Ameriška Domovina

AMCRICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 12, 1962
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPGR

STEV. LX — VOL. LX
Kaj sodijo volivci o
posameznih predlogih
Volivci 22. okraja države Ohio, ki je ž'e dolga leta v republikanskih rokah, so za zavarovanje ostarelih v okviru Social Security, za svobodnejšo zunanjo trgovino, pa proti zvezni podpori šolam in proti zveznemu načrtu za gradnjo zaklonišč proti atomskemu napadu.
CLEVELAND, O. — Francis P. Bolton, ki zastopa republikanski 22. okraj države Ohio v zveznem Kongresu, je poslala pretekli mesec volivcem v svojem okraju vprašanje, kaj sodijo o važnih vprašanjih in predlogih, ki jih Kongres obravnava. Okraj obsega del mesta Clevelanda in del njegovih jugovzhodnih predmestij.
Za predlog zavarovanja ostarelih za bolezen v okviru Social Security se je izjavilo 55.3 odstotka povprašanih, proti 40 odstotkov. Zanimivo je, da podpora za ta predlog pada. Leta 1960 se je zanj izjavilo preko 60 odstotkov povprašanih, lani še had 58 odstotkpv.
Nad 55 odstotkov povprašanih se je izjavilo proti zvezni podpori šolam, le 43.9 odstotkov pa proti zveznim podporam študentom pri njihovem študiju (štipendije).
Povprašani so se v razmerju 52.3% : 39.9% izjavili proti posebni zvezni podpori za vežba-hje mladih ljudi, ki so prezgodaj zapustili šolo, pa sedaj ne hiorejo dobiti zaposlitve.
Proti posebnemu tajniku za vprašanja mest in njihovih Zadev kot članu zvezne vlade se je izjavilo 61.4 odstotke povprašanih, za pa le 29.9 odstotkov.
Vpogled v finančno stanje volivcev daje odgovor na vpraša-hje, ali naj bo odtegnjen dohod-hinski davek na dividende in o-bresti hranilnih vlog ali ne. Proti se je izjavilo 56.6 odstotkov Povprašanih, za le 33.9 odstotkov.
Za svobodnejšo ameriško politiko v zunanji trgovini glede Zhižanja carin se je izjavilo 68 odstotkov, proti le 15.
Za nakup bondov Združenih harodov se ni izjavilo niti 40 odstotkov povprašanih.
Zlasti odločno so se povpraša-tti volivci izjavili .proti zvezne-^h načrtu za gradnjo zaklonišč Proti atomskemu napadu.
Novi grobovi |jj|0 |e|j gospodarsko
konferenco nevtralcev
Michael Morel
Po dolgi in mučni bolezni je preminul v Holy Family Home Michael IMIorel, star 73 let, stanujoč na 16224 Grovewood Ave. Tukaj zapušča soprogo Frances, roj. Smrdel, doma iz Selc, fara Slavina pri Št. Petru na Krasu, otroke Franka, Michaela, Stan-leya, Mary Vardian, Frances Zupan, Ann Smekal, Josepha, Edwarda, 13 vnukov, sestro Jennie Vicic (v Detroit, Mich.) ter druge sorodnike. Rojen je bil v Narinu, fara Košana pri Št. Petru na Krasu, kjer zapušča tri sestre. Tukaj je bival 52 let in je bil zadnjih 15 let zaposlen pri Morrison Prod. Co. Upokojen je bil pred 2 leti. Bil je član društva Carinola Tent No. 1288 T.M. Pogreb je danes dopoldne ob desetih iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. na Lakeview pokopališče.
Peter Vasilewski
V	Golden Age bolnici je preminul Peter Vasilewski (Vasil), star 78 let, stanujoč na 14615 Westropp Ave. Tukaj zapušča-soprogo Mary, otroke Josepha, Alexa, Anno Hegedorn, Peter Alice Colvin ter druge sorodnike. Rojen je bil v Litvi. Zaposlen je bil v Fisher Body Co. Pogreb bo jutri ob enih iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. na Knollwood pokopališče.
Paul W. Zoretich
V	Euclid Glenville bolnišnici je v soboto umrl 24 let stari Paul W. Zoretich s 15305 Lake. Shore Blvd. Pokojni je bil rojen v Clevelandu in je bil še samski. V bolnišnici je bil komaj en dan. Zapustil je starše Paula in Mary (roj. Thomas) Zoretich, sestri Paulino Markuz in Nancy ter brata Franka. Zaposlen je bil pri Leece-Neville Co. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo ob 8:30 zj. v cerkev sv. Hieronima (St. Jerom’s) ob 9:30, nato na Kalvarijo.
Bila pripravi iena, a on je vedel
On: “Moja draga, ne pomaga nič ogledavati te lepe klobuke: nimam v žepu več kakor en sam dolar.”
Ona: “Ti bi moral vendar znati, d? kadar grem jaz veh, da hočem vselej kako stvar kupiti ”
On: “Jaz vem!”
Sklicala jo bosta z Naserjem za letišnje poletje v Jugoslavijo.
BEOGRAD, FLRJ. — Zagata, ki se v njej nahaja jugoslovanska zunanja trgovina, je več kot zadosten povod, da išče Tito pota, kako bi se izognil gospodarskemu pritisku, ki ga izvaja na njegovo gospodarstvo čisto nehote Evropska gospodarska skupnost. Jugoslavija mora namreč po svoji zemljepisni legi imeti s skupnostjo ozke poslovne stike, saj je tja usmerjeno nad 40% jugoslovanske zunanje trgovine. Ker se zaveda, da je on odvisen od skupnosti in ne skupnost od njega, išče zaveznikov v gospodarski tekmi s skupnostjo.
Povabljeni bodo vsi udeleženci lanske konferece nevtralcev v Beogradu.
Dolgo se že trudi, da bi pridobil nevtralne države za skupen gospodarski nastop proti skupnosti. Sam je šel v ta namen v Kairo, sedaj je poslal tja še svojega zunanjega ministra. Nekaj uspeha so ta potovanja morala imeti, kajti beograjski uradni krogi že govorijo o gospodarski konferenci nevtralnih držav, ki naj bi bila letošnje poletje. Ni še določen kraj, pa tudi ne, kdo bo vse povabljen. Povabljeni bodo gotovo vsi udeleženci : lanske beograjske kon-ference nevtralnih držav. Povabila bodo pa verjetno šla tudi na tiste evropske nevtralne države, ki trpijo pod pritiskom skupnosti. Povabili bodo dalje tudi nevtralne države iz Azije, Afrike in Južne Amerike.
Da bi konferenca mogla gospodarsko pritisniti na Evropsko gospodarsko skupnost, tega si niti v Beogradu ne domišljajo. Upajo, da bodo s “političnim pritiskom” nadomestili to, kar ne morejo z gospodarskim. Konferenco bosta sklicala Tito in Naser, najbrže se bo vršila v Jugoslaviji, kajti na Bledu je na primer poleti gotovo prijetnejše kot v Egiptu. Povrhu ima pa Tito še nekaj dolarjev iz ameriške pomoči, da jih lahko potroši za velevažno gospodarsko nalogo.
