vn"


Odgovorni VrciSnlkt Profesor Valentin Jv on m ck.
Slovenske »ovine pridejo vsaki četertek na svetlo : cena za celcrtinko lela I gold.; po posli t gol. 10 kr. sr. /a plačilo so ludi oznanila razglasijo j
Tečaj II.
V Celi 8. Sušca 1S-M.
Jsl 10.
Ilaviio /iliij Jc po daii!is;;is:i veselica i/. *>ii;t;:j;t prišla, i!a so IVjiii Veličanstvo, nas sviili Cesar, »Vanc Jožef I. Svojim Ijsdslvaai novo uslavo podelili. Der/avni zbor sc jc razpustil.
Štajerska dežela. '
Iz Cradca,' 4. susca 1S-J9. Vče-tertek I. dan t. m. smo tukaj, obslužcvali za-du.šuicc za rajnega Štepana Suplikaca, serb-skiga vojvoda, kateri je lani 27. grudua t meri, ravno kadar jo svojim serbskim bratom ua sproti šel, ki so iz turške Serbijc našim ua pomoč prišli proti uiagjarskim za-tiraveom. Veselje, viditi ovc hrabro junake, kateri so se kričajc bližali, da si v uiožkc desnice svojib bistrih bratov segnejo, ga jo \ morilo. Kajni je že v francoskih boje vili služil iuo se tam kakor laui ua Laškem t;:k junaško obnašal, da so mu ua znamenje njegovih zaslug več svetinjie ua vitežke persa obesili. — Zadiišnicc je slavno slovensko družtvo napravilo, lložjo službo v cerkvi iniloserčuih bratov je upravljal g. A. Vlada/.. višji vojuiški duhovnik iuo več domo-roduili duhovnikov mu je streglo, (aodba (mu/.ika) je bila od Tomašeka. Na odru (katalalk) so bile znamenja e. k. generala ino zcicu lovorov venec, po teui še gerbi tkiven) jugoslavjanskih dežel z napisom: ..za slo hodu i narodnost.*' Sošlo se je bilo sila ljudi, množina vojaških dostojnikov ic i drugih Slavjauov obojega spola, posebno pa lepo številu naše uadepolue tflladeži.
Ko g nam še dolgo živi podpiratelje na-narodnosti, zvezde našega prihodnega ' • -;i>:anja, da nam jil. nemila smert ne po-v nuj aevarnejšej dobi kakor Štcpaua • . ••»•a. Lahka mu žemljica! — Govori sc, ' - ' tudi za našega slovenskega pos-
I ki star,.moder mož iz Zajškcga kantona, po imenu Skale, nekdajni vojak z bronastim križom'* nas jc silno razveselilo, s tim več, ko saio spoznali, da sc žc naše ljudstvo zave, da uii Slovenci v l«'raukobrodru nimamo uičesa iskati. Nemci so ua« žc celo oglodali, jeli šc sc bomo oguliti pustili? — Prc-serčuo v a« pozdravim star, moder Skale, iuo vas vse, kateri ste materi Slavi zvesti ostali. Ncdajmo se nikar zaslepiti uc od groženja ne od poslajcuih besedic, nam ui treba na Nemško v 1 loga i:no prosit iti; silno ne* i umno pa bi bilo, ločili sc od svojih ilirsko-j serbskih bratov, kateri so toliko kervi pre-
Prcšcma zadušuicc obslužcvalc; i'* res. da ga domorodci slave. Ms:" ' »ditvo v Konjicah v no-• .cčai I''rat*ko<;rvd brali: nda jc bil lam uc-
lili za celo Austrio za ohraiieojo naše slav-. jauske narodnosti. Pa bi znalo 1991) let mi-1 umi poprej ko bi Slnvjaui ptuji jarem sire-, sli, iuo po grobih uckdajiiih\Siovciicov v ua-šoj preljuboj domovini bi ptujci hodiii, iuo ua-j šemu imenu uebode več sluha ui duha. ZgO-I dovina pa bi nam bila strašni sodeč (žalo-I sina osoda!) če iis znamo sailajuosti v svoj | prid rabili. Nemci nas po vsili svojih uovi-j uah gerdijo brez vzroka, iuo kilo med . uji:ui živi, šj bi kaj več povcuali znal, — ! skoro je leto minilo, o;I kar so nam vsim j zasijali pervi žari mlade svobode, katera bi . imela vsa uarod:; sprijaziuati; — ali ncaic.i ; nas šc lc bolj čerlijo. oni so gluhi ino slepi j za lepe besede, iuo Ijudomilc djauja Jlav-! jauov. Vs:; naše prizadetje jc zastonj z njiui sc zjcdiuiti kot sla dva prijatla zjedinjona, , oni naiu š.; zauanrcj hočejo gospodar biti mo ; nič jih hu"šo iier.izdraži, kakor če či.ejo. da I jim »Slavjani nočejo več sužnji, p-dveržoai : hiti. Treba b-.id:?, da sc tudi mi m i!ko čver-j stoje oglasimo za svoje prirojene pra-! vicc, ker nam oni lepe besede, lepe djauja j z ^rajaujam vračujejo.
sc sedaj molčimo, mi smo pokorni; nikdar ne sme be-eda „puutar*' našega naroda omadeževati. Ako pa nemški časopisi mislijo, da mi v svoji abotuosli iuo iicumuosli vse po-tcrpiiuo, iuo da nimamo toljkomužgan v glavi, da bi svoje pravice spoznali, tedaj pa ue moremo molčati, iuo tud molčali ue bodemo.
