PRIMORSKI DNEVNIK Cena 60 lir Leto XXV. St. 40 (7234) TRST, torek, 18. februarja 1969 V SENATU RAZPRAVA O PRORAČUNU ro presledku zaradi kongresa KPI parlament ponovno pričel z delom Vlada je že vložila zakonski predlog o reformi pokojnin - De Martino o kongresu KPI - Prekinjena stavka tiskarjev periodičnega tiska znižanje ccn zdravil, ki bo v enem letu prineslo okrog 15 milijard lir. j PIM, 17. — Po daljšem presledku v zvezi s kongresom KPI je ] no bencina za iskanje kritja za zvi-(l®nes pričel zasedati senat, jutri pa bo pričela ponovno z delom po- j šanje pokojnin. nska zbornica. Senat je danes pr ičel obravnavati proračun za letos-18 leto, v poslanski zbornici pa bo najprej na dnevnem redu razprava jonskih predlogih za ustanovitev preiskovalne komisije o SIFAR. |j . senatu je minister za promet no,ti odgovarjal na nekatera 9/ji ,ia v zvezi s predvideno Pir nj° b'tre železniške proge Rim-•tce, ki bo skrajšala sedanjo viza 55 km 'n na kateri bodo ,*k' lahko vozili 240-270 kilome-Tv na uro. Prav °j za lem se J'e pričela raz-to Vif ° proračunu za letošnje leže' katerega je poslanska zbornica DnJkjobrila. Senat mora odobriti tidlacun do 28. februarja, kot pred-^ča3 P°s'eben zakon o podaljšanju uC Proračunske dobe. Zaradi .bodo sledila zasedanja dopol-• In popoldne in predvidevajo, se bo razprava o gospodarskem in finančnem delu zaključila v četrtek, ko bodo odgovorili finančni ministri. V petek se bo pričela razprava o izdatkih posameznih ministrstev, v katero bodo posegli ministri. Na današnji seji je Komunistični senator Bertoli ugotovil, da še nikoli niso predložili tako površno sestavljenega proračuna, ki predvideva bistveno nižje dohodke, kot bodo znašali v resnici. Proračun so pač sestavljali pod vtisom šibke konjunkture, tako da bodo dejanski dohodki višji za nekaj sto milijard lir od predvidenih. Na tak način bo na koncu vlada razpolagala z določenimi nepredvidenimi sredstvi, istočasno pa so zvišali ce- "‘MHuiiiiiiiiiiiiniiiii, mi, miiiiiii„,iiiiHlliiiiiliiiiiitllMtiiiiliimimi!i„i, Innu, iiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiii V IZJAVI DOPISNIKU TANJUGA Kardelj pozitivno ocenil delo kongresa KP Italije Pod predsedstvom zunanjega ministra Nennija se je sestal na zunanjem ministrstvu medministrski odbor, ki koordinira italijansko zu- nanjo gospodarsko politiko. Raz- njega leta. Vsedržavni svet ACLI je sklenil, da bodo sklicali kongres že pomladi, medtem ko so prvotno predvidevali, da bo kongres jeseni letoš- (Od našega dopisnika) ejje®®GRAD, 17. — Vodija delega-i ze komunistov Jugoslavije je j;' kongresu KPI Edvard Kardelj Vvi es v pogovoru z dopisnikom Oo^ljSa v Rimu zelo pozitivno kongresa je po besedah Kar lljip da je komunistična partija te*e. nastopila kot samostojni aTJa4na sila, kot samostojen in Iffjkčen dejavnik v italijanskem tajnem življenju kot nosilec so-uSične politične pobude v medlem delavskem gibanju. se -ie posebno ozrl (>a lijJj-Psijo italijanske poti v socia-Stvatil kJ je po njegovem mnenju lan- 0 določila perspektive me-sKčna strukture ratzvite kapitali- prosvetni in socialno zdravstveni pa po 60 poslancev. Organizaeijsko-politični republiški svet razpravlja o treh volilnih zakonih, ki temeljijo na sprejetih amandmajih. Podobno kot v javni razpravi so tudi med današnjo razpravo poslanci dali več pripomb posebno na predložene zakone, ki Kr* delo kongresa. Osnovna zna-“ kongresa je po besedah Kar- da Je komumstičn^^artija s£°nanažaJo ^la^razdelitev poslan- skih mandatov. Po ocenitvah nekaterih manj razvitih občin predloženi zakon o vodilnih enotah favorizira razvite, to je posebno močne mestne občine. Nixon povabljen v Moskvo? ta?; Poti «To, kar je po mojem le 3®hju bistveno v tem konceptu, tjj.priPomnil Kardelj, je kombinate Parlamentarne borbe v okviru ta/Pega sistema in široke akcije K 21c. ki vpliva na menjan je družite?, .strukture v sami družbeni Ta koncepcija bi v na-te-P® obdelavi, je poudaril Karti, lahko bila velikega pomena v f‘0rm|ira.nje strategije in taktike kapitalističnih državah v tCPMi pogojih in za usmerjanje taffednega delovanja množic za M JJBnje družbene strukture v sme. *Q°lalizma. (ta., oceni zunanjepolitične kon-Kpi -e Kard©ij ugotovil, da tj ‘lalijanski komunisti zavzemajo iK.Pdroljubno koeksistenco med gTa»hi z različnimi družbenimi j, jP*. za Italijo zunaj biokov, «4je kongres opozoril na to, oj jPa mir in napredek odvisna kPr®magovanja blokovske razde-»Očitno je, je poudaril Kar-I i.da taka pozicija KPI prispeva tkffču v tem delu Evrope in po-Wp dejavnik krepitve miru na Oi^Pod-ročju, kar nas posebno za- ifc^slj je zatem ugotovil, da se »'"bhgres jasno izrekel za popol-samostojnost socialističnih dr-gibanj. Kongres je jasno Oostf*. teorijo o omejem suvere-m druge podobne teorije, ki k omejevanju samostojnosti C! m gibanj, kakor tudi vse ta^Penite opravičevanja vojaške stXVen,oi.i«‘ na Češkoslovaškem. I-<4 “Sho je kongres opozoril na to, liliji^ v mednarodnem delavskem ne more nekritično gledati 1». Varnost v samih socialističnih Mednarodno delavsko gl-'i ;*e. mora vedeti, kaj se dogaja ^realističnih državah, mora po-Prave vzroke posameznih po: *(KW’ ki niso v skladu z interesi Mokrega socializma. Samo z res-koj., ° protislovjih socializma ka-Ita tudi s stvarnimi uspehi na demokratične in napredne lahko mednarodno delavsko vodi uspešno borbo proti S&tlizmu. «Sodim, je zaključil jtervij, da ima Zveza komunistov i jj|*avije, vse razloge za to, da lorjbvoljstvom m polno iskrenost-v ra-vi tako usmeritev in sta-UspZvKPl in da ji zaželi mnogo %?aoiv na poti, ki niso pomembni % “ za KPI temveč za vso med-300 delavsko gibanje«. B. B. NEW YORK, 17. — Ameriška revija «Newsweek» trdi, da je sovjetski poslanik v Washingtonu Dobri-nin izročil predsedniku Nixonu vabilo sovjetske vlade, naj obišče Moskvo. Obisk pa ne bi bil mogoč pred jesenjo. Ista revija piše, da na severovzhodnem delu Kube na Rtu Gorda gradijo tri izstrelišča za sovjetske izstrelke z-emlja-zrak. Ameriška letala nadzorujejo potek dela. V Moskvi niso do sedaj potrdili trditve ameriške revije o povabilu Nixonu. V krogih blizu ameriškega poslaništva pravijo, da ne vedo nič o tem. Ne izključujejo pa, da je Moskva morda potrdila Nixonu vabilo, ki ga je lansko leto poslala Johnsonu. Ni izključeno, da so med nedavnimi sovjetsko-arneriškimi diplomatski stiki v VVashingtonu načeli možnost takega sestanka v poznejšem času. ^javljene "^avne spremembe ® Slovenije ‘'ef^LJANA,. 17. — Republiški - »v *l0venije je objavil danes u sPremembe, ki so bile spre ! večmesečni javni razpravi -5'bah, družbeno-političnih or-'ItUtČfCij in končno v republiški Sj«®5- po dvanajstih sprejetih n , aiih se dopolnjujejo ustav-%u°*°čila med drugim glede Jos0vure republiške skupščine, od-med republiko in občinami, % samoupravljanja v delov-«h iksnizacijah, položaja in nalo-0 liiirt ovnih ljudi v Sloveniji, in ,.>$£??$ obrambi- JoJ^bblrška skupščina bo imela v '8t)^j..^tiri svete namesto pet, v pravljali so zlasti o kritju in o višini kreditov za izvoz italijanskega blaga. V Rimu se bo 24. in 25. februarja sestal vsedržavni svet KD, ki bo razpravljal «o kraju in o načinu sklicanja vsedržavnega kongresa v juniju«. Na zasedanju bo poročal tajnik stranke Piccoli. Iz Londona se je vrnil namestnik tajnika PSI Cariglia, ki i-e sodeloval na zasedanju socialistične internacionale. Cariglia je povedal, da bo kongres junija v Eastbournu v Veliki Britaniji. Zasedanje je bi; lo posvečeno predvsem obravnavi osnutka poročila o položaju v komunističnem svetu po razvoju zadnjih deset let. Gre za obsežno študijo, ki je zahtevala leto in pol dela. Cariglia pravi, da so prišli do zaključka, da kljub komunističnemu revizionizmu gre za stari stalinizem in totalitarno značilnost komunističnega sistema, zaradi česar so zapadne partije tudi ne nameravajo odtrgati od vodilne vloge sovjetskih komunistov. De Martino je dal za novo socialistično revijo «L’Altra Italia« daljši intervju, v katerem omenja najbolj pereča trenutna politična vprašanja. O svoji vlogi v vladi pravi, da bo skušal preprečiti, da se sodelovanje med katoličani in socialisti pretvori v nekaj umerjenega, saj je najresnejši riziko v tem. da se izstroši levi center, prodno niso dozoreli pogoji za obnovo. De Martino je mnenja, da so upravičeni razlogi za opotekanja in da je tudi upravičena kritika na tradicionalne partije, ki ostajajo ali komunistične ali socialdemokratske, ko pa je treba premostiti oba koncepta. Napačni pa so načini in je treba iskati politično pozitivne rešitve, ki i dokažejo, da je demokracija še vedno sposobna dali ustrezni odgovor na veliko večino dežele, ki si želi obnovo. Glede možnosti nove levioe je De Martino dejal, da ne verjame v perspektivo enotne stranke zaradi globokih zgodovinskih razlik, saj je zelo težko združiti tri velike komponente levice: KPI, PSI in levico KD, ki bi jim v eni sami stranki povrh komunisti zelo lahko prevladali. Edina perspektiva je v postopnem razumevanju, pri čemer je treba ustanovili boljše odnose s komunisti in upoštevati ljudsko voljo, ki jo KPI izraža Glede kongresa KPI je De Martino dejal, da gre za mešanico starega in novega in da še vedno ostane resno nasprotje med proglašeno demokratičnostjo ter nacionalno potjo ter kompleksno zvestobo vzhodnemu komunističnemu bloku, ki ni uspel ustvariti resnično napredne demokracije. Resnična nevarnost v Italiji se skriva v desnici, čeprav v resnici ni resne neofašistične nevarnosti. V četrtek se sestane medministrska komisija za cene, ki bo obravnavala predloge, ki predvidevajo Vsedržavne sindikalne organizacije kategorije CGIL, CISL, in U1L so sporočile, da so preklicali stavko tiskarjev periodičnega liska, ker so se dogovorili za pričetek pogajanj. Pogajanja se bodo pričela v petek, 21. februarja. Karjalainen v Moskvi MOSKVA, 17. — Na povabilo sovjetskega zunanjega ministra Gro-mika je dospel danes na uradni obisk v Moskvo finski zunanji minister Ahti Karjalainen. Finski minister bo ostal v Sovjetski zvezi pet dni. Protest jugoslovanske radiotelevizije proti komercialni postaji BEOGRAD, 17. — Upravni odbor jugoslovanske radiotelevizije se je v vlogi zvezni upravi za radijske zveze in drugim organom zveznega izvršnega sveta izrekel proti nameri o postavitvi močne komercialne radijske postaje, ki jo nameravajo blizu Zadra gradit) časopisno podjetje «Borba», beograjsko podjetje «General Eksport« in francoska komercialna radijska organizacija «Europe». Radiopostaja bi poleg glasbenega programa oddajala reklamo in oglase, namenjene Italiji. Upravni odbor jugoslovanske radiotelevizije v svoji vlogi med drugim ugotavlja, da bi bila ustanovitev čisto komercialne radijske postaje v nasprotju z osnovnim zakonom o radijskem prometu, ki določa, da se radiopostaja lahko u-kvarja z oddajo reklame In oglasov samo kot z dopolnilno dejavnostjo, prav tako je v nasprotju z zakonom o sredstvih delovnih organizacij glede na to, da se predvideva vlaganje tujih sredstev. Jugoslovanska radiotelevizija zameri zvezni upravi za radijske zveze, ki je dala pozitivno mnenje za ustanovitev nove komercialne radijske postaje, ne da bi se prej posvetovala z organi samoupravljanja jugoslovanskih radijskih postaj, in sodi. da bi se s postavitvijo komercialne radijske postaje, ki b) oddajala gospodarske informacije v inozemstvo, kršili mednarodni predpisi in v Jugoslaviji veljavni mednarodni sporazumi o radijskem prometu. VČERAJ V MERANU Sestanek med avstrijskimi in italijanskimi socialisti Razpravljali so o stališčih glede perečega vprašanja Južne Tirolske, o oceni in o uveljavitvi «paketa» MER ANO, 17. — Danes so se sestali avstrijski in italijanski socialisti, ki so obravnavali položaj Južne Tirolske in znani mednarodni spor v tej zvezi. Sestanek, ki je bil na najvišji ravni, saj je italijansko delegacijo vodil tajnik Ferri, avstrijsko pa generalni tajnik socialistične stranke dr. Kreisky. Prisoten je bil tudi dr. Jenny, ki se je odcepil od Volkspartei in ustanovil avtonomno socialno stranko južnih Tirolcev. Prisotna je bila tudi številna delegacija, v kateri je bilo celotno pokrajinsko vodstvo PSI iz Bočna. Na tiskovni konferenci sta popoldne oba tajnika izjavila, da je bila konferenca koristna, saj je predstavljala koristno izmenjavo mnenj med dvema bratskima strankama o položaju v zvezi z vprašanjem Južne Tirolske, da se prispeva k zaželjeni in bližnji rešitvi spora. Na sestanku so obravnavali naslednja vprašanja: 1. Avstrijski socialisti ocenjujejo tako nazvani «paket», o katerem se pogajata avstrijska in italijanska vlada in pri sestavi katerega sodeluje tudi Volkspartei dr. Magnaga, kot skupek zahtev glede avtonomije, ki bodo utrdile monopol konservativcev v pokrajini Bočen. Av- stvom obeh narodnosti, pri čemer je PSI v Bocnu mnenja, da gr« za protiustavno določbo. PO LONDONSKEM SESTANKU V ZVEZI S SREDNJIM VZHODOM Francija odpovedala dejavnost v okviru zahodnoevropske zveze Ostale države zveze pa so sklenile, da se bodo kljub temu današnjega sestanka udeležile PARIZ, 17. — Danes so uradno javili, da je francoska vlada sklenil prenehati svojo dejavnost v zahodnoevropski zvezi. že zjutraj so v Parizu objavili poluradno noto, s katero je francoska vlada zahtevala odpoved sestanka stalnih predstavnikov za hodnoevropske zveze, ki je določen za jutri. Francoska vlada je zahtevala od drugih držav te organizacije pojasnila o njihovem naduti njem stališču in je sporočila, da bo vlada na svoji seji v sredo določila svoje stališče Francoska vlada je najprej zahtevala, naj se ne skliče jutrišnji sestanek, zatem pa je sporočila tako angleški vladi kakor glavnemu tajniku ZEZ, da bo za sedaj prekinila svojo udeležbo pri delu zahodnoevropske zveze. Hkrati se je zvedelo, da so druge države te organizacije sklenile, da se ne odpovedo jutrišnjemu sestanku v Londonu, kjer trdijo, da je sestanek popolnoma normale, in naj bi pripravil vse potrebno za zasedanje skupščine zahodnoevropske zveze, ki bo v četrtek in petek v Parizu. Francoska vlada pa poudarja, da odsotnost francoskega predstavnika na jutrišnjem sestanku in na poznejših sestankih jemlje vsako veljavo tem sestankom Zvečer se je zvedelo, da je francoski poslanik v sporočilu glavnemu tajniku ZEZ ooudaril naslednje: francoska vlada meni, da je se- VAŽNA SESTANKA V ZVEZI Z ZASEDANJEM BUNDESTflGfl V BERLINU V Moskvi Brežnjev-UIbricht V IVashingtonu Nixon-Dobrinin Objavljeno besedilo sovjetske note Kiesingerju - Izjave glasnika bonske vlade Ahlersa MOSKVA, 17. — Predsednik državnega sveta Nemške demokratične republike VValter Ulbricht se je danes sestal s sekretarjem KP SZ Leonidom Brežnjevim, s katerim je razpravljal — kot poroča agencija TASS — o poskusih Zahodne Nemčije, da bi «ustvarila v Evropi žarišče nevarne napetosti«. Sovjetski in vzhodnonemški voditelj sta opazila — se nadaljuje po- ‘ ročilo sovjetske agencije — okrepitev militarističnih, revanšističnih in neonacističnih dejavnosti v za-hodnonemških krogih, v škodo interesom narodov in z namenom, da ustvarijo nov vzrok za napetost v Evropi«. Ulbricht, ki je bil že nekaj tednov v SZ na Dobitnicah, se je po sestanku z Brežnjevim z letalom vrnil v vzhodni Berlin. O berlinski zadevi sta se pn vsej verjetnosti pogovarjala tudi ameriški predsednik Nixom in sovjetski veleposlanik v ZDA Dobrinin, ki sta se danes sestala v Beli hiši. Gre za prvi sestanek med novim predsednikom ZDA in sovjetskim veleposlanikom. Glasnik Bele hiše je izjavil, da je bil sestanek, do katerega je prišlo na prošnjo Dobrinina, «zelo konstruktiven». Med argumenti, o katerih sta razpravljala, je bilo verjetno tudi Ni-xonovo potovanje v Evropo in še posebno v zahodni Berlin. Znani ukrepi Pamkowa glede cestnega prometa v bivšo nemško prestolnico so namreč vzbudili v ameriških vladnih krogih precejšnje zaskrb-Ijenje glede Nixonove osebne varnosti Današnjemu sestanku so prisostvovali tudi predsedniški svetovalec za državno varnost Henry Kissinger, asistent državnega sekretarja za gospodarske zadeve Mal-colm Toon in sovjetski izvedenec. Glasnik zvezne vlade Ahlers ,ie danes komentiral sovjetsko noto, ki jo je še 13. februarja Izročil 'Shrtrt^1 svet bo izvoljenih 90. v kanclerju Kiesingerju veleposlanik 0tiarski svet 55 v kulturno- Caraipkin in katere besedilo je šele včeraj objavil sovjetski tisk. V noti je rečemo, da so zahodlnonemške oblasti s tem, da so sklenile voliti novega šefa države v zahodnem Berlinu, pokazale, da ne spoštujejo zavezniškega sporazuma in da jim nd prav nič mar evropske stvarnosti. Zato pa »morajo biti pripravljene prevzeti nase odgovornost za vse iz tega izvirajoče posledice«. Sovjetska vlada opozarja na to, da bo odločno nastopila proti vsem takim rovarjenjem v zahodnem Berlinu, saj gre tu za »manifestacijo revanšdzma in agresivnosti«. «V primeru, da bi poskušala ZRN svojevoljno izkoristiti območje tega mesta za netenje nevarne napetosti v srcu Evrope, bo imela sovjetska vlada za nujno potrebno, da temeljito preudari o vsem, kar zadeva strogo in natančno izpolnjevanje stališč in zavezniških sklepov, nanašajočih se na zahodni Ber. lin. Vladi ZRN mora, postati popolnoma jasno, da Sovjetska zveza glede zahodnega Berlina ni prevzela nobenih drugih obveznosti razen tistih, ki so določene z ustreznimi sklepi štirih«. Nadalje sovjetska vlada preudarja, da «nobena država na svetu ne voli svojih predsednikov na tujem ozemljil« in da tudi ZR Nemčiji ni treba početi tega. Zahodni Nemčiji je to potrebno zgolj zato, da bi »potrdila nesmiselne in neutemeljene pretenzije do mesta, ki ne leži v ZR Nemčiji, ki ji ne pripada in ki ji iz očitnih razlogov ne more ________ ____________________„_____ pripadati«. Ahlers je napovedal, da .pan je v intervjuju tudi izrazil bo vlada ZRN odgovorila na sov- mnenje, da si Moskva ne želi ber-jetsko noto v prihodnjih dneh, injlinske krize. da so v ta namen v teku posvetovanja s tremi zahodnimi velesilami, še prej pa je glasnik izjavil, da zvezna vlada si ne želi krize v Berlinu ter da upa, da si tega ne želijo niti «na drugi strani«. Poudaril je, da je do sklicanja Bundestaga v zahodnem Berlinu prišlo »popolnoma sporazumno s tremi zahodnimi zavezniki in še posebej z novo Ndxonovo upravo«. V zvezi z noto samo je Ahlers dejal, da zvezna vlada soglaša z Moskvo, ko si ta želi normalnih odnosov in dobrega sosedstva med vsemi evropskimi državami, med drugim tudi med SZ in ZRN. Po mnenju vladnega glasnika je Bonn venomer dokazal, da hoče izboljšati svoje odnose z Moskvo ter nadaljevati dialog s Sovjeti. Bonnu je tudi do izboljšanja odnosov z vzhod, nim Berlinom. Ce ni do sedaj do tega prišlo je trdil Ahlers — gre krivda samo na vzhodnonemške oblasti. Ahlers je skušal tudi odgovoriti na očiitek, da si nobena država r.e voli predsednika izven svojega o-zemlja. V tej zvezi je trdil, da velja za zahodni Berlin, kljub omejitvam, ki jih določa štiristranski štatut, zvezna ustava. Ni torej mogoče rečd — je zaključil — da volimo svojega predsednika na tujem ozemlju. Zahodnonemški list « Die Welt» objavlja danes intervju z zahod-noberldnslkim županom Schiitzem, ki med drugim izraža prepričanje, da ne bo prišlo do hude berlinske krize s težkima posledicami Schulz istočasno meni, da ne gre podcenjevati intenzivne diplomatske dejavnosti, ki jo je SZ sprožila proti izvolitvi predsednika ZRN v zahodnem Berlinu. Zahodnoberlinski žu stanek, ki je bil 14. februarja v Londonu v zvezi s Srednjim vzhodom kršil določbe statuta in da je glavni tajnik presegel meje svojih oblasti: francoski vlada se odslej ne bo več udeleževala dejavnosti sveta ZEZ in zaradi tega je treba sestanek, ki je določen za 18. februar, razveljaviti. S tem v zvezi je predstavnik ZEZ izsj^l nocoj, da se bo stalni svet organizacije sestal jutri zjutraj v Londonu, kakor je bilo določeno. Ker je glavni tajnik bolan, bo zasedanju verjetno predsedoval njegov namestnik. Nocoj je predstavnik francoskega poslaništva v Londonu izrekel mnenje. da se bo Francija verjetno _u-deleževala drugih dejavnosti ZEZ, zlasti dela v odboru za nadzorstvo nad evropskim oboroževanjem in zasedanja skupščine. Izključil je, da se misli Francija popolnoma umakniti iz te organizacije. Zahodnoevropska zveza je bila u-bil njen namen nadzorovati ponovno stanovljena maja 1955. Spočetka je oborožitev Zahodnt Nemčije izhajajoč iz oruseljske pogodbe (1948) o kolektivni obrambi, ki se je dve leti pozneje spremenila v atlantsko zavezništvo. Predstavnik britanske vlade je danes izjavil, da ne misli komentirati govoric, da je francoska vlada zahtevala ostavko glavnega tajnika zahodonevropske zveze. Konservativni poslane; Nei) Marten pa je obtožil vlado, da vodi škodljivo politiko v poizkusu, da bi izolirala Francijo v evropski skupnosti. Pri tem je mislil sestanek zahodnoev ropske zveze, ki je bil v petek v zvezi s Srednjim vzhodom Zunanji minister Stewart pa jel odgovoril: «Ne morem sprejeti tega tolmačenja. Nimamo namena i-1 zolirati Francije, toda ne moremo sprejeti načela, da je vsako napredovanje nemogoče brez privolitve Francozov.* Konservativnemu poslancu Stc-vasu, ki je pozval vlado, naj se ne da ustrahovati od francoske vlade in naj ne razveljavi jutrišnjega sestanka predstavnikov ZEZ, pa je Steivart odgovoril- »Nimamo nobenega namena razveljaviti sestanek. Jasno smo povedali, kakšni so naši nameni, in zakaj menimo, da je to, kar delamo, prav. Naši odnosi s Francijo so zelo tesni in pogosto imamo priložnost izmenjati si stališča. Med Veliko Britanije in Francijo bi morala biti velika skupnost interesov in obžalujem nesoglasja.* Predstavnik zahodnonemške vlade Ahlers je izjavil, da je francoska zahteva, naj se odpove sestanek ZEZ, ki je določen za jutri, pretirana. Dodal je da zahodno-nemška vlada obžaluje polemiko v okviru ZEZ in se bo trudila storiti, kar more, da se premaga sedanja kriza. Po mnenju bonske vlade je napovedani sestanek vsekakor zakonit «na podlagi *.ega, kar je bilo sklenjeno na posvetovanjih v Luksemburgu*. Končno je Ahlers izjavil, da vidi bonska vlada v ZEZ «sprejemljiv inštrument* za sodelovanje med šestimi in Veliko Britanijo, dokler ne bo London mogel vstopiti v evropsko skupno tržišče. Francoski poslanik v Bonnu je danes obrazložil bonskemu podtajniku v zunanjem ministrstvu stališče francoske vlade. Podtajnik Duk-witz pa je izjavil, da so nemški sklep, da se udeležijo jutrišnjega sestanka, »skrbno pretehtali*. Bonska vlada se ne more strinjati s francoskim mnenjem, da_ je seja sveta ZEZ mogoča, samo če jo člani soglasno odobrijo. Na podlagi statuta je namreč dovolij, da jo skliče glavni tajnik. Na jutrišnji seji bode proučili rezultate zasedanja sveta ministrov ZEZ v Luksemburgu 6 in 7. fe bruarja. Govorili bodo zatem o od govorili stalnega sveta na priporočilo skupščine ZEZ Poleg tega morajo pripraviti poročilo za NATO o oborožitvi v Zahodni Nemčiji; to poročilo mora atlantska organizacija vključiti v svoje letno poročilo. V ZDA aretirana skupina nacistov MENLO PARK. 17. — V kraju Mejilo Park v Kaliforniji so aretirali devet oseb pod obtožbo, da so v zadnjih treh mesecih izvedle 31 atentatov in več drugih sabotažnih dejanj na polotoku San Franciscu. Aretiram pripadajo tako imenovani «skupjni za proučevanje biblije«. Po policijskih ugotovitvah gre dejansko za nacistično organizacijo. Aretacija je bila mogoča, ker se je nekemu tajnemu agentu posrečilo vriniti se v skupino, s tem da se je izdajal za nacista. Agent in člani njegove družine so sedaj pod varstvom policije. Na sedežu skupine so zaplenili fotografije Hitlerja in pokojnega ameriškega nacističnega voditelja Rockivella, zastave in druge nacistične značke. Poleg tega so zaplenili priprave za Izdelovanje bomb in zaboj s trideset puškami. Kljub premirju številni spopadi v Južnem Vietnamu FNO je osvobodila devet sajgonskih vojakov SAJGON, 17. — Včeraj je bilo « vsem južnem Vietnamu 24-umo premirje, ki sta ga napovedala Wash-ington in Sajgon, medtem ko se nadaljuje sedemdnevno premirje FNO. Kljub premirju pa je bila vojaška dejavnost — kot sta izjavila ameriški in Južnovietnamski glasnik — skoraj ista, kot v »normalnem vojnem dnevu«. Po poročilu obeh glasnikov so med premirjem zabeležili kar 128 incidentov, pri katerih so imeli Američani in južni Vietnamci 24 mrtvih in 157 ranjenih, nasprotniki pa 106 mrtvih Hanojske oblasti so na drugi strani obtožile Američane, da so kršili premirje z letalskimi vdori in bombardiranjem. Po poročilu sevemo-vietnamske tiskovne agencije so ameriški «B-52» odmetali na stotine ton bomb na središče Xuan Loc, An Loc, Duc Hoa, Phuoc Vinh in Ben Cau. Oddajnik FNO «radio osvoboditve« je sporočil, da so na osvobojenem področju v pokrajini Tal Ninh, severozahodno od Sa j gona, izpustili devet južnovietnamskih vojakov. V Londonu sestanek SniiruovskkStewart LONDON, 17. — Sovjetski poslanik v Londonu Smirnovski se je nocoj pogovarjal z britanskim zunanjim ministrom Stewartom. V poučenih krogih pravijo, da sta govorila o Srednjem vzhodu v okviru dvostranskih posvetovanj, ki so se začela v New Yorku med predstavniki štirih velesil varnostnega sveta v okviru priprav za sestanek štirih. Na sestanku je bil govor tudi o Berlinu in o angleško - sovjetskih odnosih. LONDON, 17. — Angleški zunanji minister Stevvart je v spodnji zbornici Izjavil, da predvideva, da se bodo predstavniki štirih velesil sestali v bližnji prihodnosti in se posvetovali o Srednjem vzhodu. Glede umika izraelskih čet z a-rabskega zasedenega ozemlja na podlagi resolucije varnostnega sveta iz leta 1967 je Steivart izjavil, da je umik Izraelcev samo ena od več točk resolucije in da ni moč vezati neuspeha resolucije samo s tem, da se Izraelci nočejo umakniti. O prodajanju britanskega orožja Izraelu ni hotel minister podrobno govoriti v zvezi z izraelskimi nabavami angleških tankov »Centurion«. Dodal je, da je britanska vlada večkrat izrazila željo po splošnem zmanjšanju dobav orožja Srednjemu vzhodu. Izjavil je dalje, da bodo o tem nedvomno govorili na sestanku štirih. Kakor poročajo iz Damaska, je egiptovski zunanji minister Riad odpotoval danes Iz sirske prestolnice v Bejrut. Pred odhodom je izjavil, da je zelo zadovoljen z o-biskom, bodisi zaradi popolnega razumevanja, kj so ga pokazali sirski voditelji, kakor tudi glede enakosti sirskih in egiptovskih pogledov na ukrepe, ki so potrebni v zvezi s položajem na Srednjem vzhodu. V Damasku so govorili predvsem o skupnih naporih med Arabci in na mednarodnem sektorju. Sirski predsednik Atasi je izročil Riadu poslanico za Naserja. V Amanu je jordanski vojaški predstavnik sporočil, da so izraelska letala danes napadla z napalmskimi bombami področje blizu mostu šejka Huseina. Bombardiranje je trajalo petnajst minut j in je povzročilo veliko škodo ni I sirijska socialistična stranka pa kljub temu sprejema vse, kar so sklenili redno izvoljeni predstavniki v pokrajini Bočen. Ne more pa se strinjati s formulo »operativnega koledarja« in še zlasti s programom predvidenih garancij za izvajanje sporazuma med Rimom in Dunajem. Kraisky je ugotovil, da bo sedanja oblika samo nadaljevala nesporazume in zaradi tega predlaga sistem »arbitraže«, ki ga je treba iskati v evropskem okviru in ki ga je podrobno obrazložil italijanskim socialistom. Pri tem je Kraisky dejal, da noče govoriti o sistemu mednarodne garancije, ker ve. da ta termin ne dopade Italijanom. Arbitraža, ki bi imela isti pomen kot gospodarska arbitraža, pa je prav gotovo nujna, saj oblika »operativnega koledarja« ki bi predvideval izjavo Avstrije o rešitvi spora, po glasovanjih v obeh parlamentih, ni zadovoljiva, da se dokončno reši spor. 2. Glede Italijanske socialistične stranke je rekel Ferri, da obratno od avstrijske, sodeluje v vladi in nato dodal, da bo skušala prispevati k rešitvi problema s svojim posredovanjem na vseh ravneh, pri čemer bo upoštevala možnosti stvarnega razgovora in željo prebivalstva, da se pride do rešitve spora. V tej zvezi je Ferri omenil, da je PSI že 1964. leta predlagala dokončno rešitev vprašanja, česar pa n: bilo mogoče doseči zaradi na- sprotovanja KD in Volkspartei, ki sta hoteli sami obravnavati zadevo, ki zanima celotno prebivalstvo pokrajine Bočen brez razlike. 