Posojilo ZA’ je naletelo v Kongresu na težave
WASHINGTON, D.C. — V senatnem odboru za zunanje zadeve so koncem preteklega tedna obravnavali podpis posojila Združenim narodom v znesku $100,000,000 potom nakupa obveznic. Tekom debate so republikanci stavili predlog, naj administracija sploh ne podpiše obveznic, ampak naj da kar naravnost Združenim narodom posojilo za dobo dveh let. Republikanski predlog je dobil vseh 7 republikanskih glasov, proti je glasovalo 8 demokratov.
To je slabo znamenje za usodo posojila, ki bo ta teden prišlo pred plenum senata. Ako bodo vsi republikanci glasovali strnjeno proti podpisu obveznic in pritegnili na svojo stran svoje običajne zaveznike med južnimi konservativnimi senatorji, bo zakon propadel.
Predstavniški dom še ni začel postopka. Mislijo, da ga bo ta teden. Tam je še manj upanja, da bi predlog administracije dobil večino.
RUSK OPOZORIL GROMIKA NA NEVARNOST RDEČEGA PRITISKA NAZ^ BERLIN
Državni tajnik Dean Rusk je včeraj opozoril sovjetskega zunanjega ministra ,na sestanku v Ženevi na nevarnost motenja rednih zvez med Zahodno Nemčijo lin Zahodnim Berlinom od strani Sovjetije in komunistične Vzhodne Nemčije.
ŽENEVA, Šv. — Včeraj so se sestali pri večerji državni rajnik Dean Rusk, angleški zunanji minister Home in sovjetski zunanji minister A. Gromiko. Ameriški državni tajnik je tekom razgovorov svaril Gromika pred novim rdečim pritiskom na Berlin. Rusi so pretekli teden skušali ovirati letalski promet z Berlinom na ta način, da so odvrgli v zraku v letalskem koridorju na tisoče drobnih kovinskih listkov, ki naj bi onemogočili redno nadziranje in vodenje letal v Zahodni Berlin in iz njega s pomočjo radarja. Včeraj je neki vzhodnonemški mejni stražar streljal na angleški vojaški avto, pri čemer je bil voznik ranjen. To je položaj v Berlinu znova zategnilo. Rusk je Gromiku v navzočnosti Homa povedal odkrito, kam taka komunistična taktika lahko pripelje.
Ameriški letalci vodijo bombnike v fšeinaimi!
WASHINGTON, D.C. — V vladnih krogih priznavajo, da vodijo bombnike v Južnem Vietnamu pri napadih na oporišča rdečih gverilcev ameriški letalci ali neposredno ali pa kot učitelji južnoviethamskih letalcev. Pri tem poudarjajo, da je naloga ameriških letalcev učiti južnovietnamske letalce, ne pa bombardiranje rdečih gverilcev.
V zvezi s tem izjavljajo, da ameriški letalci ne lete pri bombnih nalogah nikdar sami, ampak vedno le kot spremljevalci, oziroma učitelji Južnih Vietnamcev.
Združene države so pretekli teden dobavile južnovietnam-skemu letalstvu 20 Sabre-jet lovskih letal in 8 šolskih jet letal. Podobna letala so nedavno “prodale” Jugoslaviji.
-------O-------
Zavarovanje
“Ali mi svetujete, naj se zavarujem za primer nesreče pri isti zavarovalnici, kakor ste zavarovani vi?”
“Seveda! Jaz sem zavarovan že dvanajst let, pa se mi do danes še ni nič zgodilo!”
Po razgovorih je Rusk dejal časnikarjem, da so se na večerji z Gromikom in Homom raz-govarjali o položaju v Berlinu in Gromiku povedali, da zahodnim silam to, kar delajo tam rdeči zadnje tedne, ni prav nič všeč. Na vprašanje časnikarjev, kak je sovjetski odgovor na to, je Rusk odgovoril: “To bomo videli v dnevu ali dveh.
Gromiko je vprašanja časnikarjev pri odhodu od večerje zavrnil češ, da tam ni primeren prostor za časnikarsko konferenco.
Priprave za konferenco
Rusk bo po vsej verjetnosti ostal v Ženevi kakih 10 dni, da bo razor ožitvena konferenca, katere začetek je določen za sredo, dobro stekla. Včeraj se je poleg z Gromikom in Home-om razgovarjal tudi z nemškim zunanjim ministrom G. Schroe-derjem. 'Sestala sta se v Lau-sanni.
Ameriški in angleški zastopniki so se razgovarjali o skupnem predlogu za dogovor končanju preskušanja atomskega orožja, ki ga bodo te dni predložili $ovjetiji in o skupnem stališču, ki ga mislijo zavzeti pri razgovorih o razorožitvi. Od teh nihče ne “pričakuje” veliko, pač pa “goje upanje”, da bo morda le kaj prinesla, kot je dejal pretekli teden sam predsednik Kennedy.
Pri čitanju sv. zgodb
Oče je prebiral sv. zgodbe. Wikega večera je ravno bral od Noetovih časov, ko je ravno sk°nčal stavelk: “ ... in zagrnila ^ voda doline in hribe.” Njegov sinček poseže s svojo osodo vmes: “Ali so v Noeto-časih tudi igrali “base bali game?”	j*
Oče: Ne so bila premokra
itla’’	, % lir:
Pred novimi pogajanji Zahoda in Vzhoda v Ženevi
Cleveland, O. — Težko bi jim j iz Waishingtona, Home iz Lon-ijonažo.
našli pravo ime. Predsednik dona in Gromiko iz Moskve, ravno o
Kennedy je namreč rekel nallmai° namen govoriti o pogod-
svoj zadnji tiskovni konferen- bi 0 kontr(>li PrePt>v®di Presku-
šanja atomskega streliva, ki naj
CUOUDY
Vremenski
prerok
pravi:
Delno oblačno in vetrovna. Naj višja temperatura 48.
ci. da ni treba sedanjega sestan-kn v Ženevi smatrati ket čisto razorožitveno konferenco. Na sestanku lahko udeleženci ob-ravnajo vsak predmet, ki bi zmanjšal sedanjo mednarodno napetost, na primer berlinsko krizo, položaj v jugovzhodni Az\ji itd. S tem je dal komunistom zeleno luč, da lahko začno
bi bila tudi bistven del sporazuma o razorožitvi. Da začetni ministrski sestanek ne more roditi nobenega uspeha, je jasno. Hruiščev je ponovno rekel, da se o načelih razorožitve morejo rozgovarjaiti in odločevati samo državni poglavarji, ne pa nhhovi najvišji diplomatje. Kako ceni svojega zunanjega ministra, je tudi povedal. Na dru-
deibate o vseh vprašanjih, ki ni-lgi strani bo pa Gromiko imel majo z razorožitvijo nobene priliko, da na predhodnem se-
zveze, nudijo pa lepo priliko za komunistično propagando. Dne-vn; red konference je tako izročen na milost in nemilost komu-nisitčni propagandni taktiki. Revež bo tisti, ki mu bo moral slediti od dneva do dneva.
Konferenca se je dejansko začela že danes. Sestali so se namreč zunanji ministri Rusk
Stanku govori o čemur, koče, saj je Kennedy dal že naprej pristanek na tako taktiko.