Mesca Sušca je začel Graški časopis brez vsega vzroka, Slovence bezali šipati iuo graja<i, kjer jc le mogel. Sostavki, ki so zoper Slovcuce govorili, bili so teuiu časopisu prijetni; če sc jc pa uekdo za svoje zasramovaue brate Slovence v kakemu dopisu potegnil, se ni v časopis vzel,reklo seje: „\Vass uolleu dcuucigcutliclidie \Vin-diseheu?" — mi suio Nemci, so gospodi rekli, iuo se za Ncmšiuo potegujemo. Prošnja se je po Slovenskim podpisovala, da bi se Sloveuci ne pridjali Nemški Fraukobrodski deržavi, da bi se ua Slovenskim domači jezik v šole iuo vrude vpeljal, da bi na Krajns-kitu Štajerskim iuo Koroškim raztreseni Slovenci pod eno vlado prišli. — To zaslišali so Nemci nad nami zakričali iuo očitali so nam, da sc hočemo odcepiti, še več — rekli so, da nič drugega ue želimo kakor jugo - slavjau-sko kraljestvo. Ja še ua Štajerskim zboru, ki 5o vonder modri moži združeni bili, se je neki gospod poslane pcrdcrzuil gospodu KrcflTtu, hrabremu zagovore« Slovcnšiuc, ravno to reč ečitati. Na Štajerskim zboru smo imeli le 4 može. ki so Slovence zagovarjali, li so bili gospodi: Guruigg, Knafll, KrcITt iuo llapo-tar. Nikdar uc bo pozabil Slovcuc lili imcuov.
Zgodile so se mesca kozoperska strašne reči. Naš preljubi cesar so grad svojih dedov zapustili iuo so v llolomovc pobegnili. Nemški časopisi razuu enih so puut zoper Cezarja zoper njegovo zvesto armado raz-znanovali; — kaj so pa Slovenski časopisi delali ? — Podučili so ljudstvo, ino svarili so ga pred puntam, in šuutarjaui, kterih je mnogo bilo; tud ni eden Slovcuc zoper ccsar-sko armado orožja popadcl: pripravlcui smo pa bili vsi se za Cesarja iuo za Austrijo vzdigniti. Ne bodemo pozabili listih besedi uckcga časopisa, ki je rekel, da jc bilo v nekemu klubu že sklcucuo, da sc bi ves Gra-dcc za Dunajčanc vzdignil, ako bi sc lic bilo Slovcucov bati. Cesarska armada je pred Duuajaui zmagala; iuo nar hujši nemš-kutarji so sc nam prilizovali rekoč: „ue bili bi verjeli, da so Slavjani tako Cesarju zvesti." Alj res? — tako uiste tega verjeli? — Pa hmalo so ua, to pozabili..
Posebno so si Slovenske društva v tistih zmešnjavah vso hvalo zaslužile. Tud v Gradcu jc Slovensko društvo; z velikim slroskaini z velikim trudaui Slovciišiuo podpira; to društvo jc Nciucam teru vpeti, pa ker sc lepo po postavah zaderži, mu uc morejo nič. Pritožilo sc je bilo to društvo da graški časopis ue vzciuc lakih sostavkov v svoj list, ktere omiko iuo korist Slovcu-cot zadevajo. Na to pritožbo sc je taccl graški čauopisustiti,gerde imena teuiu društvu dajati; uauirc daje to društvo le ena stranka, Jc eden kiub; obdolžil je ta časopis Slove-
nijo, da ona mir Iudstcv spodkopava, da narode razdražujc, ino daje Sloveuija za der-žavo nevarna.
Tako ravnanje nas jc razserdilo; ne ne moremo več molčati. Mi rečemo, da jc i tako očitanje uesrauiuo, dokler nam praški i časopis ne spriča, kedaj da jCjSlovcuija mir I spodkopavala, narode dražil, iuo kako jc ! ona za deržavo nevarna? — ^.ajerska mora : edina uerazdeliva biti; štajerski Slovcuc ne zapusti svojga nemškega brata." Lepe besede. Pa vprašam Vas, kako sc bodo spol-uilc te besede, čc bole uaše brate v Gradcu tako, kakor dosedaj zasramovali V Ne mislite da smo tako tožlivi iuo polerpc-žlivi, da bi uas v scrcc ue vbodilo, kader Vi uaše brale iuo prijallc pred celim svetam prav po ucdolžuo zmerjale. Prosimo Vas, ne žalite uas.