3. Dogovoroli so se, da bodo usta- novili posvetovalni organ med socialistično stranko Bočna in stranko socialnega napredka Južne Tirolske, ki ji predseduje dr. Jenny, Ta odbor bo periodično obravnaval socialna vprašanja Južne Tirolske. pri čemer bo upošteval potrebe gospodarskega razvoja področja. i. Na današnjem sestanku sta Ferri in dr. Kreisky preučila tudi možnost tesnejših posvetovanj med italijansko, avstrijsko, švicarsko in zahodnonemško socialistično stranko o evropskih vprašanjih. Izbira teh, držav pomeni določene politične opredelitve, saj Italija in Nemčija sodelujeta v EGS in NATO, Avstrija in Švica pa sta nevtralni državi, ki pripadata področju svobodne izmenjave. Med tiskovno konferenco je Krei-sky večkrat dejal, da vprašanje Južne Tirolske ne spada v okvir vprašanj, ki spadajo med teme volilne kampanje, saj bodo v Avstriji jeseni parlamentarne volitve, dodal pa je, da hi morala avstrijska vlada obvestiti vse možne naslednike o stanju pogajanj. Izvedelo se je tudi, da je prišlo do različnih stališč glede ocene «paketa» med predstavniki pokra- «rpakeiZu»Bs°eCnnaa^ reč predvideva točen kriterij spre-1 ^zum o Vr-hničnem M^elovatm jemanja v javne službe na osnovi 0 i-c'™.6?ladiiedeSiico^Vik- števiičnega odnosa med prebival- ‘Vu*- di v imenu zagrebškega »Jadran-torod«, ki združuje jugoslovanske ladjedelnice iz Pulja, Reke, Splita, Trogira in Kraljeviče. V okviru sporazuma bodo ladjedelnice «Jadranbrod» izdelovale celo vrsto dvotaktnih In štiritaktnih motorjev Fiat (z izjemo železniških motorjev, ki jih izdeluje »Litostroj« na podlagi licence Fiat). Na podlagi «servisne pogodbe* pa bo ladjedelnica «Viktor Lenac* lahko izvršila vsa popravila in poskrbela nadomestne dele vsem tujim ladjam z motorji Fiat, ki bodo pristale v jugoslovanskih pristaniščih. Pri tem se bo posluževala specializiranega osebja Fiat na Reki. Osebje ladjedelnic se bo v ta namen Izučilo pri turinskih tovarnah. Poleg tega sl bodo Fif.t, ladjedelnica «Viktor Lenac« in druge ladjedelnice skupine «Jadranbrod» stalno Izmenjavale tehnične Informacije. Kakor zatrjujejo v krogih Fiat, bo sodelovanje z jugoslovanskimi ladjedelnicami še bolj olajšano, ko bo zgrajena nova tovarna velikih motorjev v Boljuncu. Sneg v Sloveniji LJUBLJANA. 17. — Iz vseh krajev v Sloveniji poročajo o novem snežnem metežu. To Je najbolj zasnežen pust v zadnjih letih. Sneži kar naprej, bolj v nižjih predelih kot v gorah. V Ljubljani j« snežna odeja visoka nad 90 cm, pri Postojni približno 1 m, na cest) Koz)na - Reka so snežni zameti do 4 m visoki. Osebje cestnih in komunalnih podjetij ter gasilci imajo polne roke dela, da ne bi promet obtičal. Tako so za osebni avtomobilski promet, seveda z verigami, odprte vse glavne ceste: Ljubljana - Trst. Koper - Postojna - Reka In Kovina - Reka Za tovornjake so zaprte ceste Kozina • Reka, Postojna Reka in Ljuolja-na - Postojna. Sinoči je osebje cestnega podjetja skušalo odpreti pot težkim tovornjakom na cestah Postojna - Trst in Postojna - Gorica. Zaradi zametov na cesti Kozina - Reka so pri pluženju morali uporabiti posebne stroje - freze. Ker je temperatura padla, je nevarnost poledice na vseh cestah, tudi med Kozino In Koprom. Včeraj je snežilo tudi na Koprskem.' Bela odeja je pokrila tudi Istrsko obalno pokrajino. V Šmarjah je bilo sinoči 10 cm snega. Povsod je rahlo snežilo tudi po-* noči. Sporazum o sodelovanju med Fiatom in ladjedelnicami SFRJ TURIN, 17. — V okviru sporazuma o gospodarskem, tehničnem in industrijskem sodelovanju med STEWAKTOVE IZJAVE O SREDNJEM VZHODU Britansko tolmačenje resolucije varnostnega sveta Izraelska lelala so bombardirala jordansko ozemlje Oster nastop izraelske policije proti študentom v Gazi bilo žrtev. V Tel Avivu pa pravijo, da so izraelska letala bombardirala nekatera oporišča organizacije «A1 Fatah« na jordanskem o-zemlju, ker da so od tam streljali na izraelsko ozemlje. Kairski list «Al Abram« piše, da se opažajo ob reki Jordan sumljivi premiki izraelskih čet. List dodaja, da jordanske oblasti pričakujejo novo izraelsko vojaško akcijo, da bi nevtralizirali dejavnost organizacije za osvoboditev Palestine. V Tel Avivu so zvečer objavili uradno sporočilo, ki pravi, da je bilo v neki šoli v Gazi laže ranjenih več študentov, ko je nastopila izraelska policija, da razžene ((nasilno manifestacijo«. Poročilo pravi, da so študenti ob vzklikanju Naserju postavili barikade pred šolskim poslopjem in metali kamenje na vozila. Policija je aretirala 25 študentov. Glavni ravnatelj OZN za pomoč beguncem na področju Gaze, ki upravlja omenjeno šolo, je protestiral zaradi nastopa izraelskih sil v notranjosti poslopja. Izraelsko poročilo pravi dalje, da so izraelske varnostne sile razgnale demonstracije študentov v Rafia-hu, v mestu Kan Junis pa je bila vržena bomba proti nekemu šolskemu poslopju. NAROČNIKI! BRALCI! Med tiste, ki bodo poravnali celoletno naročnino za Primorski dnevnik do 20. februarja, bo razdeljenih deset lepih nagrad. Žreb bo določil srečne dobitnike! ZANIMIVA ZGODBA ZA SLOVENCE V ITALIJI Manjšine: posluh za pravo resnico Interpelacije in bolj ali manj pretehtani, obrazloženi odgovori izvršnih organov sodijo med vsakdanje in bistvenejše navade parlamentarne igre. Pomen teh akcij je odvisen od njihovega ozadja, pač cd tega, ali gre v posameznem primeru, denimo, le za preizkušanje trenutne splošne usmeritve ali zgolj za uvodno potezo, ki naj bi ustvarila podlago, primerno vzdušje za poznejše daljnosežnejše ukrepanje. Ob nastopu sedanje, nove italijanske administracije prenovljene levosredinske krščanskodemokratsko-socialistične koalicije so taka »otipavanja* še posebnega pomena. Za slovensko manjšino v Italiji sta bila pretekle dnd v tem parlamentarnem okviru zanimiva dva dogodka: prvi, ki se jih neposredno tiče, Je odgovor notranjega ministra Restiva (1. 2. 1969) na interpelacijo štirih komunističnih senatorjev, drugi, ki pa je posredno z njimi povezan, je vprašanje v poslanski zbornici treh krščansko- demokratskih poslancev predsedniku vlade in novemu zunan.emu_ ministru Nenniju, .kakšno stališče namerava zavzeti vlada do nedavnih izjav predsednika Tita o jugoslo-vansko-italijanskih odnosih in o položaju Italijanske etnične skupine v Istri in na Reki*. Za slovensko manjšino je kajpak posebej značilen del vprašanja, ko med drugim opozarjajo italijansko vlado, «da se italijanski manjšini, ki je ostala pod jugoslovansko upravo, zagotovijo isti pogoji svobode ter samoupravljanja, kulturnega in socialnega organiziranja, ki Jih tako obširno in le od časa po vojni uživa slovenska manjšina, ki živi v italijanskih mejah.» Vprašanje so podpisali poslanci Barbi, Belci in Bologna, pri čemer je zlasti slednji znan širši javnosti kot pobudnik v že več podobnih akcijah v preteklih letih, kot na primer tiste iz Januarja leta 1967, ki Je povzročila celo prekinitev že skoraj uspešno sklenjenih jugoslovansko - italijanskih trgovinskih pogajanj in sprožila dokaj neprijetno krizo v medsebojnih odnosih. Sicer pa Je Bologna (že tretjič izvoljeni poslanec v tržaškem volilnem okrožju na krščan-skodemokratski listi) med drugim tudi predsednik združenja istrskih občin, nove organizacije, katere naloga naj bi bila «revindiciranje eksodusa kot dramatičnega plebiscita,)) kakor to razlaga L. Luciani v letošnji januarski številki begunskega glasila «L’Arena di Po-la». , . , Skratka, prizadeva sl z «novimi idejami)) (tako omenjeni Luciani) vdihniti nekoliko svežega zagona nekaterim nostalgičnim begunskim krogom. Pripisati namreč velja, da sl tudi med nazorsko meščansko usmerjeno srednjo in mlajšo generacijo utira pot spoznanje o nujnosti priznanja stvarnosti in dejanskega stanja, v kar sodijo tudi dobri odnosi s sosedi. «Z leti Je sovraštvo minilo«, kar na primer piše a. Miglia (Trst in Istra, II Piccolo, 28. 7. 1968), «zagrenje-nost Je popustila In sodim, da mora pač vsak računati z realnostjo in ne z iluzijami.« No, ravnanje organizacije, ki Ji predseduje poslanec Bologna, pa poteka v docela nasprotni smeri. Nihče pač ne more imeti ničesar proti, če se državljani sosednje republike, ki so na lastno pobudo zapustili območja, katera so bila po zadnji vojni z mirovno pogodbo (1947) in tržaškim sporazumom (1945) vrnjena Jugoslaviji, zbirajo pod pokroviteljstvom svojih organizacij ali drugače in se spominjajo starih krajev. Sicer pa imajo ob veljavnem mejnem režimu tudi razne druge možnosti. Nekaj povsem nasprotnega pa je, če to spremljaje bolj ali manj bučne revizionistične primesi, kakor je to z resolucijo (če se omejimo na enega zadnjih primerov), v kateri terjajo apleblscit glede Istre 1n vrnitev nekdanje cone B Italiji,« kakor so to storili na izrednem zboru «L’U-nione degU Istriani — libera pro-vlncia dellTstria«, novembra lani. Brez razčlenjevanja stranskih, dodatnih manevrov pri obujanju tovrstnega revizionizma in ne da b; prevrednotili teh pojavov, je moč ugotoviti, da skušajo podreti ti- kom in o dvojezičnih šolah v SRS ter končno statuti obalnih občin Kopra, Izole, Pirana. Obrobno še o šolstvu z dodatno iliisfracijo načina pisanja begunskega tiska: tako je na primer «L’Arena di Pola« 16. septembra lani zatrjevala, «4a se nadaljujejo težave italijanskega šolstva v Istri,« medtem ko Je drugo begunsko glasilo «DiIesa Adriatica« le nekaj dni pozneje (18. septembra) ugotovilo, da se je povečal obisk v Italijanskih šolali, pri čemer med drugim našteva, da se je na Koprskem vpisalo petdeset otrok več, v Bujščini pa deset. Pristaviti velja, da gre za stalni e- 1 nmrjn f col lo n n nrlimo« tr lement, saj je bilo na primer v osnovnih šolah In splošni položaj slovenske manjšine, za katero minister Restrto (v odgovoru na zahtevo senatorjev KPI, da bi vlada predložila organski zakon za rešitev proole-mov slovenske manjšine v Furlaniji - Julijski krajini) zatrjuj*, «da uživa politične in državljanske pravice v bistvenem spoštovanju načela enakosti, ki ga jamčita čl. 6 ustave in čl. 3 deželnega statuta.« To «bistveno spoštovanje« se je namreč doslej omejilo na sprejem enega, edinega ukrepa, in sicer na sprejem zakona št. 1012 iz leta 1961 o šolah s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem ln Go- Z 9. novinarskega plesa Primorskega dnevnika v Kulturnem domu _...... ....... z italijanskim uč- nim jezikom na Koprskem (podatki zavoda za prosvetnopedago-ško službo iz Kopra) v šolskem i letu 1959-60 vpisanih 366 otrok, leta 1964-65 413. v naslednjem le-lu 422, leta 1966-67 445 in v šolskem letu 1967-68 449 otrok, če ostanemo pri prmerjalni vnemi in- j terpelantov, je nujno ugotoviti, da je na primer na Tržaškem šele, v sedanjem šolskem letu in po dol- ' gih letih stagnacije prišlo do porasta vpisa v šole s slovenskim učnim Jezikom. S «Kraškega pusta 69» na Opčinah. Voz Kontovelcev, ki je dobil 1 nagrado riškem," ki pa še do danes (se pra-ih letih) ni docela uve- nedeljo popoldne je Slovensko gledališče priredilo ples našim malčkom 3. nagrada pa je pripadla Banom za njihovo «lekanl©» ,.Uiv»v« • Zgoniški «polž» je dobil 2. nagrado •v v __„ ___ ____ r\ Bazovci so na svojem vozu pripeljali Arabce ■mmi' i vi po osmi.. ______ ..._____ — ljavljen. Torej pač lahko upravičeno govorimo šele o najbolj skromnih zametkih zakonsko sankcionirane posebne manjšinske zaščite in to ne le v primerjavi z ustreznim položajem Nemcev na Južnem Tirolskem in francoske etnične skupine v Dolini Aoste, ampak, kar velja v tem okviru posebej ood-črtati, tudi z razmerami, v katerih živi italijanska manjšina pri nas. Kljub vsej počasnosti in postopnosti pa nismo nikoli nasedali pesimističnemu licitiranju ob izhodišču, da nekateri pozitivnejši premiki v minulih letih, nova obmejna atmosfera, pa Javno deklarirana dobra volja s strani nekaterih Italijanskih pristojnih krogov (ob sporazumu o novi levosredinski koaliciji v občini Trst je na primer krščanskodemokratski predstavnik Colom vnovič prav pred dnevi zagotovil, da bo novi občinski odbor uveljavil v odnosu do Slovencev zares napredno politiko) vendarle, pdptr^jp resnejše možnosti za rešitve, ki bi zagotovile ne le obstanek, ampak tudi skladni narodnostni razvoj'' slovenske manjšine v Italiji. Sicer pa je PO MESTNIH ULICAH LE MALO MASK: JE TRŽAŠKI PUST IZUMRL? Pestre pustne prireditve v Skednju na Opčinah, v Boljuncu in v Miljah Danes pustna povorka s Trga Unita do Skednja - Tudi Kon-tovelci z nagrajenim «mejnim prehodom» po tržaških ulieah Danes je pustni torek, zaključek pinah, sproščenosti in domiselnosti pustne dobe in zabave. Jutri se bomo od pusta poslovili in ga pokopali, ali spustih «v vesolje«, da se bo prihodnje leto spet vrnil in nam prinesel veselje, razvedrilo za kratko pozabo vsakdanjih skrbi. Vse kaže, ln nd čudno, da se je tudi pust moderniziral in moto-rittrai, dS'je sit mestnega vrveža in prometnih predpišov. 2e dolgo let* nismo ’ vidali po tržaških ulicah tako malo mask in veselih skupin Italiji, Kj JV j LOMVV illCViV limon • ----- ----*■ treba tudi pri reševanju odprtih kot letos. Tržaški pust je izginil, vprašanj predvsem ohraniti tanek 1 oživel pa je v Skednju, na Opčlnan, nosilih 7S nrsvn resnico in dnvoli y M;uah in v BoljunCU. Glavna pustna prireditev v nedeljo je bila že tradicxonaJna pustna povorka posluh za pravo resnico in dovolj demokratične poštenosti, če to tako označim, iskrenosti, ki pač drugemu očita iveri v očesu, bruna v lastnem pa ne vidi. Janko Jeri *Gre za obisk članov reškega i-talijanskega kulturnega kluba in društva «Fratellanza» pri predsedniku Titu (10. 1. 1969). sto, kar so s toliko potrpljenja ili tisti, ki v minulih letih ustvarili ............... jim Je iskreno pri srcu prijateljsko sosedstvo na Jadranu. Posebnost omenjene poslanske interpelacije je tudi v „em, da je skrb za italijansko manjšino povezala s sklicevanjem na razmete, v katerih živi slovenska narodna skupnost v Italiji. Osnovno: nihče ne trdi (v zadnjih letih je bilo pri nas precej odkritih razpravljanj z iskrenim namenom, da bi v Miljah, ki je tudi letos, kljub neugodnemu vremenu, privabila v Milje mnogo Tržačanov in okoličanov. Ni bilo sicer take gneče prirediteljev pa je letošnji miljski karneval, že šestnajsti po vrsti, prav gotovo med najboljšimi. Po zaključku povorke so na trgu proglasili zmagovalce. Prvo nagrado si delita skupini Ongia in Brivido (vsakemu po 140.000 lir), drugo nagrado (110 tisoč lir) je prejela skupina «Bel-lezze Naturah«, nato «Strambi», «Bulli e Pupe», «Lampo», «1 Caver-nicoli«, skupina od sv. Barbare, «1 Modesti« ter mladinska skupina z Opčin. Poleg denarnih nagrad so vse skupine dobile tudi darila, id so jih poslala razna podjetja, trgovine in ustanove. Razne skupine bodo nastopile tudi danes po milj-skih ulicah, ob 17. uri pa bo podelitev nagrad na podlagi ljudskega referenduma. Denarne nagrade sicer niso visoke, vendar je ta novi način ocenjevanja zelo spodbuden mask. Zvedeli smo, da so povabili dni, moramo predvsem omeniti no tudi skupino s Kontovela, ki je v soboto prejela prvo nagrado za svoj prikaz mejnega prehoda na veliki kraškii pustni prireditvi na Opčinah. Na čelu povorke se ho peljala v kočiji škedenjska kuharica. S tem bodo dali poudarek na nekdanjo značilnost Skednja, kjer so že za časa Marije Terezije pekli kruh za tržaško mesto. Tako bo tudi prva nagrada podoba škedenj-ske kuharice, delo našega slikarja Klavdija Palčiča. Poleg tega bo sku. pina, ki bo prejela prvo nagrado, dobila tudi 100.000 lir, druga nagrada znaša 50.000 lir, dve tretji nagradi po 25.000 hr, najlepša skupina UcUlrUV. DJ.1VJ Oivv* ‘'““V IlčtClIl UGIVJ kot prejšnja leta, po številu udele- j za skupine, ki vložijo mnogo truaa žencev in sodelavcev v raznih sku-1 jn svojih denarnih sredstev, da lahko nastopijo ter zabavajo sebe in Trebenci so namesto kosti vlekli ogromen pršut se stvari izboljšale), da bi bilo tudi glede italijanske manjšine vse do zadnje vejice in pike urejeno. Manjšinska zaščita je pač živa, dinamična zadeva in je ni moč Jemati statično, vendar pa (e tudi za laika dovolj otipljivih dejstev, da je bil veljaven sistem manjšinske zaščite v marsičem minula leta bistveno Izpopolnjen. če se omejimo na občutljivo Jezikovno in šolsko torišče, ki ga a-postrofira tudi interpelacija: vsebinska razsežnost, s katero je u-veljavljena uporaba italijanščine na primer na Koprskem, Je najbolj očitno razvidna iz kopice dokumentov (jugoslovanski predstavniki so na zadnjem lanskem zasedanju Mešanega odbora za izvajanje Posebnega statuta predložili nekatere izmed njih na vpogled italijanskim članom odbora s prošnjo, da bi Jim iz italijanske prakse pokazali kak podoben dokument glede slovenske manjšine na Tržaškem), ki zajemajo domala vse življenjske situacije. Pred seboj imam med drugim odločbo koprske občine v italijanščini o dodelitvi stanovanja pripadniku tamkajšnje italijanske manjšine, pa odlok o povišanju pokojnine iz občine Izola in naposled italijanski prevod sodbe vrhovnega sodišča SRS v civilni zadevi glede razsodbe koprskega okrajnega sodišča, če sploh ne omenjam najrazličnejših dvojezičnih vpra- šalnikov od vloge za podaljšanje vellavnosti potnega lista do navodil za opravljanje vozniškega iz-Dita ter dvojezičnih prometnih in vozovnišklh dovoljenj Gre za uve-llavitev v vsakdanjem življenju, praksi norm, ki jih med drugim vsebujejo Ustava SRS,JUOje.zakon o sodiščih splošne prlstojnMti, pa zakon o _ šolah z italijanskim oziroma madiaitilrtm učnim imr Ml , % W h ' W '' t * 'f - . % . p rm * - i m :» '' ' ' druge. Skupina «Ongia» je prikazala astronavte, pristanek na Luni, hibernacijo itd., skupina «Brivido» pa si je privoščila olimpijske igre in Je prikazala, seveda z obilico humorja, vse zvrsti športa in karikature športnih prvakov. Splošno pozornost in smeh sta vzbujali skupina «Bellezze Naturali« in «Lam-po». Prva skupina je namreč prikazovala «rojst/vo tega stoletja«, to je rojstvo prvorojenčka Sofije Loren. Ni kaj reči. Novorojenček je bil že velik in krepak ter se ni zadovoljil z materinim mlekom. Brcal je in protestiral, dokler nd srkal vina iz ogromnega soda. Skupina «Lampo» pa je prikazala «poroko tega stoletja«. Prevladovale so seveda ladje z grškimi imeni in na jahti «Christine» je grški denarci, mogotec razkazoval svojo Jacqueli-ne, ki pa je ljubimkala z drugimi. V povorki je sodelovalo pet godb in toliko mladine, da se je mar sikdo spraševal, od kod je prišla. Vse torej kaže, da miljski karneval ne bo kar tako zamrl. Danes je na vrsti pustna povorka, ki bo ob 14. uri krenila s Trga Unita po Korzu, Ul. Imbriani, TJ1. Carducci, Trgu Garibaldi in Senenem trgu proti Skednju, kjer bo prispela okrog 16. ure. V povorki bo deset vozov poleg skupin in Prireditelji 9. novinarskega plesa v Kulturnem domu se toplo zahvaljujejo vsem, ki so s svojim sodelovanjem pripomogli, da je ta vsakoletna prireditev bila tudi letos tako uspešna. Prav tako izreka svojo zahvalo udeležencem plesa Dijaška matica. bo dobila 40.000 Ur, najlepša šema ali maska pa 20.000 lir. Jutri bodo, po starem običaju, opravili pustne pogrebne svečanosti v Skednju, zaključek in višek pustnih prireditev z sipustitvijo pusta v vesolje, pa bo kot običajno jutri ob 15. uri v Boljuncu, kjer bodo gostom brezplačno postregli s polento, polenovko in domačim vinom. Pustni odbor v Boljuncu zagotavlja, da bo letošnja prireditev prekašala vse dosedanje. Pustni pogrebi bodo tudi po drugih vaseh, kot na primer v Padričah, kjer so ohranili ta običaj. Med prireditvami ki so bile te vinarski ples v Kulturnem domu v soboto zvečer, ki ga je organiziral Primorski dnevnik^ Igrali so trije ansambli. Vzdušje je bilo veselo in prijetno, prijav pa je bilo toUko, da ni bilo moč vsem ustreči, ker nd bilo toUko prostora. V soboto zvečer je osrednji od- bor za «Kraški pust 69» prir«*id tradicionalni maškaradni ples v prosvetnem domu na Opčinah. Ob otvoritvi plesa je spregovoril dr Hlavaty, ki je pozdravil prisotne in jim zaželel prijetno zabavo. Spregovoril je tudi o uspehu, ki ga je doživelo naše kraško ljudstvo s tretjo izdajo pustnega slavja na Opčinah. Zahvalil se je vsem, ki so z veliko prizadetostjo pripravili pustne alegorične vozove, čestital je nagrajencem Kontovelu, Zgoniku ln Banam, ki so prejeli 1., 2. in 3. nagrado. Zlasti je poudaril pomen te naše osrednje pustne prireditve, ki ima svojo odliko v strnjenosti in združitvi kraškdh vasi. Ob koncu je želel, da bi prihodnje leto pristopili kraškemu pustu ’70 še z večjo vnemo, in zaključil: «Na- svidenje na pustu prihodnje leto«. V nedeljo popoldne je bilo Kulturnem domu otroško pustno rajanje, ki ga je priredilo Slovensko gledaiišče v veliko veselje otrok in staršev. Včeraj je bila v Gregorčičevi dvorani pustna prireditev s tombolo, ki jo je za svoje člane in prijatelje priredilo Slovensko planinsko društvo, v prosvetnem društvu v Barkovljah pa pustni ples z maškarado, ki ga je priredila KASTA. V soboto in nedeljo je bil veliki pustni ples v restavraciji Furlan na Repentabru, kjer bo tudi drevi. Pustni ples priredi danes tudi restavracija Križman v Repnu na Stadionu Prvi maj bo danes pustni ples, ki ga priredi Športno združenje Bor, v društveni dvorani v Nabrežini bo pustni ples, ki ga priredi prosvetno društvo «Igo Gruden«, na sedežu prosvetnega društva «Ivan Cankar« bo danes popoldne otroško pustno rajanje, prav tako bo pustno otroško rajanje danes popoldne v društvenih prostorih prosvetnega društva «Slavko Škamperle« pri Sv. Ivanu, SAK Jadran pa priredi danes tra dicionalno kurentovanje. Križani so « svoiimi ribiči že pristali na Veneri Openci imajo «bogalo» toponoinastiko Padriče se ne odpovedo svojemu pustu 1 I i.f I ^1.1' w$0. i - u! te**4 ■Ul •Miljska* Sofia občuduje svojega «prvorojenčka» Bo julijskih ulicah je bilo v mučijo mu o.aimo Del množice, ki prisostvuj« kronanju kralja Pusta lil. popoldne n« Opčinah Repenči ee rasno pripravljajo aa polet v vesoU* i\ delavci in vprašanje stanovanjske izgradnje Zahteva po natančni reviziji občinskih gradbenih dovoljenj Do 31. decembra letos je rok za uresničenje nekaterih ukrepov - Spopad med skupino «oporečnikov» in sindikalisti KUD Tine Rožanc naš gost v Gorici in Trstu **red kratkim je spet prišlo do .Popada med skupino »oporečnikov* r1 sindikalisti. To pot v Milanu, Set CC0*° Teatro*. Kakih petde-J' mladincev, pripadnikov različ-V »protestnih* skupin levičarske .lentacije, je v omenjeni dvorani vdreti na oder, da bi pre-ki ?re S°vore treh tajnikov sindi-»lh.organizacij, in sicer CGIL, fav i” .^11, v katerih so ti ob-■fe.navali stanovanjsko vprašanje. t° so jim preprečil' sami pri-delavci in jih vrgli iz dvo-®ne. Do incidenta je prišlo kmalu le i^cetku zborovanja, ki so ga bi-k^Pfaviie omenjene tri milanske p kalne organizacije, prisotnost predstavnikov mladine Pr* ?d-. k .ter se postavljajo in raz-tii» .°. važna družbena vpraša-deaana^s’ specifičnega ali sploš-tert , Pomena’ je danes nasploh - bistvenimi značilnostmi naše- ‘'""••lll.u,,, Osem let enotne vietnamske borbe ZeJnl - 15., ....Illllll IHIIM m llllll,ll||l|l„l||l||l|| Ha'runl — tP-, IG- in 17. t. m. ieri;- v. Vietnamu osmo obletnico Oljenja južnovietnamskih od-lrn»sil v enotno osvobodilno iuJlju' osmih letih izrednega jiizn tl,a ^ še nadčloveških žrtev tj Vietnamskega ljudstva in hkra-t ? 