Angleški ministrski predsednik Macmillan je rekel v parla mentu, da je tehnika kontrole že tako napredovala, da bo mogoče nuditi Rusom tak način kontrole, da ga Moskva ne bo mogla smatrati kot prikrito špi-
Morda bo danes Home tem govoril R,usku in Gromiku, pa bo udaril v prazno. Glavni Kennedyev zaupnik za razorožitev Foster je namreč rekel tudi koncem preteklega tedna ravno nekaj nasprotnega: da bo treiba kontrolo nad razoro-ževanjem še razširiti in poglobiti. Tako sta Washington in London še koncern preteklega tedna bila vsak svojih misli o najločljivejši točki v razorože-vanju. Ako pri tem pomislimo, da je Moskva sploh proti vsaki kontroli, Parizu se pa razgovori v eedanjem času in pri današnjem političnem položaju zdijo nepotrebno zapravljanje časa, potem si lahko mislimo, v kakem vzdušju se bo začela nova razorožitvena konferenca. To seveda ne bo motilo v Ženevi zbranih časnikarjev, ko bodo začetek konference slavili za nekaj izrednega in le mimogrede izražali o njej kvečjemu že davno obrabljene dvome.
Pri vsem tem je pretekli teden Macmillan ponovno izjavil, da je pripravljen, da gre vsak čas v Ženevo na konferenco, ako se mu bo to zdelo potrebno. Ken nedy je na svoji tiskovni konfe renči rekel, da ne mara hoditi na sestanke na vrhovih ako ne nastopi “skrajno nevaren položaj” ali vojna nevarnost. Torej je o sestanku na vrhovih drugega mnenja kot Macmillan. Zdi se nam, da je Kennedy šel s svojo izjavo tako daleč, da ga bo radi tega še glava bolela. Kaj na, ako se da pregovoriti od Mac-millana in gre na sestanek na vrhovih? Ali naj to pomeni “skrajno nevaren položaj, ali naj to pomeni vojno nevarnost? V takem primeru mu bodo republikanci vse to podržali pod nos.
Ako bi hoteli prerokovati kon. ferenci usodo, bi se morali nehote spomniti na znani rimski pregovor: Tresle so se gore, rodila se je miš. ,
ZSSR nagaja Zahodu pri letalskih zvezah z Zahodnim Berlinom
Rusi skušajo na vse načine ovirati redne letalske zveze med Zahodnim Berlinom in Zalhodno Nemčijo.
V	zadnjem času se poslužujejo strogo “zakonite” poti.
WASHINGTON, D.C. - Ko so se pripravljali ameriški državni tajnik Rusk, angleški zunanji minister Home in sovjetski minister Gromiko na konferenco v Ženevi, kjer bodo imeli danes prvi skupni razgovor, so Sovjeti opozorili zahodne sile z oviranjem letalskih zvez z Zahodnim Berlinom, da hočejo pospešiti rešitev nemškega vprašanja.
V	februarju so ponovno zahtevali, da bi jim zahodne sile oriznale za določene ure določen del takozvanih letalskih koridorjev v izključno uporabo. Ko so te to zahtevo zavrnile, so sovjetska lovska letala obletavala Zahodna letala v nevarni bližini, enkrat komaj nekaj čevljev od ameriškega letala. Pretekli teden so v smislu dogovora prijavili izredno veliko število svoj h poletov skozi koridorje, da bi tako popolnoma na zakonit način zavirali in mešali letalski promet z Zahodnim Berlinom.
Tako je razumljivo, da trdijo tod, da bo Rusk govoril z Gromikom o tem vprašanju ddnes preje kot o čemerkoli drugim. Moskovska Pravda je pretekli teden zapisala jasno, da Sovjetska zveza ne misli dolgo puščati zavlačevanje reševanja bodočnosti Zah. Berlina in nemškega vprašanja sploh.
Iz Clevelanda in okolice
Vstopnice na razpolago—
Vstopnice za koncert Glasbene Matice 1. aprila so naprodaj pri A. Šublju, EX 1-8638, in pri članih zbora.
Raznašalec v avtomobilski nesreči—
Raznašalec AD J. Jeraj, ki je dostavljal list na Darv/in Ave., Thames, Sylvia, Kelso, Westropp in med E. 16 in E. 148 St., je bil v petek v avtomobilski nesreči na Glenbrook Blvd. in je v Euclid Glenville bolnišnici. Naročniki v omenjenem predelu bodo zato nekaj časa prejemali list po pošti.
Rojaka na konferenci—
Mr. in Mlrs. Joseph J. Zorc iz North Chicago, 111., sta bila v drugi polovici tedna v Cleve-land-Sheraton hotelu, kjer se je Mr. J. Zorc udeleževal Great Lake E d u c a tional Appraisal Conference. Mr. J. Zorc je predsednik nadzornega odbora KS-KJ in član njenega finančnega odbora.
Seja—
Podružnica št. 25 SŽZ ima nocoj ob sedmih sejo v šoli sv. Vida. Asesment bodo pobirale od šeste dalje.
------o------
Južni Vietnam dobi $200,000,000 podpore za letošnje leto
SAIGON, J. Viet. — Naše državno tajništvo ima v Južnem Vietnamu še posebno civilno misije, ki naj pomaga vietnam-kemu gospodarstvu na noge. Ta misija bo letos debila $200,-000,000 na razpolago, da podpre vietnamsko gospodarsko in so-oijalnd politiko.
Denar bo v glavnem porabljen, da pokrije primanjkljaj v proračunu in plačilni bilanci. Precejšen znesek bo porabljen v organizacijo zdravstvene služfee, Jalje za podpore tistim kmetom, ki trpijo od državljanske vojne, suše in poplav. Precej denarja bo treba porabiti tudi za zboljšanje prometa. V naši misiji je uslužbenih kakih 350 Amerikan-cev, vodi jo pa ravnatelj Gardiner v sporazumu z našim poslaništvom.
Pennsylvania in New York Central zaprosili za združitev
WASHINGTON, D.C. — Dve največji železniški družbi v deželi Pennsylvania in New York Central sta pretekli petek uradno zaprosili za dovoljenje za združitev.
Če bo zvezna vlada prošnji ugodila, bosta obe družbi združitev v maju predložili v odobritev delničarjem.
Unije železniških uslužbencev obeh družb so se izjavile proti združitvi češ, da bo v tem slučaju večje število njihovih članov izgubilo zaposlitev.
Zakon o povečanju števila kongresnikov pokopan
WASHINGTON, D.C. — ko je zakonski osnutek, ki naj u-stvari tri nova mesta za kongresnike, prišel pred plenum predstavniškega doma, je naletel na odpor pri nekaterih kongresnikih iz Pennsylvanije in Missouria. Odpor je dal povod za veliko zmešnjavo v plenumu.
Tekom debate so kongresniki iz držav Pennsylvania in Missouri dosegli sporazum, ki pa ni bil všeč predsedniku predstavniškega doma McCormacku. Predsednik je radi tega izjavil, da na zakonu ni več interesiran. Predstavniški dom je nato osnutek pokopal s tem, da ga je poslal nazaj v njegov pravni odbor.
Usoda zakonskega osnutka pomeni političen udarec za Mc-Cormacka. Imela bo tudi svojo posledice pri jesenskih volitvah v državi Massachussets.