Pa to še ui zadost — tud nad Krajuskim slovenskim časopisauti se graški časopis Ic-goli, ker ua Krajuskim, kakor ua Peiuskim, nočejo ljudi v Fraukobrod poslance voliti. Krajuci so Slovcnci, kot mi. V li reči je nas v listu 27. svečana graški časopis strašno hvalil; — rekel, je da smo pač tako prebrisano glave, da povsod spoznamo, kaki blagor nain v Frankobrodu cveti ; rekel jc dn nismo tako terdovratui, kakor Krajuci. Pozor Sloveuci! Nič dobrega ue pomeni, čc nas naši protivniki ueaukrat hvaliti zače-nejo, v reči, pri kteri nobene hvale ne zaslužimo. Bolšc bi bilo ako bi ne bili Sloveuci nikdar v Krankohrod volili, uc imeli bi poslanca tam, kterga nas jc sram.
Pa da ua hvalo uazaj pridemo. Kako lesičjaje ta hvala, se tud iz lega spoznati za-morc, da graški časopis reče, da so pri uas vsi voljili. To ni res, to je laž. ?.!i znamo spričati, da v Celski okolici sedem kautonov ni voljilo, ampak da so voliielji svoj protest v protokol zapisat dali. Sedaj pri posledui Konjiški volitvi, več ko polovica voteljov volili ui hotla. Pa od tega je vse tiho. Zadostijo, da imamo Moslauca na zboru, ki jc le 8 glasov dobil, ako jc ravuo črez pol drug sto voliteljov bilo.
Kar l«Vaukobrodsl.i zbor zadene, smo mi ravno lih misil, kakor isdacki. — Ta moder mož jc zvezda na Slavjauskctisu nebu iuo na dcržavncir.u zboru v Kromerižu. "'lako je on od Fraukobrodskcga zbora govoril , sc v današnemu listu bere.'
Vse jc kričalo, koso ausirianski . Jlav-jani svoj zbor v Pragu imeli. 3!avjaiul.i zbor se je razuodil, Slavjauc pa .siliti iiočeic pluje zbore poslance pošiljali. Vlada pravi: vsakemu je prosto voljili; ako hi ji na volitvi veliko ležeče bilo, bi ja volitve v kazati znala.
Zna kdo reči, nam tedaj nemški črkopisi nikolj prav storili uc morejo; i.er nočemo ne grajani ne iiraleni biti. — ?rav icu bodo storili, čc naš narod pri miru Milijo; kakor mi Nemec, ki vmed naasi iivro. lli ga Nemca, ki bi mogel reči, da je ou vcnca ka!:o žal besede za lo slišal, U^ jc i Nciacc. »jlorcuc uobcuga so\rul:vs. uc
zna;ako ga lote pa vedno dražili, bote sami krivi, če sovraštvo postane. Vzemite si tu besede k sereti, ino kakor prijatli si bomo roke podali iuo iniruo živeli.
Ucscdc gospoda Palackinaderžav-kVn emu zboru.
Stavni Pol nek i jc v scdnici 23. svečana ininisterstvo popr.is.il zavolj njegovega za-. deržanja v nemških rečeh; ino vsi so ga z ve|iko pazlivostjo poslušali. Govoril je tako: ..Dnevi If>. sušca, 2G. vclki travna, 1.9. ino ti. rožnika so aiislriauskim narodam vstav-leuje njih prihodnosti njim v roke dali, posebno pa,je obljuba vstave 8. mali travna zastrau Ccskc dežele to zagotovila. Nasprotno bi tedaj bilo vpeljati drugo, kakor deržavuo zavezo omlajeue Austrijc z ouila-jeno Nemško deželo; — nasprotno bi bilo, kar sc vidi po razgovorih v I<'raukobrodu, če bi ti razgovori za uas kaj veljati morali. Sopis 4. svečana ui dovolj zastopcu; po njemu hoče Auslrija Nemška dežela bili; iuo tud uc. Enakopravnost vsili narodov bi v uič padlo, ako bi Ncmšiua prednost imela. Narodo-pravnc zaveze znajo vmed Ausiri-jo iuo Neuištvaui obstati, brez da bi obojih piimcruosli poškodvauc bile. Veliko bolj bi se pa moralo braniti Slavjauaiu nemškega zbora se obdcicžvati, kakor pa nje odpravili od vse — slavjauskega zbora, alj pa Tal-jane od koustitnautc. Miuistcrstvo naj pove, alj se je v primernosti do Nemštva od programa 27. listopada kaj spremenilo; — naj pove alj ono spozna, da ima austriauski deriavni zbor oblast, narviše dcržavuc postave. narediti za Austriauskc narode; — naj pove zakaj ono brez nelianja volitve za 1'Vankobro.Iski zbor razpisuje v deželah, ktc-iC so zoper tako ravuanje že zadosti svojo uedovoljo razodelc; — miuistcrstvo naj pove, alj hoče vse pisma, ktere od primernosti vmed Austrijo ino Nemsivam govorijo, na aii/.o dcržavuega zbora 'položiti."
To so besede gospoda Palacki.
Dcrzavni zbor.
V	seji 20. Svečana je bilo izvcslo-v.inje (IJeridit) raznih odborov brano, med tem tudi prošnja učiteljev iz Austrijanske vojvodine, Moravie, iSilczic iu Cohoncmški-ga, dc bi deržava jih plačala, dc bi v dohodkih nc bili ovčarjem iu čcduikam enaki.
V	seji 21. Svečana jc prašal Ziin-mer miuislcrstvo zastran dopisa v !«'rankfurt •1. Svečana, kakšno ustavo nemške dežele pred očmi ima, po kteri bi tudi Ncuciuci zaiuogli v zvezo stopiti?
Šusclka je prašal ministra znotrajuih z.vlcv. ako jc zares prepovedal načert nod-stavush pravic ucmškiga naroda po natisu razširjati?
Na to je nastopilo posvetovanje čez S. 13. moiNmmcI; pravic, kteri jc bil kot 11. v ti obliki od zbora prijet:
„ Austrijanskim dcržavljanam je pro:> tost vere zagotovljena. Oni. so neomejeni v . javnim iu tlomačim izpoluovauju svoje vere, kolikor to iy.|>oliiovr.iije uc razžali uc pravice ne dobri ga zaderžanja, iu tudj občinskim in dcržavljauskim dolžuostiiu nasproti ni."
V seji 22. Svečana jc poprašal Neuvall miuistcrstvo celo, ali se za resmndi deržali v programu i/.reeeiiiga vodila, enakopravnosti vseli narodov tudi ua Ogerskim, iu zakaj dopuša, do se tam povsod taki Madjari za uradnike postavljajo, kteri sc še /.meram za madjarsko gospodarstvo napenjajo t -
Pri vseh tek sejah ni bilo nobemga ministra, iu interpelacij se jc žc cel kup nabral, pa vcudar odgovora, ui. —
Dopis iz Bciy pred Ssckaui 7. L m.
Četcrti bataljon I.ttblauskiga regimenta jc prišel včerej v IJelje, nekoliko pred Izsekani, iz kterjga terga smo ogerske Ilouve-dc, 2 do 3 sto pešjov in 41) konjikov pregnali. Tako jaderno so se v iOsek vmakuili, de mosta čez Dravo, 2SI) korakov dolziga uič niso vteguili poškodovati. ISataljou jc bil pri tej priložnosti v sprednji straži in oger-ski puutarji so bili lako berzi, de šc mogoče ui bilo, jih s streljanjem doseči.
Pri tej mali priložnosti se je pokazala pri hrabrih Krajncih ncizrckliva boja&cluout, iu bili bi sovražuika, ako bi jim bilo pripu-šeno bilo, no.ter v terdujavo lise k guali; to-de, ker jc 'jfia do terdujavo skozi iu skozi v slreljavuosti terdujavih topov (kanouov), ste zaiuogli samo 19. iu 22. kompanija čez most priti iu ga obsesti, druge vojaško trume so pa v Beljak ostale. Junaški Krajuci, ki vse zoperuosli stanovitno nosijo, in povsod puutarjc pogumno preganjajo, so vse hvale vredni.
Dolgo ineude bomo šc tu ostali, in pred nc odidemo, de se terdnjava poda. Na uiostu v llcljah pred Esckam.
(l»ravi Sloveuc.)
Papež Piuz Ta jc šc v Uaeti ino ini-sli resnično Napoiitauskc vojšake proii j>uu-tarskiui llimcaui poslati. Gcucral Čuki jc žc uck v boju ua meji enkrat zsaagai, zatorej hitijo puutarji svojim pomočnike po.silali. — Toskauski nad vaj voda Leopold JI. jc na otoku, ki se inu pravi Mina. Makor so republikam v Iliiuii tako so ludi republikam' v Florcucu ravnali, — uainreč vpili jo, dc sc mora ludi i.eouold K odstaviti, iu republika upeljati, ktera sc bode z Ilimskoj tesno zvezala. Potem mislijo ludi Sardiuskiga krala,
<*) Terdnjava iUek se jc 13. t. m. cesarskim podala in veliko veliko vojaške priprave, topov, streljniga praka, vozov iu denarjev so
v nji dobili.
muS"" '"CS"a'' 11,0 ''"II la"' P° 8v°jiu> '»»-
V	Toskanskimu sc sila žalostna godi; der.tal i/, zavcržetiili potepuhov obslojoča zatira vsakiga dobromislijočiga. VFlorencu *? A'""' kakor mcsca vinotoka na Dimaju. Kader ludi brca pameti iuo dobre vulo vladali bočejo, ledcj gorje vsem, kleri »c ujik »pacnosli vslavlali podposlijo!
