40 Planinski orel Aquila chrysaetos gnezdi tudi v slovenskem Primorju Golden Eagle Aquila chrysaetos breeds also in the littoral Slovenia Dne 1.5.1985 se je skupina ornitolo- gov odpravila iz M'.:>vraža (tam srro namreč imeli tabor) proti Sočergi. Bil je neverjetn) vroč dan, zato srro skupaj sklenili, da grero v Oliko, •: tamkajšnjo gostiln::>. Po naporni hoji tistega vročega dne, sno si ob cesti privoščili kratko pavzo. Ponovno srro irreli priložnost opazovati nezn.anega orla, ki je krožil nad nami (nekaj dni prej sno ga opazovali v okolici fuvraža), p:>tern pa izginil, za griči. Tihomir Makovec, ki se nerad loči od svojega daljnogleda, nas je op:>- zorilna kup vejevja v steni, in ni nam preostalo nič drugega, kot da SITO šli p:>gledat. Ko SITO priplezali na vrh stene, so se vrstila prese- nečenja. Cklkritja M. Miklavca, ki se je stegnil čez rob stene, da bi videl v gnezdo, so se kar vrstila. Najprej kos zajčje noge, jajčna lu- pina in končno dva puhasta mladiča. še spust po vrvi, nekaj p:>5netkov gnezda in že SITO veselo odšli proti Oliki, kjer sno se zasluženo odže- jali. K orlovemu gnezdu sno se p:>OOVI'X) odpravili 12.5.1985 z A. Župančičem. V gnezdu sta bila še vedro dva pu- hasta mladiča, stara približro me- sec dni . Ker sno vedeli, da se mla- di orli izpeljejo šele p:> 12 tednih, sno prihajali k orlovem.1 gnezdu sa- ITO enkrat mesečro, tako sno jih čim nanj ITOtili. 8.6.1985 je bil v gne- zdu sarro 1 m:i:adič velikosti purana, ki sno ga tega dne tudi obročkali. · 7.7.1985 SITO bili zadnjič pri orlo- van gnezdu. Mladi orel je bil že v celoti operjen, l e na glavi je irrel nekaj ostankov belega puha. Navadro leže orlica le po dve jajci in ju vali 44 dni. Mladi orliči so sprva še sivo beli, kasneje belo volnati in s l epi skoraj 14 dni. V "bratskih" bojih v gnezdu dostikrat najmlajši orlič izgubi življenje in le redki so prirreri, da se obdržita oba~ Po izračunih, ki SITO jih naredili s pc:rročjo danih podatkov, je orlica znesla prvo jajce 7 .3.-1985, mladi orlič pa je poletel okoli 12.7.1985. Gnezdo v Sočergi je precej obsežro ~~ 19. Obr-ookanj e m ladioa p lanins ke'ga orla na gnezdu v Sočergi, 8. 6. l985 (D . Ota) 19 . Ringing of a young Go_lden Eagle in the nest on June 8th l985 at Sočer-ga (D . Ota) r~ -JT'7'""-- -, t+ ·r ·! J ; j -=~·. '--- t .1. •~1:i: 1 _ -, ·- - . . . . • ! . - . . - - .. .. ! l r-;~: . • 1 -~ ~- - ' ,! . -! :--t:-.•:-.-. . } ,j 1 J 1-" ... / ·- ~ • ~ . . . . --- ·- 1 ~~ - - -YUt:W ~:=l I ...... 1:;:1-1-. ~ 1 1-1- 1-~ t. . -i\;1-- - -1- >:::'.'!:'.\: ~ --~-- !_ - ·· r--~l ----It!". 1- . ~--r,_. ,- :i~(~ .... · , -- . - 1- ! . ' ; i--t,-- ~ - ~ r- - - - . f •- ~ ,- r- ,..... . .... . ~ ,- 1- · ,--~ - -1-- I• ..., . . . .-. . ...... Slika 1: Gnezditvena r-azšir-jenost planinskega or la v Sloveniji (OASJ. Figur-e 1: Br-eeding distr-ibution of the Golden Eagie in Slovenia (OAS) in verjetm sta orla na tem mestu gnezdila že pred leti. Znam je, da par orlov redkokdaj up:,rabi ero gnezdo dve leti zap:,red, zato irrata na svojem teritoriju več gnezdišč, ki jih z leti menjujeta, pač odvisno cd hrane in nekaterih drugih dejavnikov. Po op.::nbi A. Žu- pančiča je orlji par iz Sočerge ve- rjetm isti, ki j e gnezdil p:,d Na- rosan in v Koritnicah. 