Priporočamo vedno in povsod veliko pazljivost, to ni dobro samo za druge, ampak prav tako za nas same!
AllilFRI^kE£ A VUllimimU	Prec^ Prazniki. Po praznikih je sicer prišlo do male-
m\mlm ga vzpona borznih tečajev, ki so pa hitro popustili. V nji-
T'Vi r a^ic^ot '%i—nor^if
a-WW*"
6)17 St. Clalr Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za S mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.60 for 8 months. Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 50 Mon., March 12, 1962
Zastoj v konjunkturi
Ni treba dvomiti, sedanja gospodarska konjunktura se ne razvija tako, kot so vsi pričakovali. Trgovina je začela po božični sezoni počivati in se ne spravi na noge. Nima toliko prometa kot lansko jesen. Popustila je tudi industrijska proizvodnja, ne za veliko, ampak napredka ne kaže. Manjši so tudi osebni dohodki, padec pa ne znaša niti enega odstotka. Hudo je popustila prodaja novih avtomobilov, padla je za 20% napram lanskemu letu. Tudi stavbeno gibanje je zaspalo. Kar je pa najznačilnejše: povprečni delovni teden se giblje pod 40 urami, to se pravi, veliko delavcev ne dela polnih 40 ur na teden.
Ali se bo zastoj spremenil v konec konjunkture? Ali je samo začasen in ga bo konec, kakor hitro pride prvi teden prave pomladi. Na ta vprašanja slišimo različne odgovore, vendar jih je večina optimističnih. Trdijo, da je zastoj samo začasen, da se bo konjunktura vrnila, toda le malo jih je, ki bi si upali prerokovati, da bo blesteča. To seveda vpliva na vse, ki so odvisni od konjunkture, ne morda za svoj vsakdanji kruh, ampak za uspeh svojih podjetij in svojo — politiko.
Kennedyeva administracija jo na primer optimistična. Je prepričana, da se bo konjunktura kmalu nadaljevala, toda obenem je previdna. Kennedy je na primer predložil Kongresu posebno zakonsko pooblastilo, ki naj mu da potrebno pravico, da se hitro vmeša v gospodarstvo, ako bi se pokazalo, da je federalno posredovanje potrebno. Zahteva v glavnem denar za javna dela in socijalne potrebe, ki jih rodi vsaka kriza. Kongres ni — vsaj zdi se — pesimističen in se obotavlja, da bi dal predsedniku, kar zahteva, češ, saj je še čas, da o tem razpravlja.
Kennedyeva administracija se tudi zelo trudi, da bi preprečila štrajke, kajti ti so navadno velik povod za gospodarske motnje. Ne skriva tudi namere, da bo izdatno rabila vsa sredstva novega proračuna, kako hito bo odobren, da ne zastane delo v vojni industriji, ki je postala važen či-nitelj v našem gospodarstvu.
Strah pred zastojem žene tudi AFL-CIO, da se trudijo za skrajšanje delovnega tedna. Pravijo, da število brezposelnih ne bo padlo, ako se ne skrajša delavni teden pod 40 ur pri istem delavskem zaslužku. Delavstvo samo pa kaže zmeraj več volje, da mu njegovi voditelji izvojujejo več stalne zaposlitve, če treba tudi na račun povišanja mezd. Raj-še stalno delo kot višje mezde, ta ideja se zmeraj bolj uveljavlja v delavskih vrstah.
Strah pred zastojem v konjunkturi bo seveda vplival tudi na domačo politiko. Demokratje se že sedaj trudijp, da bi ga pobili, republikanci jim pa nagajajo. Ne bi rekli, da republikanci želijo zastoj. Tega ne želijo, ker bi njihovi pristaši imeli od tega gospodarsko škodo, toda niso tako tenkovestni, da ne bi strahu pred zastojem razpihovali, kar seveda dela težave demokratskemu režimu.
Trenutno ni gospodarski položaj popolnoma jasen. Je zastoj, toda ne kaže še nobenih znakov, da' bi bil stalen pojav. Celo najbližja gospodarska bodočnost je zavita v meglo. Zato vsakdo lahko prorokuje, kar hoče, in tudi po svoje utemeljuje. Ni izključeno, da bomo prihodnje tedne slišali na račun gospodarske bodočnosti najrazličnejše sodbe. Kaj naj bi bila pri vsem tem rejnica?
Nekaj razlogov za sedanji zastoj bo odpadlo kar samo po sebi. Letošnja zima je izredno huda in dolga, je močno zavrla proizvodnjo in potrošnjo. Bo pa minula in pomlad bo dala priliko za obnovo del na prostem, kar se bo takoj poznalo v gospodarstvu. Velika noč bo pozna, toda padla bo v razmah pomladanske sezone, kar bo poživilo gospodarski promet.
Postali bodo jasni tudi obrisi novega proračuna, ki bo dal federaciji pravico, da potroši petino našega narodnega dohodka. Podobne pravice bodo dobile tudi državne, mestne in okrajne uprave in tudi te potrošijo letno lepo število bilijonov. Naša podjetja bodo začela z investicijami, ki so jih predvidela za letošnje leto. Bodo investirala veliko število bilijonov. Začelo se bo tudi stavbeno gibanje, ki je zastalo radi dolge in hude zime.
Ko pride pomlad, bo delo oživelo, toda ga ne bo toliko, da bi prišli do posla vsi brezposelni. Lepo bo, ako jih vsaj par milijonov ne bo navezano na brezposelne podpore. Vse to je treba imeti pred očmi, kadar kdo posluša prerokovanja o tem, kakšno bo letošnje leto v gospodarskem oziru.
Vpoštevati je treba že sedaj, dp bodo v jeseni volitve. Le redki bodo taki gospodarski strokovnjaki, ki se bodo mogli osvoboditi vpliva volivnega boja na njihova razmišljanja o gospodarskem položaju. Tako je pač vsako Votivno leto. Ne prideš do besede, ako si skromen in previden v izražanju svojih misli.
Da letos ne bi mogli pričakovati posebnih dogodkov v gospodarskem življenju, to oznanjajo tudi naše borze. Še koncem jeseni so bile v lepem zagonu, ki je kaj hitro pone-
hovem nihanju se pa vidi precej nesigurnosti glede gospodarske bodočnosti. Ne napovedujejo nobene krize, toda tudi optimizma ne vidiš v njihovi ravni.
Predvideno običajno valovanje gospodarskega življenja v letošnjem letu bo imeli tudi dobro posledico: kupna moč dolarja ne bo popuščala, ako nas ne doleti kaj izrednega. To je veliko vredno spričo primanjkljajev v naših javnih proračunih in plačilni bilanci. Pripomniti moramo namreč, da gospodarska konjunktura najbrže ne bo tako velika, da bi dosegla letni narodni dohodek v znesku 570 bilijonov dolarjev. Ako ga ne doseže, se podere Kennedy-evo upanje, da se bo zvezni proračun za 1. 1962-1963 zaključil brez primanjkljaja. Vsako prerokovanje v tem pogledu je še prezgodno.
■---------o-----------
Skrivnosti okrog pilota Francisa Powersa
Nev/ Rochelle, N. Y. — Pilot Francis Gary Powers, ki so ga pretekli mesec zamenjali za ruskega vohuna Abelsa> le malo go. vori. Javnost bi rada izvedela kaj več o vsej zadevi, pa niti sam, niti oblasti nič kaj prida nočejo povedati. Ta skrivnostni molk je povod za razna sumničenja in ugibanja.
V reviji “Bohemia,” ki je prej izhajala na Kubi, zdaj pa na Portoriku, sem bral zanimiv članek izpod peresa Emila C. Schurmacherja, ki trdi, da Powersa Rusi niso sestrelili kakor
>
je Hruščev trdil, marveč da se jim je posrečilo že v Turčiji s sabotažo poškodovati stroje za kisik na letalu, predno se je dvignilo m da se je zato Powers moral spustiti v nižino.
(Članek je zanimiv, zato ga tu
poda jem v izvlečku.
*
Powers je prebil v ujetništvu nad 15 mesecev. V tem času sta ameriška in turška obveščevalna služba zbrali toliko podtakov o njegovem zadnjem poletu, da sta Hruščevo trditev, češ da so ga sestrelili z na daljavo vodenimi raketami, postavili na laž. Pa pojdimo po vrsti. Skrivnostno letalo U-2 je bilo v vsej tajnosti zgrajeno v Kaliforniji. Imelp je obliko jadralnih letal in samo en sedež. Doseglo je brzino zvoka in se lahko dvignilo do višine 100,000 čevljev, od koder je potem z ugaslim motorjem neslišno jadralo na velike razdalje poslužujoč se vetrov in zračnih tokov. Tako je štedilo gorivo in se lahko dolgo obdržalo v zraku.
Powers je začel leta 1956 iz ameriških oporišč na Turškem deTati polete v izrednih višinah zbirajoč vremenoslovske podatke vendar je tudi priznal, da je večkrat letel čez rusko ozemlje in se zanimal tudi za druge stva-ri
“Leta 1956 nas je zlasti zanimala okolica Črnega morja, pozneje pa pokrajine bolj vzhodno od tam,” je dejal pred sodiščem. “Nekoč so mi pred poletom rekli. da bom morda videl kraj, od koder Sovjetska zveza pošilja rakete v vsemirje. Ne vem, kaj sem na teh poletih fotografiral, ker moja naloga je bila samo sprožiti fotografske aparate, ki so potem delovali sami) in slike so potem razvijali drugi.”
Res je moglo letalo U-2 s silo natančnimi fotografskimi aparati z višine 15 milj delati posnetke, na katerih si lahko ločil pešca od kolesarja. Hkrati pa je bilo opremljeno z zelo občutljivimi zvočnimi trakovi (tape recorders), ki so zabeležili vse glasove tako iz ozračja kot z zemeljske površine. En sam Powersov polet je nabral toliko vesti, da je bilo z njimi za-•pcsleivh več tisoč strokevnjakev po več tednov, da so jih dodobra proučili.
Powers je delal te polete cela 4 leta, predno so ga Rusi ujeli.
Ali so pa Rusi vedeli za nje? Seveaa so. že pred koncem leta 1955 so zasledili letalo U-2 ter vedeli, da leta nad severno Ev-rooo ter okrog severnega tečaja in da pristaja na Angleškem, na Turškem, na Japonskem in na Ala&ki..
čudna oblika tega letala je začela zanimati tudi ameriške pi-lote) ki so začeli staviti vprašanja, na katera je bilo treba dati
kak odgovor. Leta 1957 je Pen-jtaigon priznal letalo U-2 in dejal, da gre za “enosedežno letalo za vremenoslovska razisika-vanja v izrednih višinah.”
Koncem avgusta 1959 je moralo to letalo na povratku z dolgega leta po notranjosti Rusije zasilno pristati na majhnem letališču 40 km južno od Tokija, ker mu je pošlo gorivo. To letališče je last japonskega kluba jadralnih pilotov. Bil je lep nedeljski popoldan in večina pilotov je bilo na letališču. Med njimi tudi urednik revije “Air Viev/s Sekigawa. Vsi so hiteli ogledovat to svojevrstno letalo. Ni poteklo četrt ure, ko so prib r zeli ameriški vojaki in radovedneže odgnali ter letališče zastražili. To je bila usodna pomota, ki je zanimanje za Skrivnostno letalo še povečala. Sekigawa, 'ki ga je s strokovnimi očmi dobro ogledal prej, je ob-javd v svoji reviji članek s podrobnim apisomj katerega zaključuje takole: “Sodim, da more to letalo ostati v zraku 9 ur in še več. Po vsem videzu služi Zbiranju podatkov za vreme-noslovje, neumno bi pa bilo ne ga uporabljati istočasno še za drugačne namene, ko je kot nalašč za to. če ga uporabljajo samo za vremenoslovje, zakaj so Amerikanci z orožjem odgnali z letališča japonske radovedneže? Zakaj letalo nima nobene zastave, da bi se videlo, čigavo je? In zakaj tudi pilot nima na sebi npbenega znaka, po katerem bi bilo mogoče poznati, v čigavi službi je?”
Kar je Hruščev že dolgo sumil, mu je ta članek dokončno potrdil, to je “da to letalo leta v izrednih višinah nad sovjetskim (»zemljem zbirajoč vreme-nosiovske in vse druge podatke.”
Že prej so ruski vohuni odkrili, da imajo Amerikanci v A-dani na Turškem letalsko oporišče od koder delajo vohunske polete nad Rusijo. Prizadevali so se, da bi z zvijačo zvabili ameriška letala v bližino ruskih lovcev. V ta namen so zgradili ob meji radijske postaje, s katerih so v angleščini pošiljali ameriškim letalcem lažna navadila. Vsaj dvakrat se jim je ta zvijača posrečila.
Junija 1958 je ameriško C — 118 letelo iz Irana v Adano na Turskem z 9 letalci na krovu. Rusi so ga z lažnimi znaki premotili m zvabili na rusko ozemlje, kjer sp ga sestrelili. Na enak način so prevarali 2. sept. istega leta ameriško letalo C-130 in ga približno na istem mestu uničili.
Nad U-2 so pa obupali, da bi ga vjeli na podoben način. Dobro so vedeli, da se to letalo takoj dvigne vsaj na višino 60,000 čevljev, kamor nobeno drugo ne more in kjer ga noben protiletalski top ne doseže.
Hruščeva so ti poleti neznansko jezili, ker ni videl možnosti, kako prit; skrivnostnemu letalu do živega. Ker so mu vsi drugi poskusit spodleteli, je 10. aprila I960 naročil generalu Grubo-zabojšikcvu, načelniku sovjetske protivehunske službe, naj po svojih ljudeh v inozemstvu vse stori, da mu letalo spravi v roke V manj ko treh tednih se mu je zadeva posrečila.
Zgodaj zjutraj 27. aprila 1960 so je z letališča Incirlik dvignilo j
ameiiško vojaško letalo in odletelo proti 2,100 milj oddaljenemu Pešavabju v Turčiji. Na krovu je bil Powers in še dva druga pilota ter polkovnik William Shelton, poveljnik enote 10-10, ki je imela na skrbi delovanje letala U-2.