V	llrdscluu sc sccr zbirajo od uladar-Jov poslani moži, kleri sc bi imeli posvetovali, kako bi se dalo ua Taliauskiui mir in red iipcl.ni, pa ua preden se zberejo iuo to rec previlarijo, io jiuiirprepozno bili.
Aiislriauska S.rmjda sama zamorc zu-pet pregnano postavne' uladarje ua njih pravični prestol postavili. Kakor so vidi, bo sam Aarl Albert, Sarijfcisfci Kralj, kterije pervi zuper Auslrio s^ povzdignil, ino a svojim inccam 1/ontbardam.i ni-pomoč hitel, če hoče kralj ostati, per 'AmOKj za pomoč iuo podporo prosili moral. KMeekiV^lavni »ustri-aaaki maršal, se a.fn.riu, gtjhVralam v Milana vojaški svel mieft kar 'Kile, de bode * vso resuico nad Taliafic;scgcl'%- priložnost bo gotovo v kratkim pt.šla. i/'
1'oljui maršallajluairt Hajirau je izvoj-w,1u,ni''.'rr?-r0 ot,J'9ka'. i "O z'5 povedal urno 200,000skudl (tclarjov) za kazin plačati, od kterih 301)0110 naša deriava; SOIKFskndi pa tam prebivavši Aualrianski konid dobi, kleri je od dcrhali čisto obropau bil,.iuo svojo iiv-Icujo kumej rešcl skoz beg. Vkazal je tudi I.ajnau l crrarcam papeiove zK.mnja, ki so jih povsod potergali, zopet na iViavno zi-dovjo obesiti, ino v miru živeti,-^iccr bo še
Prl0'cl- Se" gotovccov it imenitnej-» j . jc *aboJ v 1'adovo vzel, kjer bo od Madcckita nove vkase dočakal v J
Žalostne zgodbe
predpustnega časa 1849.
Bralj. domorodci 1 PrigodU. s« je, d, rim priložnost imel pretočeni pust pri »nojih ,va_ tovarnah iso drugih gsslijsk bili, ino doslkaj novega s,m nasledil; torej ao moram nehali, da bi lih s. odb ns popisal, ino raz-la.il. — K« zameril. mi Slovcnci, ic bo lo klerga kaj vbodlo. v arimo s. ukib reči.
Perv. zgodba j. bih na neki gostiji v Šentjanžu vinsko gore. Imeli smo mladega, prav veselega druga (venčno vodnika), ki j. prav rad prepeval, torej smo ga tud z imenam „venčuik" pozdravili, kar ga jc veselilo. Bila jo ravno zenitov njegovega brata , ki so j. na neko dobro pristavo priženil. Ti veninik je bil skoz Joirc ' volj. m lu.1 drugi „»a,i. K „Mcp„ lc goslij kcr ; s. aaccl. Sentjaniovec bili, j« zmiroi.-. ena pesem z. dritgoj donila, ino Ind ženen začno zlo pre- 1 pev.t.; p. mslim se mu v glavi zveni ter x-i„c ■z luie P.bislvo stalo j. ,u ,,„„„ ,„„	. I
veze (lovp.) jO „av,lol; polzko j. bilo, zerala nekaj malega z »negam pokrita — ienen zvu- ' nej pado ter obleži. K sreči gre edea »valov vun
z pittolo Slr.lil i — tem. je bih, mst.h (O uU;, poe. ino strele vidi nekaj ležati _,„ ^ •n. Cenena »pozna. Hitra prileti v hišo in. .-.:,-1: /'ncn svunej leži kakor merlvi! Xa lo vse IZ Ins. slirmai, in.kriej. posli,I, da j. bil. »Ir. i.; — Imeli smo senčna brihlsli — po majiro rnz--C'1""' ■»• šivlenje »o oglasi. N.s.mo jt na posllo in skerbno j« bil post,eies. — Kaj bi bilo, k. Iu so bilo zamudilo? — Jokalo neve <tc itrjo ». razšli, kakor bi nas bil veter raznese!, ino bil i« kanec.