8r°zotnem pustošenju, ki ga hletih izvajajo tu ame-..zasedbene sile in njihovi :.aei sluge, bi mogli napisati Piistir0 pa bomo raje pre- Sl*1 . besedo uvodničarju g'.asi’a djiofieinamske osvobodilne ar-ijjjr® «Kuan dai ]ong», ki da je be ,,.en prerez osvobodilne bor-s»oi teh. osmih letih. Uvodničar v članku med drugim piše: gledajoč na pot, dolgo osem |jl(’dJla pot žrtev in samoodpovedi jjstvo Južnega Vietnama in nje-g osvobodilna armada ostaja-■rdno združena. V svoji nepre- ^Invosti sta ljudstvo Južnega simama in njegova armada zve-Vil. Ze tradicionalnemu junaštvu 'jharncev. trJfnfc borec, še preden stopi v ttJ osvobodilne armade, je pre-ti>Kn.z ljubeznijo do domovine in teJ, dobro ve, za kaj se bori. Nje-cilji so neodvisnost in svo-ojjr* domovine, osvoboditev Juga, Nevera ter združitev vse p,jifedi februarja 1961. leta je do ‘°.v razvoju ljudske revolucije t&PpDfceea dogodka. Sile nacional-Ceu so se združile v mono-i* ” organizacijo odpora, vodeno ttiii 9.a središča proti fašistične-hZJ^mu, s katerim so ameriški t^polisti hoteli ljudski upor za-"eolr / v krni, mu vsilili jarem lfcKoionializma na polovici ozem-iKr iutjovzhodni Aziji. ie vsestranski pomoči, ki jo Zftjpozalni režim imel s strani so se osvobodilne sile Juž-Vietnama kmalu razvile in ga časa. Vprašanje stanovanja pa sodi v sklop tistih nalog, ki bi jih bilo treba nujno v najkrajšem času rešiti. Kaj je bilo do danes v tem pogledu storjenega? Ni mogoče reči, da nič, ker obstajajo očitni in otipljivi dokazi, da to ne drži. Toda prav tako očitni m otipljivi dokazi tudi govore, da je to, kar je bilo storjenega, še vse premalo glede na potrebe kakor se tudi postavlja vprašanje, ali je bilo vse, kar je bilo storjenega, tudi res v najlepšem skladu s splošno družbeno koristijo. Verjetno so v tem smislu imeli kaj povedati ali vprašati tudi omenjeni bojeviti mladinci, le da za to niso našli najprimernejše oblike. Saj gre najprej v prvi vrsti za potrebo, da se v vsakem trenutku med predstavniki mladine in pa delavstva raje najde osnova za neki koristen skupen nastop, skupen razgovor aii raz-čiščenje pojmov o nekem vprašanju, ne pa da prihaja med njimi, ki vsekakor skupno streme za nečim novim in boljšim ter pravičnejšim, da torej prihaja med njimi, navzlic temu, dp nerazumevanja in celo spopadov. Sicer pa iz dnevnega časopisja ni bilo mogoče izvedeti več kot to, da je do incidenta prišlo. Pa ne gre samo za ta primer, ker je do podobnih spopadov že prišlo, bolj zanimivo bi bilo odkriti, kaj navaja na te spopane, ki v ničemer ne prispevajo k rešitvi situacije, v kateri se je znašla sedanja družba, situacije, ki si jo želita razvozlati tako delavstvo kot mladina. Na tem sestanku, ki so ga bile organizirale tri omenjene sindikalne organizacije, je bila, kot rečeno predmet obravnavanja stanovanjska izgradnja, zlasti ona ljudskega značaja, torej izgradnja tako imenovanih ljudskih niš Govorniki, ki so nastopili v imenu posameznih sindikalnih organizacij, so poudarili, da so glede tega vprašanja vsi trije sindikat' enotni. Njihova stališča so bila v glavnem izražena v naslednjem. Podaljšanje zapore stanovanjskih najemnin do 31 decembra za odgovorne politične predstavnike ne bo moglo predstavljati alibija. V teku leta bo na tem področju treba organično intervenirati, da bi se predvsem preprečila nesoraz- merja, kakor tud da bi se tako postavile osnove določenega bolj rednega razvoja V nasprotnem primeru — so soglasno izjavili delavski predstavniki — bodo sindikati mobilizirali delavce prav tako kot so to storili glede vprašanja pokojnin. Z govorniškega odra so ponovno padli očitki na račun ustanove «Ge-scal», ki kopiči milijardo na milijardo, vtem ko so avtonomne ustanove za gradnjo ljudskih hiš primorane slano plačevati vrednost denarja. Enako ostri očitki so bili naperjeni tudi proti raznim oblikam špekulacij. Proti tistim privatnim špekulacijam, ki so n.pr. povzročile dokajšnjo škodo tudi v (Nadaljevanje na 6. strani) 0 UPORABI SREDSTEV PROTI MRČESU Hi ŠKODLJIVCEM Z NAPORI ZA BOGATEJŠE ŽIVLJENJE SE ČLOVEŠTVO SPROTI ZASTRUPLJA Strupe iz raznih zaščitnih sredstev so našli že v pingvinih Antarktike - So razni preparati kancerogeni? - Predvidnost ni odveč Danes si tako rekoč ne moremo niti zamisliti življenja brez sredstev za uničevanje mrčesa. Tega uporabljamo tako v domovih, še več pa v poljedelstvu in vrtnarstvu. In čeprav trdimo, da brez teh sredstev ne moremo, je hkrati tudi res, da se človek s samim tem spravlja v veliko nevarnost. Pri tem pa ne mislimo na žalostne, pogosto tragične primere, ko se nekje zgodi, da nekdo pomoto ma uporabi kako taKO sredstvo in se z njim zastrupi, pač pa mislimo na normalno uporabo zaščitnih sredstev proti mrčesu, sred štev, ki v pretežni večini vsebu- TOREK, 18. FEBRUARJA 1969 bolniku udarc* Pr°H na~ s c v armado. %inimKU' Pod zastavo fronte na-%aie osvoboditve so sile dozo-y?,e v resnično nepremagljivo a Ijtt. zočetku leta 1965, ko se je bedna armada Sajgona znašla pjf. popolnim polomom, so ZDA jr, rjle v Južni Vietnam tudi svo-tlj ?}sko. in tako se je začela tu,-ha Skrita ameriška imperialistič-pojema, s tem pa tudi umazana ,ya proti Severnemu Vietnamu. OiL,.odgovor na napad na vse luJjdJe Vietnama se ie vse ^ časa 1965—1966 je prišlo HtLjChkanske vojne ofenzive ame-bil j sil. Strateški cilj ZDA je jkč?. tem, da naj se s celotnim boa;j°tn zada smrtni udarec osvo-Hn ormadi. Toda zgodovina je tjJjZpla, da ni bil noben cilj te t\?Ve uresničen. ie suhem letnem času 1966--1967 'ii *oobodilna armada razbila tu-iti J”e‘wco strateško ofenzivo ZDA IS57 ie prišel novi suhi letni čas itiLsovražnik že ni bil vec %(, en iaceti nove ofenzive ve-JmJ"? obsega kot prejšnji dve leti. \al. so osvobodilne sile imele *ojw ^iciativo v svojih rokah in lig; a*nik rii enostavno vedel, kaj tio,tf°c”c s svojo strateško pasiv- thuj.picnziva je m u on« » a- ~°di'ne armade in se začela 1 tl* r°čju Loknina in Daktoa. Wenn tako je bil sovražnik zapo-Ana vseh krajih dežele. Čeprav !j SjUieričani in njihovi sluge imele razpolago nad milijon ljudi, ho niso mogli izogniti strahovite-0*t>nčtd?rcu, ki so jim ga zadale \lfOhhne sile. Kot so pokazale °sta; e> ie sovražniku tedaj pre-edino t0’ se postopoma v obrambne položaje. »e to je bil uvod v tisto, kar %>e, zgodilo v samem začetku ie i%8. Prvi dan pom'odi HlJUzUovietnamska revolucija sto-hrauv uovo obdobje. Bil je to dan splošne ofenzive po H*e- C. -lužnem Vietnamu in od te-to w naslonilo novo obdobje in d 0,smi.s-iu, da je sovražnik stalno stanju.* «1(0 °uničar glasila južnovietnam-huri0sv°bodilne fronte ob koncu 'Caria. da je ljudstvo Južnega še vedno pred velikimi % ami in da mu grozijo še ve- tržaškega mesta in dežele Furlani-j ie - Julijske krajine, «preuranjene j {n brez podlage. Priznal je, da je j ie prekratko dobo na vodstvu te-' ga važnega ministrstva in da je ob njegovi zasedbi našel v njem precej neurejenosti, ki se sedaj polagoma odpravljajo, da bi lahko temeljiteje pomiril tržaške poslovne kroge, vendar da imajo ti popolno pravico braniti svoje interese ter da se bo tudi sam zavzel za primerno rešitev problemov tukajšnjega pomorstva. Čeprav se je zadržal pri nas le nekaj ur, se je ministe’’ Lupiš lahko dobro seznanil z vprašanji, ki zadevajo naše pristanišče in tukajšnje pomorske dejavnosti ter s širšimi vprašanji deže.negd delavstva. Kakor znano, je minister dopotoval v Trst, da bi se udeležil zasedanja o problemih delavskega sveta v naši deželi, ki ga je organiziral deželni odbor socialistične stranke. Minister se je pred začetkom zasedanja sestal s poveljnikom pristanišča gen. Savaresejem, nato pa s tržaškim županom inž. Spaccinijem. Pred odhodom s spristaniškega poveljstva je sprejel odposlanstvo delavcev iz ladjedelnice Sv. Marka, ki ga je vodila skupina sindikalnih predstavnikov notranje komisije CC dL in FIOM-CGIL Odposlanstvo je ministru prikazalo čedalje hujšo kri zo v tržaškem ladjedelstvu in predvsem v obratu Sv. Marka ter pomanjkanje novih pobud v zameno za te dejavnosti. Delavci so naglasili škodo, ki nastaja zaradi tega, ker država še ni začela izpolnjevati obveznosti, ki jih je do tržaškega gospodarstva sprejela oktobra lani. Minister Lupiš je delavcem zagotovil, da se bo v mejah svoje pristojnosti zavzel pri_ vladi za rešitev prikazanih vprašanj in za u-resničitev upravičenih pričakovanj tržaškega delavstva. Župan Spaccini pa je ministru obrazložil zaskrbljenost tržaških in deželnih poslovnih krogov spričo napovedane preosnove v državnem pomorstvu, ter v tej zvezi naglasil nepopravljivo škodo, ki bi jo vsaka okrnitev pomorskih zvez oziroma sploh poslovanja družb FINMARE povzročila Trstu v trenutku, ko ta skuša ponovno uveljavljati svojo mednarodno empcrialno vlogo. V Miljah se je minister Lupiš pred samim zasedanjem sešel z nekaterimi predstavnik, tržaških poslovnih krogov, sindikalnih organizacij in Tržaškega Lloyda. Podpredsednik Lloyda prof. D. Sara-val je ob tej priložnosti naglasil da je skrajni čas, da bi glede vprašanj, ki zadevajo tržaško gospodarstvo in predvsem pomorstvo, začeli prehajati od besed k dejanjem. Pomorske zveze FINMARE je treba ■ na Jadranu primerno okrepiti ker je zasebna pobuda na tem področju skoraj povsem odpovedala. Pa tudi na splošno bi morala država okrepiti svoje ladjevje, saj predstavlja to danes le 11 odstotkov vsega italijanskega civilnega ladjevja, medtem ko je znašal delež FINMARE pred vojno 36 odst. vsega ladjevja. Govornik je ministru prikazal tudi splošno nazadovanje industrijskih dejavnosti na Tržaškem, kjer se je obseg zaposlenosti v zadnjih letih skrčil za okoli 11.000 mest, in popuščanje na drugih področjih gospodarskega udejstvovanja. V takšnem položaju bi bila vsaka okrnitev Tržaškega Lloy-da lahko usodna za vse tržaško gospodarstvo, je zaključil prof. Sara-val, ter izrazil pričakovanje druž be, da bodo pristojni krogi v Ri mu v prihodnje -.udi nekoliko orni lili birokratski pritisk nanjo. Zasedanja o problemih deželnega delavstva so se udeležili deželni tajnik PSI L. Fortuna, ki je vodil po tek dela, pokrajinski tajnik Pieran-drei, poki;, podtajnik dr. Gruden :r številni deželni in občinski od- Občni zbor Slovenske skupnosti Tajništvo Slovenske skupnosti nam je poslalo poročilo o občnem zboru Slovenske skupnosti, v katerem je med drugim rečeno: V nedeljo, 16. hm je bil na sedežu v Trstu, Ulica Machiavelli 22, nadstr. občni zbor «Slovenske skupnosti». Uvodne besedo je imel predsednik dr Janko Jež, ki se je ]3o pozivu na enotnost spomnil pred tratkim preminulega zasluženega narodnega delavca dr. Engelbena Besednjaka, Sledila so poročila tajnika ter iz-yoljenih predstavnikov. Tajnik dr. Štoka je poročal o doslej opravljenem organizacijskem političnem de Obravnaval jt zlasti: ponovni uspeh Slovenske skupnosti na parlamentarnih in deželnozborskih volitvah ter pozitivni pomen obiska manjšinskih predstavnikov pri slovenski vladi v Ljubljani. Zelo obširno je poročal o poteku pogajanj strankami leve sredine in razčle-l vsebino sporazuma za tržaško občino. O svoji dejavnosti so še poročali: dr. Štoka za delovanje v deželnem svetu, Rudolf za pokrajinsko upravo ter dr Dolhar za tržaški občinski svet. Poročilo nato pravi, da je sledila diskusija o vseh poročilih, med katero so bili osvetljeni tudi razni problemi z najrazličnejših področij, ki zadevajo obstoj in napredek slovenske narodne skupnosti, in nadaljuje: «Občni zbor je po izčrpni oceni pozitivnih in negativnih plati predlaganega sporazuma s strankami leve sredine spričo splošnega političnega položaja Slovencev na Tržaškem odobril sporazum, organe iiiiiiiiiiiriiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiuinMiiiiiiiiiiiiiMii borniki, predstavniki stranke in sindikalisti iz vse dežele. Ministra je pozdravil deželni odbornik Dulci, ki jc v krajšem nagovoru poudaril, da naša dežela in naše pristanišče mnogo pričakujejo od poglobitve sodelovanja mrd zohadorn in vzhodom. Govornik je nadalje opozoril na nevarnost, ki jo lahko predstavlja preosnova v državnem pomor; stvu, če ne bodo njeni pobudniki upoštevali življenjskih zahtev jadranskega področja. Da bi osrednje oblasti temeljito seznanili z zadevno problematiko, bo socialistična stranka v kratkem sestavila posebno «modro knjigo«, ki jo bo ministru za trgovinsko mornarico v začetku marca izročilo odposlanstvo tržaških socialistov. Odbornik Dulci je na koncu svojega izvajanja opozoril tudi na lažno napredovanje tržaškega pristanišča, skozi katere- ga gre v zadnjem času sicer čeda- Ij ' Ije več nafte, a čedalje manj tradicionalnega prometa. Obsežna poročila o problemih delavstva v industriji, terciarnih dejavnosti, kmetijstvu na posameznih področjih naše dežele so podali predstavniki poslovnih krogov Toso-lini, Gerli, Ferrante, Zucalli, Zulia-ni in drugi. Minister Lupiš je nato v daljšem govoru omenil prizadevanja vlad levega centra za dosego splošnih ciljev miru in svobode, Med zadnjimi dosežki na mednarodnem področju je omenil sporazum o neširjenju jedrskega orožja, postopka za priznanje s p rožrtev ljudske republike Kitatske, ter zbližan je s Češkoslovaško in drugimi vzhodnoevropskimi deželami. Na domačih tleli pa je bil v zadnjem času dosežen sporazum med vlado in sindikati glede pokojnin, začela se je izvajati šolska reforma itd. Na koncu je minister naglasil, da ije danes v državi opažati, kako se stopnjuje neko nezadovoljstvo, neka vznemirjenost, ki bi jo lahko pazijo na njegovo točno izvajanje. Pri obravnavanju vprašanj notranje organizacije je tajništvo predlagalo, da se izpopolni sedanji statut Slovenske skupnosti Zato je bila izvoljena komisija devetih članov, ki pripadajo vsem skupinam in skupinsko neopredeljenemu članstvu, ki naj v določenem roku pripravi zadevne predloge, nakar je bilo nadaljevanje občnega zbora preloženo na 20. april. V nadaljevanju občnega zbora je dr. Gantar prebral izjavo, v kateri je navedel stališča SKSZ v zvezi z nedavno brošuro dr. Agneletta. moč razlaščencem, iz katere izhaja, da sta že dva občna zbora te organizacije odobrila njeno splošno in finančno delovanje. Vsi, ki so o tem govorili, so z različnih vidikov odklonili omenjeno brošuro in ugotovili, da sta Slovenska skupnost in odbor za pomoč razlaščencem dve različni in popolnoma samostojni organizaciji z lastnim in točno opredeljenim delokrogom. Pred zaključkom zborovanja jc občni zbor sprejel še resolucijo, ki zadeva pereča slovenska šolska vprašanja.