Ruski vohuni so vedeli, ali pa tudi ne, da je Powers eden izmed pilotov U-2, gotovo pa jim je bilo znano, da poveljuje polkovnik Shelton enoti, ki organizira te skrivnostne polete1 nad Rusijo. Dejstvo, da se je na tem letalu nahajal ta poveljnik, je zadostovalo, da so sumili) da se pripravlja nov vohunski polet. Po tajni radijski postaji, ki so jo pozneje Turki odkrili, so obvestili generala Grubozaboj-šikova.
Sv. Ciril in Metod zavetnika ljubljanske nadškofije
S posebnim pismom sv. očeta Janeza XXIII. sta bila slovanska apostola sv. Ciril in Metod imenovana za glavna zavetnika nove ljubljanske nadškofije, za drugotna pa mučenca sv. Mohor in Fortunat.
Avtomobilski promet v Ljubljani
Po uradnih podatkih je bilo v Ljubljani leta 1959 3,910 osebnih avtomobilov, danes pa jih
,	.	.	,	„ v .je že 5,500. Občutno je pomanj-
Letalo J6 pristalo v Pesavarju k e . in oblasti preudar_
jajc. kako bi to vprašanje rešile,
pozno ponoči. Powers je vedel da se pripravlja nov poizvedovalni polet, vendar mu ni bilo znano, kdo pojde, niti ne, kam. Polkovnik Shelton je navadno šele tik pred poletom poklical ene'ga izmed treh pilotov, izvež-banih za to letalo) ter mu dal podrobna navodila.
Še pred zoro 1. maja je polkovnik dal poklicati Powersa in mu izročil načrt za polet v daljavo 3,525 milj: okrog Aralske-ga morja, nad Tjuratamom — ki je sovjetski Cape Canaveral — nato nad industrijskimi predeli Magnitogorsk, Kustanaj, Čeljatrial, Sverdlovsk do Murmanska, kjer naj bi se1 obrnil prsti jugozapadu, letel v ravni črti nad severno Švedsko ter pristal v Bodu na Norveškem.
“Spoznavno geslo za letališče v Bcdu je “'Nič, šest osem.” če ti zmanjka goriva ali imaš sicer kako težavo, skušaj priti v Bodo po “zasilni poti,” je dodal polkovnik Shelton. “Zasilna pot” pomeni leteti od točke, kjer se nahaja, v ravni črti na Norveško na letališče.
Letalo P-2 je prejšnji dan priletelo iz Incirlika v Pešavar v višini 60,000, čevljev. Takoj so ga spravili v lopo. Pilot, ki ga je pripeljal, je vse stroje natančno pregledal in preskusil in poročal polkovniku Sheltonu, da so v redu. Samo dve stvari je bilo treba še storiti:	napolniti
ga s kisikom in gorivom. Goriva so mu dali tik pred odletom, med tem ko sta Shelton in Powers polnenje nadzorovala. Posode s kisikom pa so vstavili v letalo že ponoči, ko je bilo še v loipi. Kak drzen sovjetski vohun se je moral priplaziti v lopo pred zarjo 1. maja in vsipati v občutljive naprave za kisik kakšno kemično tvarino, ki jih je pokvarila.
Dejstvo jej da se je Powers, ko je bil že blizu Sverdlovska, oglasil in dejal: “Obrnem k mati dve,” kar je pomenilo, da bo odprl nadomestni aparat za kisik. ker prvi ne deluje. Par minut pozneje je rekel:	“Nimam
zraka.” Tudi nadomestni aparat je bil pokvarjen.
Letel je v višini 68,000 čevljev z brzino 380 milj na uro. Da bi dobil zraka se je strmoglavil naravnost navzdol do višine 10,-000 čevljev, kjer je mogel dihati. Tam so ga pa obkrožili ruski lovci) ki so že čakali nanj.
Potem se je pa dogodila ena tehle inačic:
L Ruski lovec je previdno oddal strel v rep letala, na kar je Powers odskočil in letalo je strmoglavilo na tla.
2. Lovci so Powersa prisilili, da je jiristal na kakem letališču. Iz letala so vzeli vse strateške in znanstvene naprave. Kak rusiii pilot je potem letalo popeljal v višino, sam z njega odskočil, letalo pa pustil, da je padlo na tla.
Ker so vse tehnične naprave
ne da bi bil prehudo prizadet iz-gled posameznih predelov mesta.
Koper bo le dobil železniško zvezo
Slovenske republiške oblasti in predstavniki koprskega okraja so podvzeli pobudo, da povabijo mladince na prostovoljno udarniško delo za gradnjo 27 km dolge železniške proge med Divačo in Koprom. Odsek bi morali zgraditi prihodnje leto in bo stal nad 6 milijard dinarjev. če bodo mladinci pomagali pr5 gradnji.
Koprsko pristanišče ne more dobiti pravega zagona, dokler nima ugodne železniške zveze. Sedaj prevažajo večji del tovora iz pristanišča in vanj tovorni avtomobili.
Razvoj Kopra
“Od začetka tega leta je korp-siko pristanišče dobesedno oblegano od ladij, ki čakajo, da bi pristale ob pomolih slovenskega pristanišča, ki dnevno povečuje svoj nagel razvoj,” je nedavno zapisala beograjska “Politika.” Pravi, da je to' treba v prvi vrsti pripisovati prednosti in u-gledu novega koprskega pristanišča, ki si ga je znalo pridobiti pri tujih podljetjih, zlasti pri onih, ki se bavijo z eksotičnimi produkti, za katerih manipulacijo, je novo pristanišče doseglo znatno raven specializacije.
Lansko leto je imelo pristanišča Kopet četrt milijona ton prometa, za letos pa predvidevajo, da bo ta porastel na okoli 300,000 ton. Pristaniške naprave so najbolj moderne ob Jadranu in predvsem primerne za promet s kolonialnim blagom.
Velika pražarna kave, ki bo stopila talkom leta v obrat, bo lahko spražila okoli sto ton kave na dan. Nove priprave za umetno zoritev sadja bodo imele obseg za 1,600 ton. V Ljubljani se prizadevajo, da bi dosegli za Koper prosto cono, ki bo brez dvoma pospešila njegov gospodarski razvoj.
Nove olajšave za potovanje v Slovenijo
Po poročilu iz Trsta so doslej tam izdajali na jugoslovanskem konzulatu turistične vize zatri-kratni prehod v Jugoslavijo na leto. Vsak je veljal za mesec dni. Po novem bo turistični vizum veljal za šestkratni prehod in bo stal 1950 lir, kdor bi ga želel imeti le za1 trikratni prehod, bo plačal 1350 lir, za enkratni prehod pa 650 lir.
Tin isti, ki obiščejo deželo; niso v/č obvezani stanovati v hotelih. ampak si lahko izbero zasebna ustanovanja. Za obisk sorodnikov ni več potrebno 8a' rancijsko pismo.
Dolarje menjajo sedaj po 750 dinarjev;’ res pa je, da so se temu primerno dvignile tudi vse cene.
Modna revija v Ljubljani
Koncem februarja so imeli v Ljubljani sedmi mednarodni modni sejem “Moda 1962.” Zanimanje zanj je bilo posebno med ženskim svetom izredno, saj je sejem obiskalo nad 60,000 oseb. Vseh razstavljalcev j° bilo 122, od tega 102 domača.
