolj nesvobodna država na svetu.
Reči moremo, da je sovjetski Stalini* stični režim spremenil idejo trajne re* volucije v idejo trajne čistke. Milijoni ljudi v suženjskih delovnih taboriščih, prebivalstvo več kot šestine ataše zcm* lje, živeče pod stalnim terorjem in pod nadzorstvom brezobzirne tajne policije, zatiranje svobode govora, poniževanje umetnikov — vse to jo le del zgodbe o stalinistični Rusiji. Oblike trajne stali* novske čistke so neštete. Ena najstra* hotnejših slik notranje sovjetske politike je uradno uporabljanje milijonov suženjskih delavcev. To je še strašnejše kakor policijska cenzura nad umetnost* jo ,v Sovjetski zvezi. Kljub absolutno znanemu dejstvu, da ima sov jej ska dr* žava avtoritaren značaj, kljub nepobit* nim dokazom o zatiranju umetnosti, o zatiranju svobode tiska in govora, je še na svetu veliko ljudi, ki tega noče ver* jeti. Precej teh ljudi je zaslepljenih za* radi svoje vere v sovjetski mit. Osnov* no poteze sovjetskega mita so: 1. da je Sovjetska zveza socialistična država; 2. da so koristi človeštva istovetne s koristmi sovjetskega režima. Zelo pre* prosto dejstvo je, da je stalinizem naj* temnejša oblika reakcije v današnjem svetu. Uspeh stalinistične propagande je v moči, ki 'izhaja iz sovjetskega mita. Številni razumniki, svobodoumni ljudje, ljudje z visokošolsko izobrazbo so za* padli veri v ta mit. Stalinistična propa* ganda, sloneča na cenzuri, je napovedala vojno vsem svojim nasprotnikom. Sta* Ilirizem mora tako delati, kajti svobodo* umni ljudje in neodvisni levičarji naj* laže razkrinkujejo laži sovjetske pro* pagande. Sovjetski mit bo mogel postati nekaj trajnega le tedaj, če sc bo Stalinu posrečilo prepričati svet, da jc dilema stalinizem ali reakcija pravilna. Poro* čila iz Sovjetske zveze, brezkončne zgodbe o čistkah kulturnikov in o cen* zuri nad kulturnim delovanjem nam ka* žejo, da so vedno prve žrtve sovjetske* ga mita Rusi sami. Če bi stalinizem zmagal, bi doživeli sopotniki, ,razoča* rani svobodouinniki in drugi podobno usodo kakor pisatelji in umetniki v Sov* jetski zvezi, če ne še hujše usode, ki je zadela milijone ljudi, kateri morajo živeti po zloglasnih koncentracijskih taboriščih v Sovjetski zvezi.
To pismo pišem kot socialist. Pred vsemi drugimi je prav dolžnost nas so* cialistov, da ne lažemo in ne varamo ljudi. V Sovjetski zvezi so bili postav* ljeni na glavo vsi ideali svobode in pravičnosti, ki jih je doslej poznal svet. Krivica An brutalni pritisk sta dobila ime svoboda. Svoboda, neodvisnost in pravica so v Sovjetski zvezi dobile ime fašizem in reakcija. Stalinisti in liberal* ci, ki v svobodnem svetu branijo sov* jetski mit, si s |tcm sami pomagajo ustvarjati svoje bodoče največje so* vražnike.
Ti ljudje pomagajo spreminjati poli* tiko, teorijo, filozofijo in sploh vso kul* turo v sistem varanja. Zato je borba
Te dni izide „PASTI.RČEK“
proti .stalinizmu dolžnost vsakega člo* veka. Ta borba sloni na načelu, da se more le svoboden človek boriti proti totalitarnemu človeku. Ta borba ne zahteva le obrambe svoboščin v Zdru* Ženih državah, ki že obstajajo, ampak tudi razširitev teh svoboščin. Sovjetska cenzura nam daje nauk, da je obramba svobode govora ena najvažnejših zadev današnjega sveta. Ta cenzura je jedro
ne pozornosti. Razdelitev Sv. dežele, ki so jo sklenila pri ZN, mi zadovoljila ni* kogar, še najmanj pa jArabce. Zato so se nadaljevali tam med Židi in Arabci notranji boji, ki so v zadnjem tednu zavzeli že vznemirljiv obseg, dasi je Varnostmi svet zaukazal obema stranka* ma premirje. Judje so začeli hudo ofen* živo pri obmorskem pristanišču Haifa in so to mesto zavzeli. Arabci so se mo* rali umakniti in beže tudi iz drugih mest proti vzhodu Jaffe in Aeri. Za sedaj še prevladujejo Judje, a ob meji Palestine zbirajo obrobne države Arah* ske zveze — t. j. Transjordamija, Sirija, Irak, Sauditska Arabija — svoje čete, ki bodo pripravljene, od severa, vzhoda in juga vdreti v Palestino.
In (zakaj jvsi tako hitijo? Vzrok leži v tem, da bo 15. maja jenjal mandat Anglije nad Palestino in se zato njene čete postopoma umikajo iz te preporne dežele. Zato hitijo tako Judje kakor Arabci, da hi zavzeli čirnveč strateško | važnih mest do tedaj, ko bo zadnji am* | gleški vojak odšel. Akoj bi imeli ZN že lastno mednarodno vojaško silo, bi ta nadomestila angleške posadke in krotila oba tekmeca v deželi. Ker 'te sile še ni, bodo gotovo organizirane armade arab* skih držav nadvladale judovske prosto* voljne vojaške oddelke v bojih, ki pa bodo tudi opustošili ali vsaj poškodovali kristjanom tako sveto Jezusovo domo* vino. Pri ZN ugibajo, kako' Hi vsaj Jeru* zalem obvarovali pred vojno vihro. Naj* hujše pri tej tekmi med Judi in Arabci jc to, da jih na, tihem podpirajo različne velesile, ko nekatere izmed njih drže z Judi, druge z Arabci.
M E D AMER IŠKA KONFERENCA v Bogota je po zadnjih izgredih v tem me* stu sklenila soglasno in za vse ameriške države obvezno navodilo, kako prepre* čiti podtalno delovanje komunistične pc* te kolone po Ameriki. Kakor imajo ko* muTiiisti svoj osrednji informacijski urad v Beogradu, imenovan kominform, tako so zastopniki ameriških držav sklenili ustanoviti medsebojno široko protiko* munistično informacijsko službo, ki jim bo pomagala priti na sled tej podtalni hujskaški družbi, ki je s tem razglašena za nevarno in nezakonito. Do tega spoznan ja bo* moral priti ves svet.
Prvi sad tega sklepa je ta, da se je urugvajski policiji posrečilo presenetiti pri skupnem zborovanju tri komunistič* ne voditelje iz raznih držav, ko so ravno ustanavljali južnoameriški kominform.
Sklicali so k seji tudi najvidnejše pred* stavnike urugvajskih komunistov — in tako je padlo celo gnezdo komunistično zarote policiji v roke. Poročajo, da so ob tej priliki našli tudi cel kup komunistič* nih dokumentov, ki da so največje važ* nosti za nadaljnje zasledovanje komuni* stične podtalne mreže. Tudi v Limi, glavnem mestu države Peru, v Buenos Airesu v Argentini in v Lizboni na Por* tugalskem so pozaprli več gnezd komu* nističnih zarotnikov.
Zunanji minister ZDA pa je bil nena* doma poklican od konference v Bogota nazaj v VVashington, kjer da ga zaradi važnih dogodkov v »vetu nujno potrebu* jejo. Kaki so ti dogodki, ne vemo, ker nam ni dan pogled za diplomatske kuli*
svetovne stalinistične propagande, s ka* tero skušajo Sovjeti pridobiti svet za stalinistični mit.
*
Naša misel je: vseh mdtov, vseh utvar, vseh krivih ver An zmot more rešiti človeka le krščanstvo, ki je pred* vsem Luč, katero je Bog sam prižgal, da nam sveti v temi. Ali ta Luč ali tema — je prava dilema.
se, a nekaj izrednega se mora vršiti, ker je južnoafriški maršal Smuts dne 24. aprila izjavil, da je sedanji trenutek naj* nevarnejši, kar jih je bilo kedaj v sve* tovni zgodovini.
IZ TOKIA na Japonskem poročajo, da so iv mestih Kobe in Osako morale priti policiji na pomoč ameriške čete, da so ukrotile ncnvre, povzročene po komu* nistih.
Tudi v severnoameriški državi Detroit dvigajo komunisti svojo glavo in so na* padli znanega protikomunističnega vo* ditclja \Vaiterja Reuther*ja, ki je izjavil, da je ta država največje pribežališče vseh inozemskih komunistov.
Res kamor koli se oko ozre, povsod najde komuniste, in to delavne, žilave, disciplinirane, za svoj novi — ne sme* mo reči evangelij — pač pa blodni ideal rdečega mesijanskega poslanstva nav* dušene. Koliko dobrega bi ti ljudje sto* rili, ako bi se postavili v službo resnice, ki jo je Kristus učil, in ljubezni, s ka* tero jc Kristus človeštvo ljubil. Ko bo* do jenjali ljubiti zmoto in sovražiti člo* veka, bodo jenjali biti revolucionarji in kodo postali apostoli mirne evolucije v krščanski družbi. Brali smo že, da je nekaj takhj vodilnih Savlov prišlo na pot Pavlovo, a za taika spreobrnjenja jc tre* ba mnogo molitve in velike pomoči usmiljenega Srca Marijinega. Molimo zanje zlasti v maju.
V ITALIJI se poraženi frontaši med seboj prepirajo, ker si »zavezniki« niso edini, kako bi si razdelili poslanske in senatorske stolčke. Komunisti bi jih radi imeli preveč na škodo Nennijevih so* cialistov. IM pa so hudi in zdi se, da bo nastal pod Romitovim vodstvom spet nov razkroj socialistične filokomunistič* ne stranke.
JUGOSLAVIJA IN AVSTRIJA se tc dni v Londonu pred namestniki zu» nanjih ministrov kregata za mejo na Koroškem. Zaslišana sta bila večkrat Baebler in Gruber, da sta pred komisijo branila vsak svoje stališče.
V BERLINU, ki je razdeljen na štiri zasedbena področja, se napetost med Sovjeti in z&padnimi velesilami stalno veča. Sovjeti delajo zaveznikom vse mo* goče ovire, da ne bj mogli po železnicah in z letali prosto občevati med Berlinom in zapadno Evropo. Radi bi se jih pač iznebili, da bi mogli mesto sami po sov* jetsko upravljati. Angleži in Amerikan* ci pa ne kažejo nobene volje do umika iz mesta, ker bi v tem primeru cela vz* hodna Nemčija kaj kmalu postala FLRN, to je federativna ljudska repu* blika Nemčija z glavnim mestom Bcrli* nom. Tega se tudi nemško prebivalstvo v Berlinu najbolj boji. Nemčija bi bila na ta način dokončno razdeljena na dva dela: — na zapadni preobljudeni indu* strijski del, ki ne more pridelati zadost* nega živeža za prehrano svojih prebival* cev, ki so pomnoženi še z milijoni izgna* nih in pribeglih Nemcev — ter na vz* hodni slabo obljudeni poljedelski del, ki bi ostal pod Sovjeti in hi bil dobra molzna krava za Sovjete. Zato se An* ‘gleai in Amerikanci krčevito drže Berli*
na. — Kaj bo iz tega nastalo, bomo videli.
Kapni, podpiral, Siri naš list! Daj ga v roke vsem tistim nesrečnim zaslepljencem, ki še danes ne vedo, kako bedni reveži so, ako iščejo resnice v komunističnem časopisju, kakor sta „ Primorski dnevnikM in „Soča“. '
Pripravljalni odbor
FRONTAŠI!
Kaj bi bilo danes z nami vsemi, ako bi bila pri volitvah zmagala  Demokratična fronta? ...
OKNO u SVET
PALESTINA stoji v ospredju svetov*
Stran 2
SLOVENSKI PRIMOREC
Stev. 19
„Yolitve niso bile svobodne!"
Komunisti tako zlorabljajo besedo »svoboda«, da njih pristaši in sopotniki sploh ne vedo več, kaj je svoboda in kaj nasilje in suinost.