Drugo, še veliko žaloitneja zgodba re jo navdala St. prosenea pri svaloviini v nek. kerimi v Smtklavži pioli Slovenogra,'« dolini pri 3... »vol. s. ravn. od poroke na svatovnko vino v lo keremo prišli in. začnej. plesali; vmei! lera zac.1 neki pivoe to kerčiuo iz norčijo s eno mclio plesal. - „i .j kaj hudega mislil, kar so j. zgodilo, Starešina jo imel ravno jezo na lega »cl-larja m. jo menimdo lud vinjen bil; .n ~r. ino rn.ll.rju nogo zosl.vi, iak 0. j. padok Starssina ga pa a nogo rakn. p. glavi, lak. d. omedli, ■no n« vstane. P.lj.j. teg, ,i,omaka k adravai-' ku v Slov.no - Gradec - in kaj s. j. zgodilo? — K. ga .d zdravnika domu pelj.j., vmerjo na poli, in. storjen, j. bilo hudodelo. XI slara-s.na mordo nič budega mislil, pa premalo jogi., dal, kam ga z nogo rukne. Okovarili so -a — ksj bo iujim ? Bog v«.	"
Bral je I pomislim, kaj jeza pri viai «'.ori. Tretja prigodba so jo zjodila ind na acki gostij. V.Icnsk.ga kantona. Pervi ledau po Sve-conei, k. so ravno svalji z nevestoj na žeaeaov dom pnbodili; avečeri j« bilo. Pri večerji en toke za pečjo en malo zadreinle — slaraiiaa zgrabi kupe. vina ino jo zvina«! vred godcu v -lava veri«. Ta so vslraši in z glavo ?aie ravno ni kupco; lice mo nos si lako razbije, da jc bil naenkrat ves korvav, iao sapa rau je aa noj;:; vua šla; ni bi! vslanu več piskali. Tako jo kobil aromak znatanje do groba.
Glejte, tako krivo zaslepijo ljuji svobode, j ler mislijo, da jc vse pripušeno, kar rs ko^cr 1 zdu Zatorej priporočim, da vari.-j. »o nijanoiti, I sovraštva ino norčij, klerc so pri vinu «dc ua-, klueijo, ker letošno vino se mi zdi, dn ima sirup , v sebi, ino vsak njan se ui jezon vidi. | . .B4,li,»* 'cJaJ	sker« iao miroljaii,
, da s. no bedo.no budega saošali, kar so od več | kr.jov .liii. Sliši „ „J o^nja, ropanja ino md od steklih p,ov _ Bog nas varuj lakii. ne««, kar vs.m želim kakor pravi prijatel Ijndatva.
Frcnc -'.cjioUr,
Codco-voilja iz Velenja.
v Celsai /ari
'.oilviii*
Svečana:
13. Maria Zaver«L, kmetiča hči, n; Crc-ii .\>. 20 !ci siara.
13. Jcra Šribar, kmet- hči, 42 let stara, na Ločnici T%ro. 4. 10. Mika PcČaik, iašterja ain, ! i.zcsMov
ua Utcgn Kro.	1
Natisksr iu xcloiuik J	-
DoEiH&cHaEi AO® ILOsina CItovaissMh KlovUa.
tenih h pov&kih, . ,
poslano
vsiiu Siovcncam, zlasti pagrajšakani In kmctovavcam, kovačem, živiaorcj-caia in vsilil, ki kaj živine imajo.
>-\rajnski kmetijski družbi jc po sklepu ces. kralj. uč. ministra od 13. rnaliga travna naprava »o le do v oljčna, v kteri sobo živinoreja, ž i vi uo x d r a vi l s t v o, p od ko v-stvo in več družili spodej imenovanih reči, v slovenskim jeziku učilo.
Kako potrebna je taka šola, je od cele dežele ic davuej zpoznauo. Zalo si jc kmetijska družba že veliko let prizadevala, tako šolo napraviti— pa iz same svoje moči ni bila % stanu, tako veliko reč ua noge spravili.
1'red štirimi Icli seje prav po sreči primerilo, de sta dohtarja illciwcis iu Strupi, oba učena iu skušcua živiuo7 (travnika, to reč vnovič sproiila in se učeni k a te šole brez plačila ponudila. Kmetijska družba se jc z velikim veseljem te ponudbe prijela iu je osnovo te šole po svetu imenovanih dveh gospodov popoluama poterdila, po kterim jc tudi zgo-rej imenovali minister napravo šole dovolil.
fčui čas v li šoli bo tcrpcl navadno šolsko leto, to je, začel sc bo beri po sv. Mihciu (v začetku mesca kozoperska) in bo terpcl do sv. Jakoba (konec maliga scrpaua).
Učile se bodo naslednje reči:
1)	Ncklcre splošne vednosti iz živalstva, zeljstva in rudstva, iu pa kako se ima z zdravo iivino ravnati, dc lic zboli, to je, poduk v klajcuji (fulrauji), napajanji. če ji in čednosti v hlevih, v strežbi iu oskerblcuji zdrave živiuc sploh. ,Ta poduk bo lerpei skozi 3 mesca (kozoperska in listopada) vsak dau e u o uro. Gosp. Dr. U1 e i-
\v c i s bo učcuik.