Sejem je po ugotovitvi slovenskega tržaškega lista pokazal velik napredek v raznih modnih izdelkih, patudi, da se Ljubljana za enkrat še ne more, ziasti v konfekciji, meriti 'i ostalim evropskimi mesti.
“Glejte, kakšno orožje imamo!” Seveda je moral tudi Powers primerno govoriti pred sodiščem, Morda mu je to popuščanje pomagalo. da mu niso prisodili hujše kazni.
Dejstvo je, da izkušeni piloti že tedaj niso verjeli Powersovim izjavam, strokovnjaki v protiletalskem orožju pa ne Hruščevim trditvam, da bi bili letalo U-2 sestrelili z višine 68,000 čevljev.
Jako Schurmacherjev članek. Kaj je cela resnica o poletu Powersa in njegovem zajetju, pa bo nemara ostalo javnosti še dolgo skrivnost.
Rev. Francis Blatnik, SDB.
—------o-
Zeio je bila zadavdjna
Cleveland, O. — Na pustno nedeljo je bilo pri Mariji Vnebo-vzeti res krasno popoldne, mislim na “Minstrel Show” v šolski dvorani. Ker sem članica Odbora staršev in učiteljev, sem dobila vrsto telefonskih klicev. Vsi so hoteli vedetij kje smo do-biil skupine, ki sotako odlično nastopale. Čeprav jih nad polovico poznam, sem bila tudi šara? navdušena nad njihovim nastopom. Npstrpno sem pričakovala vsake točke.
V remici je bila to ena najboljših predstav, kar sem jih videla. Iskrene čestitke VELIKI TROJICI, ki jo je pripravila — č. g. Rebol, Ivan Rigler in
Glasbena iat&a pripravila sp@in3ada§isk! koticsri
CLEVELAND, O. — Kot običajno bo Glasbena Matica podala tud; letos pod vodstvom Antona šublja, svojega pevovodje, pomladanski koncert. Nastopil3 bo v Slov. nar. domu v nedelja 1. aprila, ob štirih popoldne.
Obš,.ren spored vsebuje težke klasične in ljudske narodne skladbe. Sestavil ga je Antdn Šubelj, na katerega okus se laf1' ko zanesemo.
Vstopnice so že naprodaj pU členih zbora in pri A. Sublju v SND. Kličite za nje EX 1-8638. Sedeži so rezervirani!
Vsi že sedaj prisrčno vabljeni!	E. Safred.
Slov. bmkz zvsza spats*
m
Ruc-i dobili v roke nepoškodova-|Mrs. Mildred Major. Iskrena ne, med tem ko so letalo samo! hvaia tudi vsem drugim, ki so razbito postavili na ogled, se pri prireditvi sodelovali.
ameriški strokovnjaki izjavljajo za drugo inačico.
vse tisto, kar je Hruščev trdil, da So Powersa sestrelili z višine 68,000 čevljev, je gola laž, s katero je hotel strašiti svobodni svet in se pobahati, češ:
Predstava je bila čudovita in kdor jo je zamudil, je zamudil odličbo zabavo. Upam, da bedo ti, ki so se tokrat tako odlično izkazali, nastopili med nami znova!
Louise Urbas.
BARBERTON, O. — Po sklepu zadnje seje bi morala biti prihodnja skupna seja četrto nedeljo v aprilu, t. j. 22. april3 1962. v Barbertonu. Ker prid0 letos ravno na ta dan Velika noč, ki za take seje ni posebno Popravna, se mi zdi potrebno, da sejo prestavimo na 5. nedelj0' na 29. april.
Skupna seja bo po oklepu zad-nje seje pri barbertonskem Inskem klubu v poslopju na o:gi° W. Hapocan Ave. in 18th St., en blok od (slovenske cerkve PrC^ zahodu. Začetek ob desetih dopoldne!
V,n klubi so prošeni, da Peljejo pravočasno svoje zastopnike.
Vsem skupaj lovski pozdrav!
Joseph Leksan, p reds-.
196 22nd St. N.
Josip Jurčič:
DOKTOR ZOBER
IZVIREN ROMAN

Lisec zgubanči svoj najtemnejši obraz, ko zagleda starega grobijana tu. A le-ta vrže goreči, klinček od sebe, puhne dolgo meglo dima iz turške cigarete in krčmarja vpraša:
“Ni-li ta?” in Lisca fiksira s svojimi očmi.
Župan pokima z debelo glavo ter pravi Ivanu;
“Dobro jutro želim, gospod.”
Lisec se usede, ne pozdra-vivši krčmarja in ne pozdra-vivši starca, k mizi pri vratih, kjer je navadno zajutrkoval in tudi sedaj mu krčmarica prinese zajutrek. Sklep, starcu lekcijo o uljudnosti dati, je bil v Liscu zdajci omahnil in sedaj Je bil odločen popolnoma prezirati ga, tako kakor da ga ne bi bilo, ako povoda ne da, da se razgovor drugače zasukne.
“Tedaj tako je ta stvar? To je drugače. In ti si bil sam na gradu tačas?” vpraša doktor.
“Oba z gospodom sva bila, vprašajte ga; pa ni dala in ni. Obljubila je bila, ali potem je zmeknila besedo, Bog si ga vedi zakaj. Jaz sem dejal že tačas — ali nisem dejal, gospod inženir? — baba je baba, naj bo naša v hodniku, ali pa gosposka baba v žametu. Ni tako kakor človek. Pa je.”
Doktor skoči k malemu oknu in pogleda skozi. “Ni-li to Kijar?” vpraiša župana.
Zobra do sedaj govorečega čul, slovenski:
“To ste slišali!”
“Dober apetit vam želim, gospod inženir. Tudi jezo, ki jo imate, kakor iz vašega glasa vidim, na mene, doli požrite — nadaljuje sedaj starec slovenski, dasi dijalektično; “mlad želodec mnogo prenaša, torej že lehko poskusite. Nisem znal davi, da so vas ljudje tu, uboge pare, ki vas potrebujejo, v mojo luknjo vteknili. Tudi sem se po noči vozil in poštni voz poi naših cestah ne budi dobre volje. Dalje pak, kadar je človek nad 60 let star, ima druge živce, nego v vaših, posebno če je po temperamentu tak kolerikar kakor jaz. Mislil sem, da je morda kakov prepotnik v moji postelji. Kaj takega bi tudi vi ne trpeli. S kratko besedo: mladi mož, ne zamerite.”
V istem hipu prinese hlapec Liščeve kovčege v sobo. Lisec molče pusti za roko prijeti se.
“Aj, kakor vidim ste res že vse svoje pospravili iz moje izbe. Žal mi je; ko bi bil prej vedel, poiskal bi si bil jaz drugje ležišča, ker najbrž itak ne ostanem dolgo tu. A kar je, to je. Sedaj treba, da vi dobite drug kvartir. In sicer pojdete v grad stanovat.”
“Tja ne,” seže Lisec v besedo.
“Je,” odgovori župan, “in strašno slabo se mu godi. Sin niu je umrl, ki mu je še včasi za kak požirek vina dal, — saj veste, da ga je bil Kijar od nekdaj vajen, ko je kot zidar dosti zaslužil, a zdaj na stalnost ga nima za kaj piti.”