To vam pojasni sledeči razgovor:
Marko: »Bog To živi, Jurij!«
Jurij: »Zdravo, Marko!«
Marko: »No, hvala Bogu, da se zopet vidiva. Kje pa si bil zadnje čase, da Te mi bilo nič na sprehod? Bal sem se žc, da sem Te zadnjič, ko sva bila sku* paj, kaj razžalil.«
Jurij:	»Nič nisem užaljen, dasiprav
mi večkrat praviš Itake, ki mi niso po volji, toda beseda ni konj. Da, pa, me ni bilo zadnje čase na sprehod, tega so pa bile volitve krive. Saj veš, da sem bi v agitacijskem odboru za volitve in ,da smo takrat delali za žive in mrtve. Sc5 veda smo pri tem 'tudi pri,din o pili in konec je bil ta, da sem nekoliko zbolel.«
Marko: »No, in ti si seveda volil za Garibaldija, čeprav je ta mož sam po vseh zidovih proti temu protestiral!«
Jurij: »Za koga naj bi pa volil, če ne za Garibaldija in za njegovega prijate«
■ lja Mermoljo ? Edino onadva imata srce za delavca in kmeta ter sta za svo* bodo, pravičnost in mir med narodi.«
Marko: »Kako pa je, da ste bili kljub temu tako poraženi?«
Jurij: »Mi da smo bili poraženi! Ali nisi čital, kaj pravi »Soča« glede tega? Ona pravi dobesedno:	»Površnemu	dr«
žavljanu se bo zdelo, da je demokracija (to je komunistična fronta) doživela v
Italiji poraz Če pa podrobno pre*
učimo in trezno presodimo vse okolišči* ,rje pred volitvami in za časa volitev, moramo nujno priti do popolnoma na« sprotnega zaključka! Ali se Ti ne zdi, da je res tako?« t
Marko: »Po vašem ste torej vi zrna« gali!«
Jurij:	»Seveda smo, ne sicer na pa«
pirju, kakor pravi tako lepo »Soča«, v dejanju pa čisto gotovo.«
»Marko: »Kako neki ste dejansko zmagali, ko pa imate skoro pet milijo« nov glasov manj kot Krščanska demo« kracija?«	(
Jurij:	»Številke ne pridejo tu v po«
štev, ker te volitve niso bile svobodne. Na podlagi tega dejstva lahko po vsej pravici trdimo, da smo v resnici mi ko« munisti zmagali.«
Marko: »Toda kako moreš trditi da niso bile te volitve svobodne? Jaz mislim, da na svetu še zlepa ni bilo tako svo« hodnih volitev. Še v Jugoslaviji, kjer imajo samo eno stranko in kjer si ljudje skoraj niti •flihati ne upajo, ne more biti bolj mirnih volitev.«
Jurij: »ln vendar te volitve niso bile svobodne. Le pomisli, kak pritisk so iz* vajali vsi nasprotniki naše demokracijo od Gorice do San .Francisca v Ameriki! V Italijo so pošiljali Amerikanci na stotine in stotine parnikov žita in moke in drugih takih dobrot ter pritiskali s tem na možgane in želodce ljudi, da niso mogli svobodno voliti. Obenem so strašili, da v primeru komunistične zrna« ge ne bodo poslali niti zrna žita več Italiji. Njihove bojne ladje so krožile po Sredozemskem morju ter vplivale na izid volitev.' Duhovniki so po cerkvah grozili is peklom vsem tistim, ki bj vo« lili za komuniste. Ali je potem čudno, da so se ljudje ustrašili ter volili za klerofaiiste?«
Marko: »Le počasi, prijatelj! Kar si sedaj povedal, ni zrastlo na tvojem zeljniku, to si čital v »Sov« ali slišal
od ljudi, Iki ta list ali druge njemu so« rodne liste berejo. Pa nič ne de: ,vsi navedeni vzroki, ki so baje izmaličili italijanske volitve, ,so ibrez resne podla« ge. Vzemimo na pr. pt dporo, ki jo je dajala Amerika Italiji, Ta podpora je gotovo zbudila v srcih Italijanov čustva hvaležnosti do amerikanskega ljudstva, toda ta hvaležnost ni vplivala na nobe« nega volivca, da bi tse ne mogel svobod« no odločiti za komuniste. Ti na pr. imaš prav rad ^paštošuto«, pa si vendar vo* lil za Garibaldija, jaz pa, ki mi kranj« ske klobase in cigarete nad vse ugajajo, sem volil za Krščansko demokracijo. Kakor vidiš, kljub vsej amerikanski moki ne moremo trditi, da niso bilo volitve svobodne. Secer pa, ali niste tr« dili, da bi v primeru, da ,bi nam Arne* rika odpovedala svojo pomoč, dobili do« volj moke iz Rusije? Kje je torej tukaj kak pritisk? Za ljudi je vendar vseeno, ali dobijo amerikamsko ali rusko moko. Da bi ta učinkoviti pritisk zmanjšala, hi morala Rusija tekmovati z Ameriko v uvažanju vsakovrstnih dobrot v Itali« jo in zlasti v Jugoslavijo.«