41 Marsikdo se bo spraševal, kako da si je izbral prav Sočergo za gnezdišče, ko pa je v Alpah dovolj prostora zanj, pa še bolj nedostopro je. Vendar or- lova prvotna prebivališča so bile skalne stepe, ol::rcorske čeri in sano- tne ravnine, od tod pa se je pred človekan umaknil v gore. V Dalmaciji gnezdi planinski orel v Mali Paklenici, na Škotskem pa gnezdijo orli neposre- dno nad gladim :rrorja, na previsnih skalnih čereh. Gnezdo v Sočergi je do sedaj gnezdo na najnižji nadnorski vi- šini , okoli 300 m. • Navsezadnje tudi ime planinski orel ni najbolj p:,srečeno in bi bilo primerne- je zlati orel, verrlar je že tako, da ga ban:) tudi v bodoče imeli za planinskega. In Slovenia the Golden Eagle br>eeds primarily in the Alps. In the Kar>stic r>egion br>eeds ( accor>ding to the avai ta.- b le data) a single pair> wich is of course changing its nesting place . We preswne that this year this particular pair breed in the Slovene par>t of Is- tria no more than 300 meters above the sea what is quite a sensation for our circumstances . Iztok Škornik Krožna cesta W 66000 Koper Mali strnad Emberiza pusilla ugotovljen v Sloveniji Little Bunting Emberiza pusilla confirmed in Slovenia V cbdabju 1973-1984 s:rro v Sloveniji ujeli nekatere oove in redke vrste strnadov Emberizid:ze . Ujete so bile naslednje vrste: lap:,nski ostroglež Cafoarius 7,apponicus , beloglavi str- nad Emberiza leucocephala in gozdni strnad Emberiza rustica. Sedaj pa se jim je pridružil še mali strnad Em- beriza pusilla. Ix:novina malega strnada Emberiza pu- silla je severno .ol:::m:)čje Palearktike, in to od severne Skandinavije do vzhodne Sibirije (Voous 1962) • Je selivec in prezimuje v jugovzhodni Aziji, v jesenskem in zimskem času pa je bil mali strnad opazovan in ujet skoraj p:, vsej Evropi. Iz orni - tološke literature se vidi, da je mali strnad veliko boli p:xJost, kot bi pričakovali. Najbolj številni so pooatki iz zahodne :Bvrope, imam:> pa tudi IX)datke z Malte, iz Italije, ŠVice in Avstrije . Podatki so do- bljeni v času od oktobra do aprila. Dne 9.2.1985 je Bojan Mali, zunanji sodelavec kustodiata za ornitologi- jo Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ujel v vasi Kleče (Ljubljana) ne- znanega majhnega strnada, katerega. je nato še živega prinesel v muzej. Pri pregledu ustrezne ornitološke literature in ob zbranih bianetri- čnih IX)datkili je bilo ugotovljeno, da gre v tan primeru za malega str- nada Emberiza pusilla. Qrenjeni pri- rrerek malega strnada hrani Prirodo- slovni rro.1ze j Slovenije v svoji štu- dijski zbirki. Oglej:rro si bianetrične IX)datke in :rrorfološke značilrosti, na osrovi katerih s:rro določili vrsto(Tabela ll Razen bianetričnih IX)datkov so bile ugotovljene še naslednje :rrorfološke značiloosti, ki so dokazovale ne- sp:,rro determinacijo. Našte jrro jih sarro nekaj: