245 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
politi~no, literarno in glasbeno zgodovino, temu pa se pridru‘ujejo knji‘nice, arhivi, raziskovalne institu-
cije v Celju, Ljubljani, Mariboru in na Dunaju ter najrazli~nej{i krajevni in dru‘inski viri: pisma, dnevniki,
uradni akti, spomini, ~asopisje, ustna in zabele‘ena pri~evanja dru‘inskih ~lanov, dokumenti, ki so jih
prepustili piscu, fotografije – nekatere so na{le pot tudi v publikacijo.
Ipavci so odli~no delo, ki ga bodo z veseljem vzeli v roke ljubitelji {entjurske pokrajine, ki je tudi dom
avtorja, ki ga bodo z veseljem vzeli v roke ljubitelji glasbe in na{e kulturne preteklosti. Pisano je ‘ivo in
prijetno, polno raznovrstnih pogledov in vrednotenj, s katerimi se seveda v~asih tudi ne strinjamo. Polno
je duhovitih domislic, med katerimi naj tu omenim samo eno, sodbo o vplivnosti ‘ensk v zgodovini. Ta
vplivnost je bila, kakor pravi Grdina najvi{ja v 18. stoletju, v ~asu Marije Terezije, Katarine II. in markize
Pompadour, potem pa so se morale sprijazniti z zmanj{anjem svoje vloge. »[ele doba telefona bo spet
nekoliko pove~ala mo~ lep{ega spola« (str. 7).
Ko beremo Ipavce, moramo imeti pred o~mi tudi to, da je dr. Grdina bistveno pripomogel k zmagoviti
poti Princese Vrtoglavke, glavnega dela Josipa Ipavca, ki je 29. novembra 1997 do‘ivela krstno predstavo
v Mariboru, potem ko ji je dal po motivih izvirnega libreta Mare Berksove prav on novo besedilo.
[tudija o Ipavcih je bila skoraj v isti obliki in vsebini, kakor jo ima v knjigi, predlo‘ena kot disertacija
ljubljanski filozofski fakulteti. Naslov je nekoliko druga~en: Zgodovinske podobe me{~anske kulture na
Slovenskem [tajerskem v XX. stoletju (na primeru dru‘ine Ipavec). Pred komisijo Vasilij Melik, Jo‘e
Sivec, Peter Vodopivec in Janez Cvirn je bila obranjena 19. decembra 2001. Tako je dr. Igor Grdina
svojemu prej{njemu slovenisti~nemu doktorskemu naslovu (1994) pridru‘il {e drugega, zgodovinskega.
Vasilij Melik
Brennpunkt Mitteleuropa : Festschrift für Helmut Rumpler zum 65. Geburtstag. Ur. Ulfried
Burz, Michael Derndarsky, Werner Drobesch. Klagenfurt : Carinthia, 2000. 688 strani.
Ob 65. letnici celov{kega univerzitetnega profesorja dr. Helmuta Rumplerja je v redakciji treh njego-
vih u~encev in sodelavcev iz{el zbornik, ki na skoraj sedemsto straneh prina{a 43 razprav jubilantovih
kolegov iz znanstvenega sveta Avstrije (28 prispevkov), Nem~ije (5), ZDA (2), Velike Britanije (1),
Mad‘arske (2), ^e{ke (2) in Slovenije (2), tabula gratulatoria ima 145 imen iz razli~nih dr‘av Evrope in
ZDA, pa tudi seznam tistih, ki so omogo~ili natis te obse‘ne knjige, ka‘e kak{en ugled prof. Rumpler
u‘iva v Avstriji in {e posebej na Koro{kem.
Z naslovom Brennpunkt (‘ari{~e, fokus) Mitteleuropa so uredniki lapidarno poudarili podro~je znan-
stvenega ukvarjanja Helmuta Rumplerja, ki je z nekaj razpravami sicer posegel tudi v starej{a obdobja,
druga~e pa je ostal zavezan prou~evanju zgodovine 19. in 20. stoletja. Rezultat raziskovanj je impozantna
bibliografija, ki navaja 9 monografij, 114 razprav, 48 recenzij, 26 uredni{kih del (ti podatki so pa~ zastareli,
ker jih povzemam po objavljeni bibliografiji v tem zborniku, ki pa je zaklju~ena z avgustom 2000).
Zbornik je razdeljen na pet tematskih podro~ij. Uredni{kemu uvodu, predstavitvi jubilanta izpod peresa
Fritza Fellnerja in Claudije Fräss-Ehrfeld ter bibliografiji najprej sledi prvi sklop razprav, ki so namenjene
teoriji zgodovine in zgodovinopisju. Tr‘a{ki arhivist Pierpaolo Dorsi ocenjuje pomen arhiva dru‘ine
Thurn-Taxis iz gradu Devina za avstrijsko in regionalno zgodovino, Jan Havránek iz Prage govori o
poskusih sinteze ~e{ke zgodovine v razmerju med politiko in raziskovanjem. Peter G. Tropper iz Celovca
je obdelal tehniko zgodovinskega raziskovanja v za~etku 18. stol. na primeru Chronicon Gotwicense
(samostana Göttweig), Fritz Fellner iz Salzburga je ocenil delo Huga Hantscha pri diskusiji o avstrijski
zgodovinski zavesti, Ulfried Burz iz Celovca se je posvetil vpra{anju vojne krivde v Avstriji kot problemu
iskanja identitete in samozanikanja. Elmar Lechner iz Celovca pa je predstavil Hermanna Braumüllerja kot
zgodovinarja koro{kega {olstva in pedagogike. Werner Berthold iz Leipziga razpravlja o napredku kot
problemu in njegovi problematiki, Hartmut Zwahr iz Leipziga pa objavlja svoje dnevni{ke zapise iz
za~etka novembra 1989, ko se je za~el konec NDR.
Najobse‘nej{i je drugi sklop razprav, ki nosi naslov Za~etek in konec habsbur{ke historie. Za~enja ga
Günther Hödl iz Celovca, ki govori o elementih de‘elne zavesti v poznem srednjem veku. Johann Reiner
iz Innsbrucka se posve~a poroki {panske infantinje Isabelle z nadvojvodo Albrechtom leta 1598/99,
dolgoletni direktor in{tituta za evropsko zgodovino v Mainzu Karl Othmar Frh. von Aretin se je posvetil

246 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
Sv. rimskemu cesarstvu po 1648 kot primeru vakuuma politi~ne mo~i v srednji Evropi. Grete Klingenstein
iz Gradca je opisala dunajsko dvorno komer~no komisijo 1719-76, JiYi KoYalka iz Prage pa pi{e o ~e{kem
avstrijstvu v 19. stol. Werner Drobesch iz Celovca je napravil primerjavo med Trstom in Usti nad Labem
v letih 1815 do 1914 glede na gospodarsko modernizacijo in razvoj me{~anstva v perifernih centrih.
Michael Derndarsky iz Celovca je vzel v kriti~en premislek kromeri{ko ustavo, Éva Somogyi iz Budimpe{te
se ukvarja z ogrskim ministrstvom na Dunaju v ~asu dualizma. Peter Urbanitsch z Dunaja razpravlja o
razmerju dr‘avne oblasti do politi~nih dru{tev in strank, Friedrich Gottas iz Salzburga pa primerja Nemce
v Transilvaniji s tistimi iz Spi{a (Zips). Alfred Ableitinger iz Gradca se je posvetil krizi politi~nega sistema
v Cislajtaniji v letih 1898 do 1900, Lothar HQbelt z Dunaja pa govori o konservativni in kr{~ansko-
socialni stranki konec 19. stol., medtem ko Peter Broucek z Dunaja razpravlja o voja{kih aspektih v
monarhiji do oktobrskega manifesta cesarja Karla oktobra 1918.
Tretji sklop razprav nosi naslov Srednja Evropa v ‘ari{~u politike. Ta sklop uvaja razprava Klausa
Hildebranda iz Bonna o pax Britannica in Prusiji v letih 1865 do 1870, tej razpravi sledi prispevek Istvána
Dioszégija iz Budimpe{te o mestu Bosne in Hercegovine v zunanjepoliti~nih predstavah grofa András-
syja. Janko Pleterski je prikazal zunanjepoliti~ne stike Slovencev v letih 1903 do 1918, Solomon W ank iz
Lancastra v Pennsylvaniji je dal nekaj psiholo{kih notic k ‘ivljenjepisu grofa Aehrenthala. Francis Roy
Bridge iz Leedsa je opisal stali{~a Aehrenthala, Izvoljskega in Greya do aneksije Bosne in Hercegovine.
Horst Hasellsteiner z Dunaja je prikazal srbski koncept re{evanja nacionalnega vpra{anja na Ogrskem kot
ga je predlagal M. Polit-Desan~i} leta 1861 v listu Ost-und West in ki je bil podoben {vicarski re{itvi,
Wolfdieter Bihl z Dunaja pa razpravlja o nem{ki politiki glede Turkestana med prvo svetovno vojno.
^etrti razdelek se imenuje Kaleidoskop 20. stoletja. Tu je najprej razprava ‘al pokojnega Richarda G.
Plaschke z Dunaja o slova{ki vstaji 1944, Du{an Ne}ak je opisal Hallsteinovo doktrino, Arnold Suppan
z Dunaja pa je prispeval kronologijo dogajanj v vzhodni srednji in jugovzhodni Evropi v letih 1985 do
1992. Dieter A. Binder iz Gradca je predstavil zanimive observacije Karla Krausa in Josepha Rotha o
politi~nih dogajanjih v Avstriji. Robert Kriechbaumer iz Salzburga je opisal Landbund, Herbert Matis z
Dunaja pa kaj se je zgodilo v Creditanstaltu-Wiener Bankvereinu po an{lusu. Robert D. Billinger ml. Iz
Severne Karoline je pripravil prispevek o avstrijskih vojnih ujetnikih v ZDA v letih 1943-46, Ernst
Hanisch iz Salzburga pa je opisal dekristijanizacijo in elemente avstrijske dru‘bene strukture v drugi
republiki.
Zadnji sklop razprav je namenjen obravnavam zgodovine {olstva, cerkve in kulturnih dogajanj. Ge-
rald Grimm iz Celovca je prispeval razpravo o diskusiji o reformi gimnazije v letih 1838 do 1848, Ernst
Bruckmüller z Dunaja obravnava promemorijo Alfonsa Dopscha iz leta 1907 o osnovah, po kakr{nih naj
bi se pisali u~beniki za zgodovino za vi{je razrede srednjih {ol. Erich Leitner iz Celovca pi{e o celov{kih
kapucinih, ki so najstarej{i meni{ki red v Celovcu, Maximilian Liebmann iz Gradca razpravlja o manifestu
iz Mariazell, ki je nastal kot priprava za 1. avstrijski katoli{ki shod po drugi svetovni vojni maja 1952.
Herwig Wolfram z Dunaja je svojo razpravo posvetil ~asu, ki ga imenujemo poznootonski in zgodnjesa-
lijski, torej prvi polovici 11. stol., in se posve~a temi, kako je izobrazba vplivala na kariere nekaterih
visokih cerkvenih dostojanstvenikov v Nem~iji. Holger Afflerbach iz Düsseldorfa je prispeval zadnjo
razpravo k tej obse‘ni publikaciji, in sicer je obravnaval vpliv predstav o Atlantskem oceanu na Kolumbo-
va potovanja. Vsekakor smo dobili lep zbir zanimivih in tehtnih razprav, od katerih jih je veliko zanimivih
tudi za slovenskega bralca.