Jurij: »Tu pa imaš popolnoma prav. Tudi meni se zdi neverjetno, da bi vze* la ameriška moka volivcem vso razsod* nost, da bi se ne .znali svobodno odlo* čiti za pravo stranko. Toda da so izva* jale kapitalistične države vojaški pritisk na Italijo, tega ne moreš tajiti.«
Marko: »Predragi, če hočemo govoriti o kakem pritisku, bi morali govoriti predvsem o pritisku, ki ga izvaja Sov* jetska zveza s svojimi zvestimi sateliti in 300 oboroženimi divizijami na vso Evropo, pa tudi tega pritiska se ljudje ne bojijo več. Gorica, ki je v neposred* ni bližini Jugoslavije, je kljub vsemu strahu, ki ga imajo ljudje pred njo, več kot 80 odstotno volila proti komunizmu. Da se je Gorica tako odločno izjavila proti komunizmu, ni vplival strah pred Amerikanci, ampak predvsem strah pred rdečim nasiljem. Goričani so na lastni koži občutili, kaj pomeni komunizem. Če bi bila vsa Italija napravila izkušnjo 40 dni iz 1. 1945, bi se ji precej; let ne bilo treba bati komunizma.«
Jurij: Že vidim, da hočeš imeti vedno svoj prav in da si hujši kot kak »strgan doktor«, vendar ti moram priznati vsaj za svojo osebo, da sem čisto svobodno oddal svoj glas. Le to mi ni ugajalo, da so se duhovniki preveč vmešavali v politiko. Na svoja ušesa sem slišal v cerkvi nekega duhovnika, ki je trdil, da smrtno greši tisti, ki bi volil za komu* nistično stranko, in da je vsak katoličan dolžan v svoji vesti oddati svoj glas ti* sti stranki, ki je po svojem programu krščanska. To se mi ne zdi prav, ker na ta način se izvaja pritisk na volivce.«
Marko: »Mislim, da je tisti duhovnik čisto prav govoril in da je le škoda, da niso vsi duhovniki v Rimu in po vsem svetu že " pred leti enako odločno nasto* pili. Morda bi bilo dandanes precej dru« gače pri nas in po vsem svetu. Tisti duhovnik je napravil le svojo dolžnost. Razložil je nauk sv. Cerkve, ki je 'ko* munizem že davno obsodila in ki tudi dandanes ne sme molčati, ko so njene življenjske pravice v nevarnosti. Ne re« čem, da bi to ne bil neke vrste pritisk, a priznal mi boš, da ta pritisk ne krati nobenemu človeku njegove svobode. To je pritisk, kakor ga izvaja, vsaka resnica na človeka. Da je dvakrat dva štiri, aJii da se ne sme krasti in ubijati, ta resnica izvaja nedvomno svoj pritisk na nas. In ko učiš svoje otroke, s tem go* tovo pritiskaš nanje, in vendar Ti nihče ne more očitati, da ne delaš prav? Če pa Ti smeš učiti svoje otroke, mislim.
da sme tudi duhovnik poučiti svoje ver« nike ter jiih posvariti pred -komunistično stranko, ki je ravno zadnje čase poka* zala, kako bi ravnala s Cerkvijo in z njenimi služabniki, ko bi pr,Via do obla* sti. Zato je naravnost zlobno govoric* nje, da je sv. Cerkev zlorabljala svojo oblast ter krivično pritiskala na volivce. Če bi pa hoteli govoriti o kakem priti« sku, bi morali govoriti, o vseh lažeh in prevarah, ki se jih je ravno vaša stranka posluževala pri teh volitvah. Pa o tem danes ne bova govorila. Stopiva raje k »Fonu« na pol litra vina ter zahvaliva Boga, da si ga pri vsej draginji še ved* no lahko privoščiva. Danes plačam jaz na račun naše zmage, prihodnjič pa ti na račun vašega .poraza.«
Jurij: »Pa pojdiva! Saj sem res žejen, akoravno, sem danes presneto malo go* voril; sem pa zato tem več premišljal, kako je s to skrivnostjo, da morajo Slo* vani doprinašati tako strašne žrtve za osvoboditev sveta. Med drugimi hudi* mi stvarmi sem prav včeraj slišal, da po vsej Sloveniji skoro ni več dobiti niti kapljice vina za navadne ljudi.«
Marko: »Torej pijmo ga, pijmo, do* kler v »raj« ne sfrlimo! Živela Krščan* ska demokracija, ki nam še glažke na* liva!«
Jurij: »Če bli ti ne bil končno vendar le pošten in zabaven človek, bi te dal likvidirati. Pojdiva!«
DOMhGE novice
Dekliška Marijina družba v Gorici
prav vljudno vabi vse svoje prijatelje k proslavi ,štirideset* letnice svoje ustanovitve in de* dovanja med našimi dekleti, ki se bo vršila pri notrdamkah v ulici sv. Klare v nedeljo 9. maja ob 5. uri popoldan.