* Jt Danes- bo redna seja deželnega . ■ odbora. Predsedoval ji bo predsed- Dr. Tul je pa z dovoljenjem občne- . nik dr. Berzanti, začela pa se bo ga zbora podal izjavo odbora za po- I ob 9.30. slovenske šole V Gregorčičevi dvorani je bil sinoči članski sestanek Sindikata slovenske šole, na katerem so odborniki obrazložili vzroke stavke, ki jo je sindikat napovedal za četrtek, 20 t.m. Po obrazložitvi in diskusiji so zbrani člani odobrili sklep sindikata ter poudarili nujnost strnjenega in enotnega nastopa vseh šolnikov v obrambo koristi slovenske šole in šolnikov. V četrtek bo torej stavka šolnikov in osebja na vseh slovenskih osnovnih in srednjih šolah na Tržaškem. Odbor za proslavo 80-letnice šol Ciril-Metodove družbe vabi na pevsko vajo, ki bo v sre do, 19. februarja ob 20.30 v pro štorih P. d. «Iva.na Cankar« v lil Mcntecchi 6, vse bivše učence, uči tel.je in učiteljice, ki želijo sodelovati v pevskem zboru na kulturni proslavi, ki bo 19.3 v Kulturnem domu. IHIMIIIIIIIIIIIIUIIIllllllllllllIliimillllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiillllillMIB VČERAJ POPOLDNE PRED TRGOM VALMAURA Pri prehitevanju tovornjaka je do smrti povozil žensko Zaradi hude odgovornosti so na ukaz predstavnika javnega tožilstva šoferja takoj aretirali Včeraj popoldne nekaj pred 14., levi sprednji strani. Zenska je bila i rekli, iz koprske smeri ter je bil uro se je pripetila v Ul. Flavia. tik j na mestu mrtva, ker ji je pri ne- namenjen v mesto. Malo pred pre- __J m_______ ir,.i_______ i -j.. 1 riAŽii 1 n lnVvnnin KTiotv/a tnmln * VifiHrvm oo rvnčnn nr>nrl TVrrrvm Ifol. pred Trgom Valmaura, huda pro- sreči počila lobanja. Njeno truplo metna nesreča, ki je terjala smrt- je obležalo kakih dvajset metrov no žrtev. Zaradi precejšnje hitrosti j Fr°č od kraja trčenja. Vse naokoli je avto «fiat 1100», z evidenčno ta- pa ®° 1185,11 razst,rešene razne njene blico TS 24836, ki ga je upravljal Predmete kot torbico m arugo. v smeri proti mestu 48-letni trgovec Na kraj nesreče so prišli karabi-Saverio Balestracci iz Ul. del Ghir-! njerji iz Skednja in predstavnik landalo 22/3, trčil v 60-letno bolničarko Elisabetto Brieger iz Ul. Che-rubini 5. Zensko, ki je šla po prehodu za pešce, je siloviti udarec javnega tožilstva, ki je spričo hude odgovornosti voznika ukazal, naj Balestruocija takoj aretirajo. Strogi ukrep preiskovalnih orga- vrgel na pokrov avtomobila. Ne-1 nov se lahko pojasni samo s skra.j-srečnica je verjetno udarila z gla- no nepreudarnostjo šoferja. Bale-vo v vetrobran, ki se je razbil na1 strucci je prihajal, kot smo že HUDA PROMETNA NESREČA PRI OPČINAH Pri trčenju dveh avtomobilov tri osebe hudo in tri lažje ranjene Štiri žrtve so iz Padove, dve pa iz Trsta - Vzroki nesreče niso znani, verjetno pa je bila vmes poledica Včeraj ob 21.10 je prišlo v bližini električne centrale pri Opčinah na državni cesti št. 202 (Ul. Čampo Romano) do hude prometne nesreče, ki jo je verjetno povzroči-poledica. Iz neznanih razlogov je avto «fiat dino», ki ga je upravljal 39-letni Dario Alberi iz Ul. Ca-pitolina 3/1, nenadoma zavozil pri svoji vožnji v smeri proti mestu, na levo ter trčil v avto znamke volkswagen »kombi* z evidenčno tablico PD 138568 Posledice trčenja so bile zelo hude. Ljudem, ki so prihiteli prvi na pomoč, se je nudil strahoten pogled: ves prvi del volkswagna je bil popolnoma zmečkan. V notranjosti je bil moški, ki ga niso mogli takoj rešiti iz železnega okovja. V drugem avtu je bila hudo ranjena neka ženska Prvi reševalci so odpeljali v bolnišnico dva ranjena potnika. Ostale štiri pa so prepeljali tja tržaški gasilci s svojim rešilnim avtom. Na kraj nesreče so prišli najprej gasilci iz openske skupine gasilcev pod vodstvom brigadirja Spartaca Vidussa, ki so morali z žago in drugim orodjem prereza-sprednji del volksvvagna, da bi rešili iz avta hudo ponesrečenega voznika. Na kraj nesreče so prišli agenti prometne policije, ki so uvedli preiskavo. Pozno ponoči se je izvedelo za imena ponesrečencev. Zelo hudo se je poškodovala 35-letna Renata Vichi por. Alberi iz Ul. Capitolina 3/1. Na nevrokirurškem oddelku splošne bolnišnice se bori s smrtjo. V bolnišnico so jo pripeljali v nezavestnem stanju, ker je pri trčenju dobila lobanjsko traumo, verjetni zlom zatilnika, ter razne druge poškodbe po telesu, ob krvavitvi iz levega ušesa. Prognoza je pridržana. Zelo hudo se je po- škodoval 49-letni Aldo Regazzo iz Vigo D'Arzere pri Padovi, ki je upravljal «volkswagen». Moški i-ma razne zlome na levi nogi, rane na desni strani čela ter po licu ter verjetni zlom desne noge. Ce ne bodo nastopile komplikacije, se bo moral zdraviti na ortopedskem oddelku 90 dni. Renatin mož Dario Alberi se bo moral zdraviti od 15 do 20 dni zaradi globoke rane na vratu poškodbe na desni strani obraza in drugih delih glave. Zdravniki so ugotovili močno krvavitev iz vseh ran. Zelo hudo se je poškodoval tudi Ettore Segafreddo iz Monte di Padova, star 48 let. Zlomil si je levo stegnenico ter levo ramo. Na ortopedskem oddelku se bo moral zdraviti 90 dni. Cisterna s ceste Poškodoval se je tudi Regazzov sin Giampaolo. star 21 let, geometer po poklicu. Mladenič se je pobil posebno po levem kolenu ter desnem stegnu. Na ortopedskem oddelku se bo moral zdraviti sedem dni. Od 10 do 20 dni pa se bo moral na nevrokirurškem oddelku zdraviti 42-letni trgovec Bruno Regazzo iz Padove, ki je pri nesreči dobil lobanjsko traumo, se pobil po čelu, bradi in levem delu prsi Na kraj nesreče .so prišli agenti prometne policije, ki so se zadržali tam skoraj do polnoči. Razbiti vozili je odstranilo podjetje Zampa. Pustna povorka V zvezi s pustno povorko, ki bo danes popoldne po mestnih ulicah z začetkom ob 14. uri s Trga Unita, je župan odredil, da lahko pustni vozovi zasedejo osrednjo ploščad Trga Undita od 12. ure do odhoda povorke. Poleg tega je za omenjeni čas odredil izpraznitev parkirnega mesta na Trgu Unita nasproti magistrata. Včeraj je slavila prof. Mara Blazina, dolgoletna ravnateljica sloven- Zaradi poledice je sinoči zaneslo na trbiški avtocesti avtocistemo, ki se je ustavila prav ob robu ceste, šofer je imel precej sreče, ker je bila velika nevarnost, da se avto-cisterna prevrne in zdrkne po strmem pobočju Na pomoč so prihiteli tržaški gasilci, ki so z žerjavom potegnili avtocistemo na cesto. hodom za pešce pred Trgom Valmaura je skušal prehiteti neki tovornjak. šofer težkega vozila pa je prav v tistem trenutku zmanjšal brzino svojega vozila, ker je v tistem trenutku Briegerjeva prečkala cestišče z desne proti levi strani (v smeri vožnje tovornjaka in zasebnega vozila.) Balestrucci seveda ni mogel opaziti nesrečne ženske, ker jo je zakrivalo težko vozilo, ko pa jo je opazil, je bilo že prepozno. Skušal je sicer zaviti na desno, toda kljub temu je zadel v Brieger-jevo s sprednjim levim delom avtomobila. Pokojničino truplo so prepeljali ob 15. uri v mrtvašnico v Ul. Pieta, kjer je na razpolago sodnijskim oblastem. Gledališča Verdi Danes Ob 20,30 prva predstava Gl u c kov e opere «Orfej in' Evridika« za red A v parterju in ložah ter za red C na galerijah in balkonih. Opero, ki je bila v Trstu poslednjič uprizorjena pred 15 let-', dirigira Ferruccio Scaglia, rež'ser in koreograf je Aurelio M. MMiloss, scene In kostume je zasnoval Enrico d’As-sia. Postavitev je iz rimske Opere. Natopajo: Lajos Kozma (Orfej) — tenor, Valeria Mariconda (Evridika) — sopran, Gllroa Paulizza (Amore) — sopran. Nastopajo še plesalci - solisti rimske Opere: Marisa Matteinl, Eli-sabetta Terabust, Alfredo Raino, Gian-carlo Vantaggio In Walter Zappolini. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za nocojšnjo in za jutrišnjo predstavo, ki bo ob 20.30 za red B v parteju in ložah ter za red A na galerijah in balkonih. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiufiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniii V NEDELJO NA UNIVERZI KONEC ZASEDANJA Razprava o vlogi sindikatov pri gospodarskem načrtovanju Zaključke zasedanja sta podala profesorja Saba in Balzarini Na univerzi se je v nedeljo kon- čalo študijsko zasedanje ob sodelovanju stodikaitov pri gospodarskem načrtovanju, ki sta ga priredila študijski center CISL za gospodarski in socialni razvoj Furlanije - Julijske krajine tržaške univerze. Zaključke zasedanja sta podala profesorja Saba in Balzarini. Osrednji dei zasedanja je bil v soboto, ko je spregovorilo večje število udeležencev in med njimi tudi rektor Origone, ki je poudari), da je pobuda za takšno zasedanje v Italiji prava novost, saj gre za sodelovanje med univerzo in sindikati. Predstavnik študijskega centra Paron pa je rekel, da bt bito zaželeno, da bi tej pobudi sledile še druge, tako da bi prišlo do tesnejših stikov med »kulturo in delom«. Med drugimi je spregovoril na zasedanju prof. Romddni, ki je govoril o demokratizaciji v zvezi z gospodarskimi izbirami. Prof. Bazo je podal poročilo o sindikalni politiki v okviru gospodarskega načrtovanja zlasti v odnosu do politike mezd in dohodkov. Nakazal je tudi nekatere osnovne usmeritve, po katerih bi morali uravnavati po njegovem mnenju sindikati svoje delovanje, da bi lahko soodločali v gospodarski in socialni politiki, kar si sedaj lastijo druge socialne skupine. Prof. Giampaolo de Ferra je govoril o temi: «Podjetniki in načrtovanje,« pri čemer je ločil zlasti med javnimi in zasebnimi podjetji. Prof. Pailaddn je govoril o vprašanjih in perspektivah vseuržavnega gospodarskega načrtovanja z ustavne plati, pri čemer je omenil zlasti nekatere nesmotrnosti petletnega gospodarskega načrta, ki pa oi jih lahko odstranili z dobro voljo političnih organov in vseh družbenih skupin. Prof Bartole je primerjal ravnanje dežel s posebnim statutom v zvezi z načrtovanjem ter kritiziral izbire naše dežele zlasti glede postopka in dejanskih možnosti de .............................. so- ske nižje srednje šole IVAN CANKAR pri Sv. Jakobu, svoj življenj- '^Ka^dtarl3, fcRES^Dr Za-ski jubilej. Člana šolske komisije pri SKGZ Tončka Čokova in Edvin ^e anaSl sindlkalno Švab sta obiskala jubilantko na šbli in ji s šopkom nageljnov in naj- dejavnost v okviru načrtovania ter novejšo knjigo našega Prešernovega nagrajenca Alojza Rebule izrekla omenil možnost sindikalne emotne- iskrena voščila I sta, tako da bi lahko določili skup no stališče sindikatov v odnosih z organi, ki se ukvarjajo z načrtovanjem. Teatro Stabile Danes generalna vaja, Jutri, v sredo, prva predstava drame Čehova »Ivanov« v režij- Orazia Coste Gio-vangiglia. Poleg protagonista Giuli-a Bosettlja nastopajo še: Paola Baccl, Massimo de Francovich, Giovanna Gallettl, Maria Grazia Francia, Franco Mezzera, Luciano Mondolfo, Otta-via Piccolo in Mario Psu. Vstopnice so v prodaji v Galeriji Protti (tel. 36-372 in 38-547). SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V nedeljo, 23. februarja ob 16. uri v KULTURNEM DOMU v Trstu Nastop folklorne skupine TINE ROŽANC iz Ljubljane Vstopnina: 500 lir, dijaki in pevci 300 lir. Rezervacija in prodaja vstopnic od četrtka dalje na sedežu zveze, Ul. Geppa 9, tel. 31-119 ter eno uro pred začetkom pri blagajni dvorane. Slovensko prosvetno društvo »Tabor# - Opčine V nedeljo, 23. februarja ob 17. uri v prosvetnem domu Prešernova proslava NASTOPATA MLADINSKI PEVSKI ZBOR IZ SEŽANE IN OTROŠKI PEVSKI ZBOR GLASBENE MATICE Z OPČIN. NASTOPI SOLISTOV IN RECITATORJEV. Vstop prost Dvorana ogrevana z novimi pečmi TOREK 18 februarja PUSTNI PLES s Š.Z. BOR NA STADIONU I. MAJ Orkester: The Lords Rezervacije miz do 17. a. od 20.30 do 21.30 - Telefon 96.548 Nazionale 14.00 «2001: Odissea nello spazio«. Cinerama - Metrocolor. Grattacielo 14.00 »Fralein Doktor«. Suzy Kend ali, Kenneth More, Ca-pucine. Režiser Alberto Lattuada. Technicolor. Eden 14.30 «La matrlarca«. Catherine Spaak, Jean. Louis Trlntignant. — Eastmancolor. Fenlce 15.00 «Dove osano le aquile». Richard Burton, Clint Eastvvood in Mary Ure. Panavision - Metrocolor. Excelsior 14.30 »Sette volte sette«. G. Moschin, Lionell Šlander, H. Via-nello, G Mittchel. Technicolor. Hitz 14,30 «Sexy baby». Brig'tte Skay. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Alabarda 15:30 »Amanti«. Maccello Mastroianni, Faye Dunaway. Prepovedano mladini pod 14. letom. Moderno 16.00 »Sette spose per sette f ra teli i«. Jane Povvell, Hovvard Keel. Technicolor. Filodrammatico 15.00 «1 nipotl di Zor-ro». F. Franchi, C. Ingrassia, Te-chnicolor. Aurora 15.00 «11 libro de-lla gtungla«, VValt Disney. Technicolor. Cristallo 15.00 «C’era una volta il VVest«. Claudia Cardinale In Henry Fonda. Technicolor. Capitol 14.30 »Riusciranno - nostrl eroi a trovare Fam-ico misteriosa-mente scomparso in Africa«. Alberto Sordi, Nino Manfredi, Bernard Blier. Technicolor. Impero 14.30 «Mayertlng». Technicolor. Vittorio Veneto 16.00 «Straziami ma dl baci saziami«. Tognazzi, Manfredi. Garibaldi 15,30 «Ieni, oggi, domani«. S. Loren, M. Mastroianni. Technicolor. Astra 16,30 «L’armata Brancaleone«. Vittorio Gassman. Ideale 14,00 «KTler calibro 32». Peter Lee, Lawrence, Agnese Spaak. Technčolor. Western. Abbazia 14.00 »La bisbetica domata«. Elisabeth Taylor, Richard Burton. Technicolor. PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL prireja otroško pustno rajanje ki bo danes v torek, 18. t.m. V društvenih prostorih na Proseku. Vabljeni vsi otroci 1 PROSVETNO DRUŠTVO VALENTIN VODNIK Dolina priredi danes na pustni torek od 16. do 18. ure otroško pustno rajanje Vabljeni 1 KINO »IRIS* PROSEK danes ob 16. uri Cinemascope barvni avanturistični film: TARZAN ED IL GRANDE FIUME Igrajo: M HENRY. J. MUR-RAY in D. MILLAY PUSTNE POTEGAVŠČINE ZA MANJŠE DRUŽBE IN PLESNE DVORANE GROTESKNE MASKE IZ GUME PIŠTOLE — METALCI SERPENTIN Papirnica - Igrače BERNARDI Opčine, Narodna ul. 87 Trst, Ul. S. Ermacora 2 V soboto, 15. marca 1969 se bo v zgodnjih popoldanskih urah razvil s stadiona 1. maj na Vrdelski cesti v Trstu sprevod avtomobilov, ki se bodo udeležili skupnega izleta («rallyja») TRST-OPATIJA ki ga organizira Slovensko gospodarsko združenje. Združenje vabi na rally vse svoje člane, prijatelje ter gospodarske operaterje s Tržaškega, Goriškega, iz Beneške Slovenije ter iz Kanalske doline. Nekatere podrobnosti v zvezi z rallyjem so že znane: odhod iz Trsta v soboto ob 14. uri, nato prevoz proge Trst-Koper-Poreč-Opatija, na cilju razdelitev nagrad najboljšim vozačem, nato skupna večerja in ples v hotelu «Ambasador», prenočišče v istem hotelu ter naslednji dan še skupno kosilo. Cena udeležbe znaša 6.000 lir na osebo, vse vračunano. Pojasnila daje tajništvo SGZ v Trstu, Ulica F. Filzi 8, telefon 37-808. PROSVETNO DRUŠTVO LONJER - KATINARA priredi danes, 18. februarja ob 15. uri otroško pustno rajanje Vljudno vabljeni vsi otroci! SAK JADRAN vabi akademike danes, 18. t.m. na tradicionalno kurentovanje. Zbor mask bo v Dijaškem domu ob 14. uri. otroško pustno rajanj*e Vabljeni vsi šentjakobski otroci Včeraj-danes Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom V nedeljo, 23. t. m. ob 21. uri JOSIP TAVČAR RED MORA BITI farsa v dveh dejanjih (ogled komisije Jugoslovatt skih gledaliških iger «Steri.U«° pozorje« iz Novega Sada) NEIL SIMON ZARES ČUDEN PAR komedija v treh dejanjih Prevod: Dušan Tomše Scena, kostumi in režija: JOŽE BABIC . Scena izdelana v delavnica1 SG pod vodstvom Demetrij8 CEJA V soboto, 22. febr. ob 21. uP PREMIERSKI ABONMA V ponedeljek, 24. febr. ob ŠPORTNI ABONMA L V sredo. 26 febr. ob 20. un DIJAŠKI ABONMA V soboto, 1. marca ob 2(L> ABONMA RED A Prodaja vstopnic vsek dan ° 12. do 14 ure ter eno uro Pr®._ pričetkom predstav pri bi ni Kulturnega doma; ob neu ljah in praznikih eno uro Pre pričetkom predstav. PUST v Boljuncu 196^ SPORED: DANES. 18. februarja od 20.40 do 4. ure PLES Sreda, 19. februarja od 15-PUSTNI SPREVOD’ priložnostni govori, razdelit®, dediščine (dote). izstre1 tev pusta v vesolj; V odmorih bosta zabavala v nek in Drejček. — Igral ““ orkester »KRAS«. — Vabljeh' • SPD IGO GRUDEN iz Nabrežine ril, priredi danes, 18. februar.) PUSTNI PLES od 21. do 4. ure v društven dvorani v Nabrežini. orkester- Igral bo priznani Vstop z vabili, ki bodo na 'r®$ polago na sedežu društva sobote dalje. Deloval bo založeni Prosvetno društvo Ivan Cankar priredi danes, 18. t. m. ob 16. uri ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V dneh 16. in 17. februarja 1969 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa jie 23 oseb. UMRLI SO: 80-letna Giuseppina Praselj por. Starc, 67-letni Giacomo GrimaikM, 77-letna Maria Maroli roj. Prossen, 24etna Giovanna Terotc, 58-letri Giovanni Cisogna, 72-letna Maria Bachi, 72-letni Lorenzo Corneca, 71-Ietna Giovanna Rupena vd, Miglie-vich, 75-letni Giovanni Neri, 67-letna Rosina Olivieri por. Canova, 73-letm! Carlo Cotar, 64-letna Maria Spazzali por. Llpolt, 70-letnl Rodolfo Supanc, 53-letn- Mario Gregorat, 364etni Bernardino Mavroviich, 9-letna Maria Prohaska vd. Cresciani, 84-letni Do-menico TemeroM, 68-letna Maria Ra-zem vd. Codiglia, 74-letni Antonio Granduc. 68-letni Paolo Smach, 91-Ietmi Giovanni Robba, 83-4etni Giuseppe Bernetti, 63-letn- Stefano Mlnghi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Godina, Čampo San Giacomo 1. Grigolon, Trg Virgilio Giotti 1. Ai Due Mori, Trg Unita dTtal a 4. Ni-coll, Ul. di Servola 80 (Skedenj). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 0.30) Croce Azzurra. Ul. Commerclale 26. Dr. Rossetti, Ul. Combi 19. Dr. Signori, Trg Ospedale 8. Tamaro A Neri. U) Dante 7. TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst - Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 61-792 Novo: VValdemar: PAGANINI 1900 Ur Ne pozabite na zelo važen sestanek v M A RIN E L LI D',NES NA PUST TRST, UL. millAAlABE TEL. 36366 PROSVETNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE Sv. Ivan prireja OTROŠKO PUSTNO RAJA^ od ki bo danes, 18. februarja 16. do 19. ure v društveh" prostorih. Otroci vabljeni! Maske zaželene! Razna obvestila Najstarejša, stara in generacija alpinistov, — zbrala v petek, 21. februari* ob 20.30, v Gregorčičevi STIČNEM DELOVANJU . Prisrčno vabljeni tudi vsl se sti, ki bi radi vstopili v 11 vrste. SPD Tf»* Alpinistični odsek Darovi in prispevki m?: Ob obletnici smrti nepozabn-.afl, šev Jos pine in Andreja C°3 _ t v počastitev njihovega spodnjic v P11 Namesto cvetja na grob ih ka u-stitev spomina pok. Petra CU rujeta Gizela in Ludvik Herva1 lir za Dijaško matico. SOŽALJE Ob nenadni Izgubi drage h1 none in tašče Ivanke Terčn ^ kajo člani Slovenskega S}6" st globoko sožalje družini sv°ie® novskega tovariša Silvija Kob Sporočamo, da je nem8 umrla Pogreb je bil včeraj, Žalujoča sestra in vnu Marija Prosen vd. Maroli . 17. fE ■ V ČETRTEK IN PETEK SEJA OBČINSKEGA SVETA Na dnevnem redu predložitev občinskega proračuna za 1969 Odbornik za proračun in finance bo predložil v odobritev tudi sklepe o najemu posojil za kritje primanjkljajev za leti 1966 in 1967 „y četrtek in petek se bo sestal sofi Ur; sklep o nakupu 20 novih občinski svet. Neizčrpanim avtobusov za mestne prevoze za j^kSm dnevnega reda zasedanja, ,7 se je začelo v drugi polovici ja-r;,Ja, so bile dodane še nekatere 6»n6 to61ie- Kot je bilo nedavno Izročeno, bi moral župan v četr-cem '' v Petek sporočiti svetoval-,«> vsebino sporazuma med stran-leve sredme in Slovensko Jfflmostjo, ki so ga pravkar skle-m~* *a okrepitev zastopstva v ob-odboru. Pokrajinska vod-rZa, demokristjanov, socialistov in Mblikancev ter občni zbor Slo-D0^e skupnosti so sporazum že ^ Občinski svetovalci bodo morali ^.četrtek najprej vzeti na znanje J?*vko misovskega svetovalca de l&vn* ® Potrditi izvolitev na nje-Lvo mesto svetovalca prof. Taglia-Odbornik za industrijska pod-flj* Vascotto ima na dnevnem re-Poleg drugega, predložitev pro-lS*kega nadvoza, za kar bodo po-""n milijardo 112 milijonov 500 ti- skupno vrednost nekaj čez 290 milijonov lir ter izvolitev upravne komisije in imenovanje predsednika upravne komisije Acegata. Odbornik za proračun in finance Verza bo predložil baje že v četrtek v razpravo letošnji občinski proračun. Hkrati pa ima še na dnevnem redu 1 občinska proračuna za leti 1961 in 1962; sklep o izrednem predujmu milijarde 200 milijonov lir' občinski blagajni; najem 30 milijonov lir posojila pri Tržaški nranilnici za okrepitev tehnične opreme zbora mestnih redarjev; najem 45 milijonov lir pri Tržaški hranilnici za nakup avtomatičnih, naprav za čiščenje ulic; najem 20 milijonov lir za nakup posod za smeti; najem milijarde 40 milijonov lir pri Tržaški hranilnici za kritje občinskega gospodarskega primanjkljaja za poslovno leto 1966; najem posojila milijarde 130 milijonov lir pri Tržaški hranilnici za kritje občinskega gospodarskega primanjkljaja za leto 1967; najem 820 milijonov lir za delno kritje občinskega primanjkljaja za zgoraj omenjeno poslovno leto in najem 'lll,lllltiii,1ll,ii,,|iliililii,l,lii,i,,iliiiil,,iiiiliiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiillii milimi iiiHiliiiiimiiiHililllllmiiii ^tržaških sodnih dvoran Pri spuščanju avtomobila vtaknil stopalo pod dvigalo Mehanik, ki je upravljal dvigalo, oproščen vsake krivde 80 milijonov lir za nakup prvih elektronskih naprav za modernizacijo občinskih upravnih uradov. Na dnevnem redu je tudi sklep o spremembi števila lekarn v tržaški občini, ki se bo povečalo, da bodo lahko odprli nove lekarne, zlasti v nekaterih piedmestnih krajih, ki so se v zadnjih desetih letih izredno razvili, ki ga bo predložil od. Blasina. Poleg tega ima odbornik Mocchi na dnevnem redu sklep o začetku izvajanja nat'rtov za gradnjo infrastruktur na področju Rocol - Melara za ureditev stavbišč. dohodnih cest, napeljave vode, plina, luči itd. za gradnjo ljudskih stanovanj. Isti odbornik bo predložil v odobritev tudi sklep o ureditvi športnega igrišča na Proseku, za kar bodo porabili 11 milijonov lir Poleg tega je na dnevnem redu še veliko število sklepov, ki jih je sprejel občinski odbor in jih morajo svetovalci potrditi, ter resolucij in interpelacij, ki so jih predložili odboru svetovalci. |aJ£6 Je šlo na rovaš Bulle-*10kL ter ga obsodil na 30.000 lir 'bteh- ter na poravnavo škode, c »H«,1 Pa bi razpravljali pred ci-m sodiščem. bai'll2ivni sodniki so včeraj (V Ml-odsotnosti) spremenili to tj 0(Jbo. Obtoženca, ki Je bil vlo-y sv.fht2lv. ker je bil prepričan nedolžnost, so oprostili vsa-biVQe krivde, ker dejanje ni kaz- g I . * *. žimo spominu našega najvecjega S &r>ea istimi sodniki se je moral pesnika in človeka Franceta Prešer-r I filrvSrinft turi; 9i_ic.fr>i nnalmn oni X februar dan nieaove Deset mest gozdnih inšpektorjev Ministrstvo za kmetijstvo in gozdove je razpisalo službo za 10 mest dodatnega inšpektorja državne gozdarske službe. Prošnje je treba predložiti do 25. marca. Poslati jih Je treba na ministrstvo za kmetijstvo in gozdove na kol-kovanem papirju 400 lir. Prosilci morajo imeti doktorat iz naravnih ved in geologije. Za podrobnosti naj se prizadeti obrnejo na ravnateljstvo za gozdove deželnega od-borništva za kmetijstvo in na inšpektorate. Gorišfeo-bcneški dnevnik SKLEP IZGLASOVAN NA SEJI V SOBOTO Podpora pokrajinske uprave Dijaškemu domu in Alojzijevišču Vsak zavod prejme po .700.000 lir - Odobrena prodaja zemljišča na Peči SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Pokrajinski svet je na svoji sobotni seji z večino glasov dal podporo dijaškim menzam in nekaterim zavodom, med katerimi sla tudi Slovenski dijaški dom in Aloj-zijevišče v Gorici. Vsak izmed teh dveh slovenskih zavodov je dobil po pol milijona lir; pripomniti moramo, da dobi Dijaški dom že drugič takšno vsoto, medtem ko je bila Alojzijevišču podpora dana letos prvič. Pokrajinska uprava je dobila od deželne vlade, v smislu zakona številka 25 iz leta 1966, 9 milijonov lir za podpore šolskim menzam in raznim ustanovam šolskega značaja. Podporo je pokrajinska uprava razdelila med nekatere ustanove javnega značaja in med nekatere zasebne ustanove. Ustanove privatnega značaja, ki so dobile podporo so: Slovenski dijaški dom (500.000 lir), Alojzijevišče (500.000 lir) in cerkveni rekreatorij v Ronkah za pošolsko delovanje (200.000). Javne ustanove, ki so podporo dobile pa so Državni inštitut za industrijo in obrt v Gorici za dijaško menzo (1.000.000), Občina San Canzian za pošolsko delovanje na Isola Moro-sini (650.000), Šolski patronat v Tr-ž.iču za tečaje za ortolonijo (300 tisoči, občinski zavod Dante v Gorici (500.000) in Konzorcij šolskih patronatov (5.350.000 lir). Za podpore vsem omenjenim ustanovam so glasovali zastopniki krščanske demokracije, socialistične stranke in liberalec. Komunisti in zastopnik Avtomobilskega tatu so včeraj aretirali Cestna policija iz Gorice je včeraj ustavila na cesti med Farro in Gradiško 20-letnega Umberta Kovačiča iz Standireža, Mihaelova Ul. 259 za katerega so ugotovili, da je vozil avto ford taunus brez vozjnega dovoljenja. Obvestili so o tem tudi goričko kvesturo, ki je med tem že prejela prijavo tatvine od strani zdravnika pokrajinske umobolnic? dr. Tesija, ki mu je bil ukraden avto pred karabinjerji v Ul. Sauro v' Gorici. 'Zato so Kovačiča pridržali v zaporu in pri zaslišanju je, po sporočilu goriške policije, priznal, da je ukradel tudi tri skuterje, iiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiimiiiiiiMiMiuiiiiiiiiiiiiimtiiiHiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiitiimiiiiiiiiiii SPOROČILO A VTO - KL VBA Cena bencina proste cone ostane nespremenjena Ta bencin je namreč oproščen državnega davka V zvezi s podražitvijo bencina za rojstnem kraju msgr. Trinka, bili i 10 Ur zaradi poviška pokojnin, so nekaj dna brez pitne vode, ter so tudi nekateri bancinarji na področ- morali topiti sneg, dokler jim niso ju goriške proste cone uvedli pri poslali pomoč z vojaškimi avtoci-prodaji višjo ceno. Avtomobilski stemami, po posredovanju domače- znanstveni in didaktični pomen. Prešernova proslava v Doberdobu klub v Gorici sporoča po posvetovanju s pristojnim uradom trgovinske zbornice, da gre za povišanje državnega davka za 10 lir, ki se ne tiče bencina v prodaji na področju proste cone, ker je ta oproščen državnega davka. Zato se cena bencina proste cone ne zviša, ampak ostane nespremenjena. Pevski zbor «Jezero» iz Doberdoba Ob navzočnosti številnega občinstva je bila v nedeljo popoldne v prosvetni dvorani Prešernova proslava. Proslavo je začel tajnik društva Jože Jarc, ki je med drugim dejal. «da je naša dolžnost, da se oddolžimo spominu našega največjega ffih^jati tudi 21-letni Cosimo k (i?1 iz 'Trga Giarlzzole 21, ki je žen, da je žalil višjega po-č Se8a funkcionarja. Jo , ndi se je bil spričkal s svo-trM^fdčenko (s katero pa ima o-*0vo ’ ter je baje ravnal zelo su-hi , z žensko na javnem prosto-W,v Drevoredu 20 septembra). je očitala mladeniču, da je kt n (kar je bilo res), toda oči-p ** je zbodel v živo Je skušal poravnati koto , Javne varnosti dr. Savasta-Hfi.