Kratek oris Rumplerjeve dosedanje znanstvene poti ne bo odve~ tudi za slovenske bralce. Rojen je bil
12. septembra 1935 na Dunaju, tu je tudi {tudiral zgodovino in germanistiko, 1963 je doktoriral pri Hugu
Hantschu s temo »Max Hussarek, Nationalitäten und Nationalitätenpolitik in Österreich im Sommer des
Jahres 1918« (iz{la 1965). Leta 1963 je postal asistent na dunajski univerzi pri Friedrichu Engel-Janosiju,
dobil Humboldtovo {tipendijo in se izpopolnjeval ter zbiral gradivo v Nem~iji, Italiji in tudi v Sarajevu ter
se leta 1973 habilitiral pri Heinrichu Lutzu s temo »Die deutsche Politik des Freiherrn Friedrich von Beust
1848-1850. Zur Problematik mittelstaatlicher Reformpolitik im Zeitalter der Paulskirche« (iz{la 1972).
Leta 1975 je postal profesor za novej{o in avstrijsko zgodovino na univerzi v Celovcu, kjer predava {e
danes. Leta 1990 je dobil avstrijsko dr`avno nagrado Karla von V ogelsanga, l. 1993 je postal dopisni ~lan
Slovenske akademije znanosti in umetnosti, l. 1995 redni ~lan avstrijske akademije znanosti. Med mono-
grafijami je poleg navedenih dveh omeniti {e vsaj »Das Volksmanifest Kaiser Karls vom 16. Oktober
1918. Letzter V ersuch zur Rettung des Habsburgerreiches«, 1966 in pa 8. zvezek Österreichische Geschi-

247 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
L. S. Dubin, The Port Jews of Habsburg Trieste. Absolut Politics and Enlightenment
Culture. Standford : University Press, 1999. 335 strani; T . C atalan,  La comunità ebraica (1781–
1914). Politica società cultura. Trieste : Lint, 2000. 372 strani; S . B o n,  Gli ebrei a Trieste. Identità,
persecuzione, risposte. Trieste : Lint, Istituto regionale per la storia del movimento di liberazione nel
Friuli – Venezia Giulia, 2000. 375 strani.
V kozmopolitiskem jedru nastajajo~ega tr‘a{kega emporija so Judje ‘e v prvi polovici 18. stoletja
odigrali pomembno trgovsko in finan~no vlogo. Dunajska oblast – pobudnica pristani{kega razvoja, je v
do takrat gospodarsko nerazvitem obmorskem naselju s posebnimi privilegiji in verskimi svobo{~inami
spodbujala priselitev podjetni{ke elite. V merkantilisti~ni eri so Habsbur‘ani zaznali gospodarski prese‘ek
multikulturnega in ve~verskega okolja. Prepri~ali so se, da je za gospodarstvo monarhije in {e posebej za
gospodarsko bodo~nost Trsta potreben finan~ni potencial verskih in etni~nih diaspor. ^as je pokazal, da
so bili za razvoj tr‘a{ke trgovine nadvse pomembni {e posebej judovski trgovci, ki so se ukvarjali z
mednarodno trgovino in so imeli veliko izku{enj na kreditnem podro~ju.