Slišali boste kratko zgodovino te zaslužne verske družbe, ki bo bogato ilustrirana s petjem, ra« janjem in odrskimi prizori in sklepno živo sliko.
Za družfcfenice bo prireditev na vnebohod 6. maja.
Misijonski dan za bolnike
Na? binkošti bodo tudi letos, kakor vsako leto, naši bolniki prejeli sv. zakra* mente in darovali svoje trpljenje za ka* toliške misijone, zlasti za tiste, ki jih preganja rdeče nasilje.
Duhovna obnova za žene
bo drevi ob osmih pri Sv. An* tonu. Govor bo o nalogah kr* ščanske matere v mesecu maju.
Prvi petek
Zjutraj ob šestih bo v stolnici pobožnost prvega petka. Večer* na ura češčetfja pa ta mesec od* pade radi majniške pobožnosti.
ROMANJE MARIJINO
Kip fatimske Matere božje se je v zadnjem času mudil v De* vinu, Sesljanu, Nabrežini, Zgo* niku, Šempolaju, Mavhinjah, Šti* vanu, Jamljah in Dolu, Dober* dobu, Gaberjah, na Peči in v Kupi.
Od povsod poročajo udeležen* ci, da so ljudje Marijo prav lepo
sprejeli in da so razodeli svojo globoko vernost tudi taki ljudje o katerih bi po njihovem zarir« žanju glede velikih javnih zadev sodili, da sploh nimajo vere, ker veva se mora razodevati im i v vsem javnem življenju. Ljudje so pač silno bolni in brezbožna propaganda jim je zelo pokvarila zdravo krščansko mišljenje. Toda ker so v globini duše le še verni, smemo upati, da jih bo vprav ta vera spet ozdravila.
Od 5. do 10. maja se bo pa ču* dodelni kip mudil pri Sv. Igna* ciju v Gorici. Nadejamo se, da bo tudi v tej fari Marija veliko dobrega storila in da bodo vsi verniki jasno spoznali, da ne mo* rejo biti dobri otroci in častilci Marijini in obenem; učenci tiste* ga zlega duha, o katerem je Bog že v raju napovedal, da mu bo velika Mati Zveličarjeva glavo strla. V naše mesto naj prinese Marija predvsem pravo medse* bojno ljubezen obeh narodov, ki skupno bivajo na meji dveh sve* tov.
Bridko mora biti tudi Srcu Matere božje in naše, ko vidi in sliši, da nekateri njeni otroci ni* majo prav nobenega sočutja do tistih narodov, ki so tudi po nji* hovi krivdi in po krivdi vsega sveta prišli v strahovito sužnost brezbožcev. Kako je vendar mo* goče, da radi komunizma celo nekateri sicer dobri katoličani Slovane na sploh in Slovence še posebej sovražijo in jih ni sram, to tudi povedati in s tem tudi najbolj prizadete žrtve rdeče diktature žaliti.
Slovenci, prihajajte s svojo bolestjo pred Marijo! Njej po* tožite vse svoje gorje in prosite jo ob tej pobožnosti in ves maj za osvobojenje slovanskih naro* dov izpod jarnrfa rdečega sa* tanizma in za tako poveličanje, ki bo odgovarjalo trdosrčnosti in nespameti ostalega sveta ter rekam' prelite krvi in pretočenih solz nedolžnih žrtev.
Devin
Po večdnevnih pripravah, krašenju domače cerkve iin naših domov ter po* stavljanju slavolokov smo končno 13. aprila sprejeli med nas kip fatimske Matere božje. Vsi trudi so bili že koj ob prihodu obilo poplačani. Čutili smo v sebi neko globoko ganjenost, ko smo zagledali Njen beli kip, simbol miru 'in notranjega zadovoljstva. V procesiji smo se nato pomikali proti domačemu svetišču mimo hiš, kjer so gorele sveče in pozdravljali fatimsko Gospo osvet* ljeni napisi »Avc Maria«. Radi smo vsi žrtvovali par ur počitka po celo* dnevnem napornem delu ter prihiteli v cerkev kljub ostri nasprotni propagandi in prostaškemu godrnjanju nekaterih ljudi, ki se še vedno bojujejo z rdečo mrzlico. Slovesnost sprejema je nadvse uspela.