2)	Kazteleso vanje mer t ve živiue, dc sc bo iz tega vsak učcucc podučil, iz ktcrili delov živinsko telo obstoji, kakošui de so li deli, kje dc leže, iu kakošuc opravila de imajo. Ta poduk bo skozi 3 mesce (kozoperska, listopada iu grudna) vsak dan i uri lerpei. Gosp. lir. Strupi bo učcuik.
II) U:r/.la»a potrebnih vednost umiiiga podkovanja konj iu goveje živine. Ta poduk v šoli bo skozi 3 mesce (listopada, proseuca in svcčaua) vsak dau 1 uro tcrpcl. Gosp. Dr. lilei\vcis bo učcuik. •
4) Hazlaga zdravil za bolno živino. Ta poduk, vsak dau 1 uro terpeč, bo v 2 mescu (sušca) opravljen. Gosp. Dr. IIIci\veis bo učcuik.
•r») Hazlaga živinskih boleziu iu kako jih ozdravljati. Ta poduk se bo začel mcsc^ prosenca iu bo tcrpcl do kouca leta, vsak dan 2 uri. Gosp. Dr. Strupi bo učcuik.
<•) Poduk, kako živino in meso ogledovati, bo tcrpcl 1 mesec (mali traven) vsakdan 1 uro. Gosp. Dr. Illci\vcis bo učcuik.
7) Poduk v ozdravljenji bolne živine v ldevu, bo terpel skozi cclo leto po 2 uri ua dan, če bo boluišniea vedno z boluft živino prcvidcua. Gosp. Dr. Strupi bo učcuik.
5») Poduk v kovačuiei. kako se podkove izdeljujejo iu živina podkuje, bo terpel skozi cclo leto po '2 uri. Učeuik lega poduka bo na Dunajski šoli izučen in v podkovsivu poterjen kovač.
Gosp. Dr. Illcitvcis iu gosp. Dr. Sirupi se bosta tedej vcrslila v podukih; kovač pa bo učeuik podkovstva v kovačuiei, zraven lega pa tudi uju pomagavec v raznih opravilih.
V to šolo sc bojo jemali mladi iu stareji linije iz kmetov, tergov iu mest, kovaškiga, krui-tiskiga ali kakiga druziga stanu, kteri sc hočejo za svoj stan potrebnih vcduost pridobiti iu si s temi vednostmi svoj kruh služili, a!i pa Ic iz posebuiga nagnjenja iu veselja se podučili v teh rečeh, kterc zamorejo posebno vsacimu kmclovavcu Iu ali lam prav priti »»• r.ai koristne biti. — Tudi vsim zdravuikam je ta šola odperta, ki sc hočejo v živiuozdra-\il«i\u podučili. — fantje kovaškiga stanu se pa morajo z navadnim pismaiu (Lehrbrief) ska/ati, de so se kovaštva izučili,
T«a koueu šolskiga leta bojo očcuci po izprašauji šolske skazke (.SWienzeiignis.se) prejeli, v podkovslvu dobro izučcui in poterjcui pa šc posebue pisma njih umetnosti, ktcrc bosta vodja te šole iu pa učcuik podpisala.	#	(
i'o trli od eosarskiga ministra polerjenih vodilih se bo napravil in ravna! poduk v slovenski šoli za ^iviuozdravilstvo iu podkovstvo, iu ker sta se gospoda dolr.r.rj;. Blchvcia
iu Strupi proslovolno ponudila, učcnika to vsim slovenskim deželam neizrečeno koristne šole bili, bo Krajnska kmetijska družba v stanu, tošolo, ako bo vse po sreči šlo, žc pri-Jioduo jesen začeli.
V ta namen mora pa poprej hiša zvsiiui potrebnimi poslopji iu notranjo napravo pres-kcrbljcua biti.
Kmetijska družba jc v svojim velikim zboru 1844. iu 1847. Icla sklenila, poslopja na svoji pristavi ua spodnjih Poljanah v I m h Jani ti šoli prepustili, zraven lega pa še iz druž-bniga premoženja 181)0 golti. za novo zidanje priložili. Vsak bo spoznal, dc sc jc s temi darovi kmetijska družba lepo skazala iu dc zasluži zahvalo cclc dežele.
Todc li darovi niso zadosti, potrebno zidanje dokončati in vse notranje naprave ko-vačnicc, bolnišnice, hlevov za steklo živino, učilnic, Ickamice (apoteke) i. t. d. omislili, ker vsi li stroški bojo nar uicuj kakih 7 lavžcut gold. znesli.