Ameri{ka zgodovinarka Lois S. Dubin, ki je sledila razvoju judovske skupnosti v Trstu v 18. stoletju,
se je osredoto~ila na spremembe, ki so jih tr‘a{ki Judje do‘iveli v ~asu odmiranja stanovske dru‘be in
uveljavljanja prosvetljene habsbur{ke absolutisti~ne politike. Dr‘ava, ki je bila v Trstu pobudnik gospo-
darskega razcveta, je s posami~nimi patenti in edikti, zagotovila svobodo gospodarsko koristnim posa-
meznikom in skupinam, ki so se v prosto luko priselili z delovnimi izku{njami in kapitalom. Ko je {lo za
gospodarsko korist Trsta in cesarstva nasploh, je tudi globoko verna Marija Terezija bila pripravljena
pozabiti na primat katoli{tva. Pragmati~ina vladarka je bila v splo{no dobro pripravljena podpreti tudi
Jude, ki so se ukvarjali po njenem s pregre{nimi dejavnostmi. Za{~itila jih je s posebno diplomo in jim
dodelila samoupravo, s katero je judovskim glavarjem prisodila popoln nadzor nad civilnim in verskim
‘ivljenjem tr‘a{ke judovske skupnosti.
Privilegije, ki jih je v 18. stoletju pridobila tr‘a{ka judovska skupnost, Dubinova razume kot eno od
temeljnih sredstev merkantilisti~nega poseganja prosvetljenih vladarjev. Modernizacija dr‘ave je zahtevala
odpravo tradicionalnih spon in vzpostavitev novega odnosa med posameznikom in dr‘avo. Ob tem
avtorica opozarja, da je udejanjanje merkantilisti~nih na~rtov dvora naletelo na ostro nasprotovanje poda-
nikov. Denimo, v Trstu so jim nasprotovali tr‘a{ki patriciji, ki so z veliko nenaklonjenostjo spremljali
razvoj tr‘a{kega emporija in porast kozmopolitske srenje v njem.
Svobo{~ine, ki so jih ‘e sredi 18. stoletja u‘ivali v Trstu Judje, ki so se lahko s posebnim dovoljenjem
chte pod naslovom »Ein Chance für Mitteleuropa. Bürgerliche Emanzipation und Staatsverfall in der
Habsburgermonarchie 1804-1914«, ki je iz{la 1997. Za pomembno izdajo virov pod naslovom »Die
Protokolle des österreichischen Ministerrates 1848-1918« je napisal uvodni zvezek in uredil {e 13 zvezkov.
Tesne vezi pa ve‘ejo Helmuta Rumplerja tudi s slovenskimi zgodovinarji, saj si je vseskozi trudil
navezati stike z njimi. Tako je bil stalni udele‘enec na sre~anjih avstrijskih in jugoslovanskih oz. kasneje
le slovenskih zgodovinarjev v okviru zgodovinske komisije obeh dr‘av. Leta 1980 je organiziral odmevni
simpozij ob 60-letnici koro{kega plebiscita, sodeloval pri simpoziju in zborniku Zgodovina Nemcev na
podro~ju dana{nje Slovenije 1848-1941, l. 1994 pa pri simpoziju Katoli{ka prenova in protireformacija v
notranjeavstrijskih de‘elah 1564-1628, ~e omenim le najva‘nej{e, saj je sodeloval {e pri {tevilnih drugih.
Leta 1993 je en semester tudi predaval na oddelku za zgodovino FF v Ljubljani, vabil pa je tudi slovenske
zgodovinarje, da so predavali v Celovcu in sodelovali v njegovih seminarjih. Nekaterim slovenskim
{tudentom je omogo~il kraj{e ali dalj{e {tudijsko bivanje v Avstriji in so pri njem lahko opravljali magiste-
rije ali doktorate. Tisti, ki smo imeli prilo‘nost sodelovati z njim, ga poznamo kot ljubeznivega, na mo~
zgovornega in na diskusijo vselej pripravljenega sogovornika, ki z naklonjenostjo spremlja na{e delo in ki
je s simpatijami gledal tudi na proces osamosvajanja Slovenije, kar ni bila ravno samoumevna dr‘a. Zaradi
vsega tega je bil tudi izvoljen za dopisnega ~lana SAZU, kot sem ‘e omenil. Ob ~estitkah za jubilej si
‘elimo tak{nega sodelovanja tudi {e naprej.
Franc Rozman