Dva dni smo častili fatimsko Gospo v našem svetišču. Noč 111 dan smo se vrstili pod Njeno podobo ter Jo prosili milosti in pomoči pri naših vsakodnev* nih težavah. Dne 15. smo se pa zopet vsi zbrali v procesijo ter čudodelni kip odliesli v Sesljan.
Čudimo se, zakaj je par vaščanov oz. vaščank hotelo preprečiti slovesnost.
Čemu so se bab... slavnosti, aki. so res prepričani, da nad nami ni Vsemogočne* ga? Pokazali so sc pa zelo nedosledne. ' Tudi oni so zadnji trenutek pred mimo* hodom procesije razsvetlili svoja stano*. vam ja s svečkami. Mislili so, da nas ho* do odvrnili, toda naša krepka vera in naše dolgoletne preizkušnje so jim kiju* bovalc. Ostali so osramočeni pred ljud* stvom, od svojih voditeljev pa so ver* jetno dobili krepko svarilo.
Nabrežina
Tudi nabrežinsika župnija je bila de* ležna obiska Matere božje iz Fatime. Zanimanje za Marijin prihod je bilo pri nas prav zadnje dneve izredno veliko. Udeležba ljudi pri sprejemu in proce*. sijah je presegla vsa pričakovanja. Bilo je postavljenih več slavolokov, izmed katerih je bil prvi v n ah rež ilirski h kam* .nolomih najlepši jn prav originalen. Vsa čast gospodu Pizzulu za načrte in nje* Š gov trud! Skoro vse hiše so bile razsvet* ljene in okrašene s pomladnim cvetjem, le redke so bile take, ki niso pokazale nobenega znaka. So pa toliko bolj poka* zale znake bre/hoštva im duševne pu* ščobc. Vsa slovesnost je potekla ob ugodnem vremenu, v najlepšem redu in najboljšem razpoloženju.
Pri procesijah smo pogrešali narodne noše; le dve sta bili, pa bi jih bilo lahko več. Seveda so tovarišice, ki. so imele ta namen, dobile ukaz od zgoraj, da se procesije sploh me smejo udeležiti. Res lepo spričevalo za nje! Vidi se, da so take ženske le navadne lutke brez zna* čaja in samozavesti. To je vse delo brezbožnega komunizma, ki človeka naj* prej usužnji in ga potem oropa najlepših vrednot: to je krščanske miselnosti in tradicionalnih narodnih svetinj.
Kljub vsem oviram od strani rdečih brezhožnikov so Marijine slovesnosti potekle y najlepšem redu in v zadovolj* stvo vseh. Fatimska Mati božja nas je dvignila: poživila je .našo versko zavest •:n nas utrdila v borbi, proti vsem tem* nim in sovražnim silam našega časa.
»Progresivni« humor
Zagrebčan se je naveličal življenja »v svobodi« in je sklenil, da sc konča s samomorom. Zateče se k običajnemu samomorilskemu sredstvu — k vrvi. To* da glej smolo: vrv sc na lepem pretrga, — ker je bila iz papirja, in Zagrebčan ostane živ. Vrže se v Savo, toda njegova obleka je iz .celuloze. Zato ne utone in spet ostane živ. Tedaj si hoče kupiti samokres, toda ne dobi ga, ker nima dovoljenja za nošnjo orožja. Ves obu* pan zaupa svojo smolo prijatelju. Ta ga potolaži in imu svetuje, naj gre v Beo* grad pod okno maršala Tita in tam naj zavpije na vse grlo: Dol s Titom! Smrt mu tako ^gotovo ne uide. Ves navdušen gre obupani možak v Beograd pred Ti* tov dvorec, ki je zastražen od neštetih vejakov, in zakriči: Dol s Titom! Vojaki se vržejo nanj, ga objamejo, poljubijo in vsi razburjeni vprašajo: »Ali se je kralj Peter res vrnil?«
DAROVI:
ZA »SLOVENSKO SIROTISČE« :
P. n. Škrinjar Stanko v 'Prstu 200; ne* imenovana trgovka v Gorici 100; J os. Pete jan v Gorici 100; Š. M. in N. N. 1000 za dve cvetlični posodi.
Srčna hvala!
Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNIČ Katoliška tiskarn* — Gorica
„TIGRI“- APOSTOLI
0 13 ©
S trepetajočim srcem išče Pavel po steni navzdol in šteje opeke. Katera opeka bo vendar ? Zapomnil si je številko 147; bo torej opeka, ki je štirinajsta v dolžini in sedma v višini. Tako bo ! Povsem enaka je drugim opekam, le vzidana ni. Pavel vzame nožič iz žepa in odpre rezilo; potisne ga v razpoko in privzdigne ž njim opeko. Previdno jo prime z levo roko in jo oprezno položi na tla. Z žepno svetilko posveti zdaj v odprtino. Nedotaknjena in brez madeža se mu za* sveti bela svila naproti. Z njo so prevlečeni neobdelani kamni odprtine in zlato velike šatulje za hostije zažari v njej.
Fant je ves ginjen. Spoštljivo upogne kolena do tal, da bi'tako počastil svojega Zveličarja, bivajočega v samoti, in da bi ga prosil oproščenja za vse, kar bo moral še storiti. Nato pregleda svoje roke na notranji in na zunanji strani. Čiste so, pa se mu zde vendar tako umazane, kakor bi bil na njih še ves prah toliko nekdanjih fantovskih zlih dejanj. . . Dvigne se, odpne si suknjo, objame s tresočima se rokama zlato šatuljo in jo skrbno skrije v notranji žep suknje. Nato loči še belo svilo iz tabernaklja v zidu in jo z belim prtičem,
na katerem je ležala šatulja, potisne v zunanji žep ter se napravi proti domu ...
Tako je Pavel zdaj pravi Tarcizij, ki gre z Jezusom v sv. hostiji po ulicah Moskve. Pa ponosen je tudi ! Kje je še kak fant, ki sme tako nositi Zveličarja ? Kje je še kak fant, ki sme Zveličarja na svojem stanovanju sprejeti pod streho? Naj le pridejo tovariši in mu skušajo vzeti ta njegov zaklad ! Zeljno se ozira na vse strani in stiska pesti. Roke ima proste in mu jih ni treba kakor svetemu Tarciziju pritiskati na prsi. Zato jim bo pokazal !...
Dimitrij še trdno spi, ko pride Pavel domov. Tako more neoviran pripraviti stanovanje svojemu Gospodu. Spoštljivo položi šatuljo na mizo, si sleče jopič in se ogleda po vsem prostoru. Ni mesta, ki bi bilo vredno Zveličarja ! Najprimernejše bi še bilo mesto na gornji polici vzidane omare. Pavel odpre njena vrata. Tu so pa Dimitrijeve igrače. Te naj napravijo prostor lju* bemu Bogu, saj je zanje še dovolj prostora v omari ! Pavel gre takoj na delo : s prinešeno svilo obloži lesene stene iri položi zlato šatuljo na beli platneni prtič, kakor je bila v tabernaklju v kleti. Nato poklekne do tal in prosi Zveličarja, naj ljubeznivo sprejme to revno stanovanje. Vstane in zapre vrata, ključ pa vtakne v žep. Ko odide bratec v šolo, pojde z Najsvetejšim k duhovniku. Ta mu že pove, kaj naj še naprej dela .. .
Kako naj pa izpolni čas tega jutra? V kotu zagleda umazane čevlje svojega brata. Vzame jih, očisti
in namaže. Nikdar še ni delal tega. Danes pa ima v hiši drugačnega gospodarja in tako mu pride na misel mar« sikaj, za kar prej ni imel očesa.
Dimitrij je ves začuden, ko obuje čiste in sveže namazane čevlje. Njegov brat postaja vendar vsak dan bolj dober in širi smeh in radost po vsej sobi.
»Zdaj pa moraš sam v šolo«, reče Miša bratu j TT Pripenja nahrbtnik. »Jaz sem danes oproščen od šole. Važne stvari moram urediti. Bodi priden !«
Pavel vzame svoje šolske knjige v roke, da bi do« polnil, kar bo danes zamudil. . .
L o deseti uri pa vstane od mize in spravi skrbne svoj zaklad spet v žep plašča. Nato vzame s seboj tudi osebno izkaznico in gre po cestah delavske četrti mesta k ječi Butyrki. Črni in temni so njeni zidovi z zamre* ženimi okni in že od daleč žugajo prišlecu skozi zmedo hiš. Pavel stopi drzno k stražniku, ki stopa z nabito karabinko pred glavnimi vrati gor in dol. Pokaže mu izkaznico in skuša pokazati tudi vso svojo drznost.
» Kje je far ?'«
»Dve stopnici visoko, vhod na levo, celica 94.«
» Samotna celica ? «
Stražnik pokima.
»Hotel bi ga obiskati in izprašati. Koliko časa
imam
» Največ pol ure. «
» Hvala ! Na svidenje ! «
( Nadaljevanje )