^da Biondl ga je napadel z <>inl, Nato je mladenič šel Ithi.. toda kmalu se je vrnil. A-(h,1 So ga prijeli in priprli. soanik ga je spoznal za *SCh?ya ter ga obsodili na 5 me- , v zapora. !°žl)h?dl Je potem prosil javnega ssniN ^a bi ga Izpustili na za- ....... - ‘ so ugodili, kaznovan. na. saj je 8. februar dan njegove smrti, bil proglašen za slovenski kulturni praznik že med NOB». Za tem je stopina oder član Slovenskega gledadšča iz Trsta Sta ne Raztresen, ki je mojstrsko podal «Zdravljico». Med programom je Raztresen recitiral še «Uvod h kr stu pri Savich, '>, tem v .bolnišnici umjl za posle- rekel da sUrbni"tvo o- razpolaga s sredstvi za kritje stroškov v zve zi z udeležbo, da bo na t"koi priporočil ohisk Omenil ip t-’di, do. mu je o zadevi no«lal iv-o-im rds- tneno m„or,in tudi ",?i skrbnik prof Angioletti V kratkem «r"fianiu se ie govo-.tin n slovenskih eoriških in tr-ro“|ftl^ Z-plnlj t«. o oanimonio 70 eoV'dte+iven t-ooV slovenščine na nekaterih it»|De'kih šolah Smrtna nesreč v Tržiču V nedeljo dopoldne se je pripetila v ladjedelnici v Tržiču nesreča, pri kateri je dobil smrtne poškodbe 39-letni električar elemente Si-rio iz Fogliana Nesreča se je pripetila kmalu po 7. uri, ko je Sirio pregledoval neko popravilo pri elektični kabini, kjer je po nesreči dotaknil z ramo neki element. S tem je povzročil kratek stik na liniji, ki ima jakost 10.000 voltov. Pri tem je dobil zelo hude opekline ter je že med prevozom .v bolnišnico podlegel poškodbam. Sirio zapušča ženo in dva mladoletna otroka DELAVSTVO NI SPREJELO SPORAZUMA kjhu Svobodo. Prošnji so y«rwteniu da Je bil že kaznovan. J» ijjbo so upoštevali dejstvo, da H ij?el z dekletom otroka ln da, % 'hameraval v kratkem poro- | Hlj prizivni sodniki so mu zni- j ^azen na 4 mesece zapora. Ustanovitev zavoda deželno enciklopedijo ^n-bobudo skupine kulturnih in *[c*uh osebnosti iz naše dežele ^ preteklih dneh ustanovili za-i enciklopedijo Furlanije-Ju-15i S krajine. Namen zavoda je, da Vu/norej sestavili monografsko W“0Pedijo na visoki ravni, ki bi Nia 2vaia obširne podatke iz življe-*i jj*zele v preteklosti in sedanjo-n kj bl pričala o razvoju kul-Ja Jpri nas. Za predsednika zavo-imenovali odv. Giana Carla %yja. Pobudi so se že pridru-??lične osebnosti iz kulturnih, šili ?nskih, časnikarskih in politič-OROv naše dežele. ** sestavi enciklopedije bodo so- Domači učitelj Sergij Korošec je spregovoril o Prešernu Odbornik Devetag obiskal Zeleni križ Včeraj popoldne je deželni odbornik za higieno in zdravstvo Deve-tag obiskal sedež Zelenega križa v Gorici v Ul. Morell-i. Zeleni križ, namreč opravlja že 47 let zelo koristno dejavnost v prid prebivalstvu v goriški pokrajini. Odbornika so sprejeli deželni komisar or. Candutti, upravni ravnatelj dr. Vol-pi, zdravstveni ravnatelj dr. Gal-liani, poveljnik oddelka prostovoljnih bolničarjev De Savorgnani in zastopstvo prostovoljnega osebja. Dr. Candutti je seznanil odbornika dr. Devetaga z delom ustanove. Samo lani so rešilni vozovi prevozili nad 80.000 km ter prepeljali 5.000 bolnikov in ponesrečencev. Odbornika je seznanil tudi z gradnjo novega poslopja, ki bo tudi v Ul Morelli, kjer je mestna uprava podarila zemljišče, medtem ko je darovala Goriška posojilnica v ta na men 60 milijonov lir. Delo se bo pričelo prihodnjo pomlad. Dr. Candutti je omenil tudd možnost deželnega finančnega posega, da bi okrepili storitvene službe Dr. De-vetag je pohvalil ustanovo in njeno delovanje in obljubil svojo po moč. Dejal je tudi, da bodo pro učili možnost obstoja Zelenega križa tudi po zdravstveni reformi v deželi. Obvestilo INAM Krajevno vodstvo bolniške blage j-ne INAM v Gorici sporoča, da še vedno pričakujejo iz Rima podaljšanje zakonskega odloka št. 233 od 12. 3. 1968, ki se tiče družin tistih delavcev, ki delajo v Švici in delavcev v obmejnem pasu. V Italiji stanujoče družine takih delavcev lahko v tem pričakovanju prejemajo tudi letos zdravniško pomoč pri INAM ter naj se v ta namen obrnejo na pristojne bolniške blagajne svojega področja. Za dvolastnike sta odprta bloka Solkan II in Plešivo Po sporazumu obeh mejnih policij na goriškem področju so včeraj odprli za dvolastniški promet mejna prehoda Solkan II in Plešivo, kd bosta odprta do 30. novembra letos. Prehoda bosta odprta med tednom tudi med prazniki ter bosta zaprta le ob nedeljah. Prehod velja seveda le z dvolastniškimi dovoljenji. Hudi snežni meteži v Beneški Sloveniji Snežni meteži v soboto m no deijo so popolnoma odrezali od sveta nekatere gorske kraje v Beneški Sloveniji in Reziji. Tako so vaščani v Trčmunu, S P Z v Gorici priredi danes OTROŠKO MAŠKARADO v klubu «8 Gregorčič« na Verdijevem korzu 13 Začetek ob 15.30 Otroci in mamice vabljeni ! pokojnega mučenika. Pri proslavi so bili prisotni svojci pokojnika: žena Ljuba, hčerka prof. Lojzka in sin prof. Andrej ter nekateri predstavniki slovenske skup* nosti na Goriškem. Svečanost sa je zaključila s pesmijo združenih zborov pod vodstvom prof Jeri-cija. Trg pred cerkvijo je imel že postavljeno novo napisno tablo, o-krog katere je bil postavljen lep lovorov venec Napis pravi: Piazza Lojze Bratuž; zdi se nam. da bi bil še bolj popoln, če bi dodali tudi slovenski napis z dodatkom «Trg», kar bi bilo bolj v skladu s slovenskim okoljem in z značajem našega narodnega mučenika, katerega ime nosi. profesor Brešan, ki je poudaril pomen te proslave in napovedoval spored Za njim je govoril msgr dr Klinec, ki je med drugim omenil, da sta bili na tem mestu pred 400 leti dve cerkvi in pokopališče ter navedel še nekaj drugih zanimivih podatkov iz podgorske zgodovine Nato je govoril odv. Sfiligoj, iti je omenil razmere pod fašizmom m navedel veliko podatkov o preganjanju slovenske inteligence s posebnim ozirom na leto 1929: deja; je, da je to prvo poimenovanje enega trga goriške občine po nekem slovenskem rodoljubu in da je na tej slovesnosti zbrana vsa slovenska duhovna javnost, vključno z žrtvami Bazovice, openskega strelišča in vseh drugih borcev proti fašističnemu nasilju ter dodal, da )e v občinskem svetu, ko ie bilo glasovanje o imenovanju trga v Podgori, dal za to svoj glas tudi sin pokojnega Lojzeta Bratuža, Andrej, ki je tudd občinski svetovalec. Kot zadnji je govoril dr Teofil Simčič iz Trsta, ki je navedel podrobnosti o aretaciji tn smrt’ Stavka elektrovarilcev v se nadaljuje tudi v tem T v»v Trma tednu Solidarnost pokrajinskega sveta - Baje kriza v sindikatu CISL zaradi sklepa njenega vodstva - Občinska kriza še vedno na mrtvi točki Na sobotni seji, o delu katere smo na kratko že poročali v naši nedeljski številki, je pokrajinski svet soglasno odobril solidarnostno resolucijo s stavkajočimi clektrova-rilci v tržiški ladjedelnici. V začetku sta bili sicer predstavljeni dve resoluciji, ena s strani večinske skupine KD-PSI, druga s strani KPI. Po obširni debati, v katero so posegli Clapis in Tomadin od KPI, Cosani in Marocco od KD, VValtritseh od PSI, Zucalli od PLI, Poletto od PSIUP in potem ko je odbornik Vozil potegnil zaključke celotne debate, so se načelniki skupin sporazumeli o skupni resoluciji, v kateri stoji med drugim rečeno, «da so elektrovarilci vložili upoštevanja vredne sindikalne zahteve«, da «se mora akcija nadaljevati le v okviru sindikalnih organizacij, ki so edino opolnomočene zastopnice delavstva«, da »pokrajinski svet daje vso svojo solidarnost stavkajočim delavcem«. Ob zaključku resolucije poziva pokrajinski svet zainteresirana ministrstva, naj čimprej in ugodno za delavce rešijo zadevo. V zvezi z dogodki v Tržiču naj omenimo, da se stavka elektrovarilcev nadaljuje., sicer samo po navodilih CGIL in U1L, katerim sledi ogromna večina delavcev, vključno oni, ki so vključeni v sindikat CISL. Vzrok za neprijeten prizor, ki se jc dogodil v petek opoldne pied ladjedelnico, je bil govor voditelja CISL Colauttija, ki je pred več stotinami delavcev izjavil, da CISL sprejema v Rimu predlagani sporazum, in da ne misli nadaljevati borbe. Očividci pravijo, da je napad na Colauttija izvedlo tudi nekaj članov organizacije CISL in da so mnogi člani tega sindikata v znak protesta proti izjavam govornika vrnili izkaznice sindikatu. V krogih delavstva trdijo, da članstvo CISL sploh ni bilo vprašano za mnenje, ali je treba nehati s sindikalno akcijo ali ph jo nadaljevati, in da se vodstvo lega sindikata upira referendumu med vsemi elektrovarilci o zaključku ali nadaljevanju borbe. Dogodek je še bolj ločil duhove v 'Tržiču, kjer je že teden dni kriza v občinskem svetu Colauttiju so poslali solidarnostne izjave goriška federacija krščanske demokracije, razne katoliške ustanove in tudi žiipan Tržiča Romani, ki v svojem pismu upa, .da bodo drugi sindikati sprejeli osnutek sporazuma, ki je bil predlagan v Rimu. To ppnlefli, da so upravičena ugibanja, ki trdijo, da so bili zastopniki sindikata CISL nekako prisiljeni s strani neke politične stranke sprejeti sporazum v nasprotju z mnenjem baze. Občinska kriza v Tržiču je še vedno na istih pozicijah kol prejšnji teden Krščanski demokrati so upali v nestrnjenost socialistov m so ta svoja upanja tudi pod raznimi krinkami objavili v krajevnem časopisju Vendarle pa je tr-žiška sekcija PSI dobila podporo tudi s strani svoje pokrajinske federacije, o čemer pričajo izjava pokrajinskega podtajnika VVaitritscha na nedeljskem sestanku socialistične sekcije v Gorici, in federacija pušča tržiški sekciji popolno avtonomijo na tem področju. Stavka v Tržiču se nadaljuje vsak dan po nekaj ur Sindikalisti CGIL in U1L zahtevajo, da se odpravi iz rimskega predloga o sporazumu tisti odstavek, ki govori o dobi štirih mesecev, ki je potrebna za ureditev akordnega dela . za elektro-varilce Sindikata menita, da je obdobje štirih mesecev prekratko za ureditev dela Medtem v tržiški ladjedelnici delo zastaja tudi v drugih' obratih in zaradi tega prinaša tudi ostalo delavstvo domov manjše zaslužke. Ladjedelnica naj bi imelai zaradi trme vodstva, izgubo ene milijarde lir: to je izjavil na sobotni seji pokrajinskega sveta komunistični svetovalec Clapis, ki je tudi član notranje komisije Sindikat CGIL je medtem napovedal nabiralno akcijo za stavkajoče eiektrovarilce. K poročilu o tej proslavi naj dodamo, da prireditelji — kolikor nam je znano — nanjo niso povabili drugih slovenskih političnih predstavnikov ali kulturnih ustanov izven njihovega miselnega kroga, kakor ludi niso obvestili o njej našega dnevnika. Menimo, da to prav gotovo ni v skladu z besedami glavnega govornika na proslavi, ki je dejal, da je na slovesnosti bila zbrana vsa slovenska duhovna javnost vključno z Žrtvami Bazovice, openskega strelišča in z vsemi drugimi borci proti fašističnemu nasilju Lojze Bratui je kot katoličan Last vseh Slovencev, prav tako kot je last vseh Slovencev komunist Pinko Tomažič in bit so last vse druge žrtve našega protifašističnega boja Prav tako je dejstvo, da Je goriška občina odobrila pa imenovanje podgorskega trga po Lojzetu Bratušu, zasluga oorbe vseh slovenskih predstavnikov v njej m ne. samo ene skupine, za tipotn v gredo h kraju, marsikatera sošolka mi sporoča, da iITia ^ roki dekret, jaz pa čakam, pišem in pišem, šola se J® v začela. Kdaj bom tudi jaz tako srečna, da bom hite8 ^ učilnico s polno glavo znanja, s polnim srcem ljubezni , otrok! Proti koncu oktobra se me pošta usmili: dekret, ki pravi, da bom od 5. novembra 1908 v potoku nadomeščala obolelega učitelja. Le s čim senl nla zaslužila tako srečo! Loški potok! Ni daleč od doma, -mV je tam živela nekaj časa. Karel Škulj iz sosednjih P°nl% je tam za kaplana, pa Ivan Rus, kmečki politik, zn8l,nVa, časopisov, živi tam. Tam je živela tudi Zofka Kvedr„ morda bom še videla njene starše — joj, koliko znal koliko zanimivega življenja me čaka! v Sneg je naletaval, ko sem v Ribnici stopila iz poštni voz. V Sodražici je bilo že vse belo, v Loškem P° jja0 je že pol metra debela snežna plast pokrivala vso poK^JjgO in ni še skopnela konec marca, ko sem odšla na “ j službeno mesto. Zgovornega sopotnika v poštni kočij1 * j« kmalu uganila — Ivan Rus! No, sem si mislila, dobro začelo, bom vsaj kaj slišala o svojem šolskem °*° je Gostobeseden je bil, lep jezik z narečnim poudarkoUj \ govoril, seveda, pravi ljudski govornik! Lepo je pojas™®^ gospodarski položaj kraja in šolo. Vožnja je bila prav kr8lgiil, časna, posebno ker je marsikatero trditev šegavo 28 Tudi on je bil mene vesel: ^ «No, bomo vsaj dobili učiteljico, ki ne bo hlapec; 0 tako mlado! Nič se ne bojte!» (Nadaljevanje sledi) ------------------ ou , ... . ,,u |J()l)Rll7NirA- UOHICA: Ulica 24 Maegio 1/1, Telefon 33-82 -UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 ^ UREDNIŠTVO: TRST - UL MUNTECCH1 6, II., TELEFON 93-808 tn >■ P J ‘ _ necjel lo 50 Dara (50 starih dinar levi mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10 000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškeg g TOaprej 'četrtletna 2250 Ur. polletna 4.400 Ur, celoletna H. 100 dr f RJ posamema štovtlka v “ ‘n OGLASI: Gena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250. osmrtnice 150 Ur - Mali oglas.