Kmetijska družba se bo obemila na več strani, de bo potrebni znesek skupej spravila, dc sc bo zidanje berž in berž začelo, in šola z Božjo pomočjo prihoduo jesen (mesca kozoperska) začela.	v ,
Ohcrnc sc tedej nar poprej s posebno prošnjo na vso rodoljube Slovence, kakoršni-ga si bodi stauu, de naj blagovoljno pripomorejo, de se bo moglo začeto delo kiualo iu častuo dokončati.	^
Vsiiu Krajncam, pa tudi vsiin drugim Slovcncain sosednih dežela bo šola brez plačila odpcrla, lorej sc kmetijska družba obcruc s svojo prošnjo ua vse rodoljube, dc naj po svoji moči pripomorejo k ti ohčnokorislui napravi. Kdor ue uiorc veliko dali, naj da, kar po svoji moči zauiorc — vsak donesek se bo z veseljem vzel iu očitno po Novicah na znauje dal. Vsi dobrotniki bojo sloveli kot začetniki te naprave, ktcrc namen je:
1) deželi dobro izučeue kovače dati, ki bojo znali, konje umetno podkovavati;
S) kmclovavcc v živinoreji podučili, paiucliic živiuozdravuike izučiti, dc bo dežela imela umuc može, ki bojo vedili, v potrebi bolni živini pomagati;
3)	može izučiti, ki bojo polrebuo vednost iiucli v ogledovanji klavne živine;
4)	kdor bo hotel svojo bolno živino umiiimii zdravilstvu izročili, jo bo dal v lo bol-uišuico, kjer se bo ozdravljala brez vclicihpolroškov, ki bojo po postavni tarifi odločeni;
.',) kadar sc bojo pri kupovanji živine prepiri med kupci primerili, sc bo tukaj pra-. vična iu veljavna razsodba zgodila;
0) stekla živina se bo ti bolnišniei izročila;
7) učenci zdravilstva sc hojo tukej lahko izurili v ozdravljanji živinskih boleziu.
Ali ne bo to velika dobrota za vse lisic dežele, iz kterih se bojo tukaj učenci — mladi in stari — skupej zbrali, de sfc bojo izučili v toliko polrebuih vednosti! Med Slovenci imamo veliko bistrih glav, ktcrc bojo v li šoli prav po domače dane poduke lahko razumele, — in če po deželi poprašanio po zdravnikih, ki se brez vsiga poduka z bolno živino pečajo in jo ozdravljajo, boiuo slišali, dc jc več tacili vračev ali arcatov, do klerih imajo linije zaupanje, /aupaujc bi ni pa gotovo ne bili pridobili, ako bi nc bili kakšenkrat tu kakiga konja, tam kako kravo ali kako drugo živiuče ozdravili. Lcjtc! ko bi bili laki možje z bistro glavo v kaki šoli prav poduk za podlago svoje živinozdravilske umetnosti prejeli, kako zvedeni zdravniki bi bili taki! — Zdej bo vsim priložnost dana, sc v potrebnih pcrviuah živiuozdravilstva podučiti, dc bojo na šolsko vednost svoje prihodnje skušnje stavili, kakor sc terdua hiša stavi ua dobro podslavo ali fiiiidamcut. .
Poduk se jim bo brez plačila delil — samo za živež in stanovanje skozi 10 meseov jim bo treba skerbeti, dokler bojo v Luhlaiii v šolo hodili.
Ivdor ve, de je dostikrat en konj ali ena kravica skorej celo premoženje kakiga kmeta, — de dostikrat po nerodnim podkovauji svojiga konjiča ali neumnim ozdravljanji svoje kra-vico ubogi kmet ob veči del svojiga premoženja pride, — de imamo tako malo izučeiuh kovaških mojstrov v deželi, dc jih lahko na perstih soštcjciuo, — de nam pravih zdravnikov za živino povsod manjka, — de jc ogledovanje klavne živine iu mesa dostikrat ljudem brez vse vednosti prcpušeuo, — kdor to iu še več drugih težav ve, s kterimi imajo posestniki živine po mestih iu po kmetih opravili, si bo gotovo na vso moč prizadeval, de sc taka koristna šola berš na noge spravi, iu ne bo le po svoji moči sam pripomogel, »ernuč bo tudi svoje znanec iu prijallc nagovarjal, de bojo pripomogli, vsak po svojim premoženji.
Slovenci! tu vam jc obširna priložnost dana, sc vdjauji prijallc domovine skazati! Ta šola ni le lepa misel, leuiuč je silna potreba, imenitna naprava! Združena moč veliko zamorc.. Podpirajte tedej hvale vredni začet ik kmetijske družbe ue le tisti, ki ste njeni udje, t emuč vsi rodoljubi, ker ta naprava jc naprava v prid cele domovine!
Oznanilo sc bo pozneje, kteri možje bojo prejemali denarne doneske in nabrane denarje drušbi pošiljali. Prejemali jih pa že zdej pisaruica kmetijske družbe v Lublani v Icudrovih ulicah Nro. 1 !)•"», v 2. nadstropji.	*
Odbor niš!ro c. k. kmetijske družbe
v L ti blatu ti. dan veličina travna 1 &•!•>. .
V Celi prijfuia denarne doneske gutp. J. J/. Wokauu.
Natisnil J. li. Jcrctia v Celi.