“Pokliči ga sem notri,” reče Zober.
V izbo prikrevsa na krčmarjev poziv silno star dedec, sicer širnokostenjaški, ali na licu se mu je brala bledost in trohnelost, ki naznanja ne-daljno naturno smrt.
“Ali ste še živi, oče Kijar?” Vpraša Zober in mu v roko se-Za. Starec se zamolklo in neumno smehlja, videti je, da pozdravljalca ne pozna več.
“Zobrov gospod, ali jih ne poznate več?” zatuli krčmar dedcu na uho, Zobru pa pravi: “Gluh je, vpiti se mora nadenj.”
“Ho, ho, ho!” razveseli se ded in odgovarja na glasnejše Vprašanje; “še majhino, še niajhino sem živ, komaj lezem, ho, ho, ho! Prosim Boga, da bi nie k sebi vzel, ali njegova volja ni še, ni še, ho, ho, ho!”
“Ali bi pili kozarec vina, oče Kijar? Sedite tja le na ogel in Pijte,” reče stari doktor.
“Ho, ho, ho!” razveseli se dedec. “Bog ti daj zdravje Drejček Zobrov! Ali tako ne smem reči, sto sreč in zdravje, gospod!”
In ko je Lisec videl nepopisno veselje, katera se je na obrazu, že bližnji smrti podobnem, izraževalo, ko je ded z roko, ki se je od starosti tre-s1h, a ipak z neko hlastnostjo nesel dolgo, dolgo pogrešano Lrepčevalno vinska kapljico k Ostnom, minilo ga je mnogo jeze na Zobra, kateri deda popusti in se kar brez vsega k Liscu obrne:
“Torej vi ste inženir in tu na korist občine delate,” vpra-ga in se neženirano usede h njemu. Vprašanje je bilo stavljeno nemški. Kajti znana Je našim bralcem nečastna navada pri nas Slovencih, da se nado ogovarja vse, kar se ‘omikano” sodi, po nemški. Lisec je bil eden tistih ljudi, ki se svojega jezika ni nikdar sramoval, odgovori, kakor je
“Znam, da Se vam je že enkrat odbilo, ali baš zaradi tega pojdete. Kar namreč vidva z županom nista, dosežem jaz nekoliko lažji, če niso še moje besede pozabili, kar menda ni, kakor čujem, da so še živi. Počakajte tukaj, ali pak v mojo hišo nazaj idite tačas; kamor vam je ljubše; črez eno uro dobite povabilo. Jaz grem, da vam posteljem.”
“Ne trudite se, gospod,” ugovarja Lisec.
“Nič ugovora; jaz nečem, da bi vi zaradi mene kmete s polovičnim delom pustili.” To reče tako zapovedovalno, da je Lisec hotel odločno ugovarjati. Vendar prvič mu je stari čudni doktor Zober imponiral, drugič za ugovor zopet časa ni bilo, ker starec je bil že zunaj.
“Na vsak način odidem takoj denes, bogve, koliko smešnih prizorov bi še imel,” misli Lisec.
Poslan je bil mali dečak voznika iskat. Natihoma mu je pak župan zunaj na uho po-šepnil, naj leže 'za mejo na trebuh, lice v dlani podpre in dolgo leži; kadar pa nazaj pride, naj reče, da voznika ni najti.
Tačas pak posestniki po Volčjaku zvedo, da je prišel Zobrov gospod, njih inženirja na polje dejal, da inženir odide in iz vsega dela ne bode nič. V veliki brigi se zbero pred krčmo in se živo posvetujejo. Narede se dve stranki, ena s krčmarjem na čelu je trdila: “Pustite, Zobrov doktor bode že zopet vse prav naredil,” druga je pa klela vse proklete iškrijce, ki so tako natančni, kajti “vrag vedi, zakaj bi ne mogla oba v Zobrovi kajži spati, če inženir že drugje neče; eden bi bil na postelji, drugemu bi se pa na tleh postlalo, par rjuh in kaj za pod zglavje se že še dobi na Volčjaku, ni hudiča.”
(Dalje prihodnjič)
DR. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue
vhod na E. 62 St,
Uradne ure: 9:30 zj, do 7 zv.
Prijave nepotrebne
KOLEDAR
društvenih
prireditev
MAREC
	
MAREC	m 9fl0l
-.JUjLil 4 li 5 j! 6 li 71[8	
11'12; 13 1415	16j[17j 12121 SOifj
18lll9!:20l!21l!22	
25 26 27 28 29	
18.—V okviru predavanj Baragove prosvete bo g. Vinko Lipovec v Baragovem domu podal drugi del “Orisa zgodovine Združenih držav”. Začetek ob 3:45 popoldne.
24.	—Prosveta Baragovega doma predvaja ob 7:30 zv. film King of Kings (Kralj kraljev) v Baragovem domu.
25.	—Prosveta Baragovega doma predvaja ob 3:45 popoldne v Baragovem domu film King of Kings.
25.—Slov. šola fare Marije Vne-bovzete priredi Marijansko akademijo.
25.—Pevski zbor JADRAN priredi v SDD na Waterloo Rd. koncert. Začetek ob 3:30.
APRIL
L—Glasbena Matica priredi
koncert v SND na St. Clair Ave.
1.—Podružnica št. 10 SŽZ praznuje 35-letnico obstoja v Slov. domu na Holmes Ave. z večerjo. Začetek ob petih. Tudi Ohijski dan Slov. ženske zveze.
8.—Slovenski oder poda v dvorani pri Sv. Vidu ob 3:30 popoldne dramo “Prva legija”.
14.—Občni zbor Slovenske pristave v Baragovem domu. Začetek ob 8. zvečer.
14.	—Baragova prosveta bo predvajala v Baragovem domu ob 7:30 zvečer film o rimski olim-piadi.
15.	—Baragova prosveta bo predvajala v Baragovem domu ob 3:45 popoldne film o rimski o-limpiadi.
28.	—Pevski zbor Korotan priredi v Torontu v Kanadi koncert.
29.	—Društvo sv. Jožefa št. 146 KSKJ priredi za 50detnico obstoja banket in ples v SND na E. 80 St. Začetek ob petih pop.
29.—Pevski zbor Slovan priredi
spomladanski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob 4. popoldne.
MAJ
6.—Pevski zbor TRIGLAV obhaja 15-letnico obstoja s koncertom v Sachsenheim dvorani na 7001 Dennison Ave. in plesom v isti dvorani.
6.—Slovenska telovadna zveza v Clevelandu priredi pomladansko telovadno akademijo v veliki dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3:30 popoldne.
13.—Pevsko društvo PLANINA priredi pomladanski koncert v Slov. nar. domu na 5050 Stanley Ave., Maple Heights.
Začetek ob štirih pop.
13.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi materinsko proslavo v novi farni dvorani.
JUNIJ
17.—Dramatsko društvo LILIJA
priredi piknik na farmi sv. Jožefa.
24.—Ohio KSKJ dan.
24.	—Odbor staršev slovenske šole pri Sv. Vidu priredi izlet staršev otrok in prijateljev slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovensko pristavo.
JULIJ
1' —Otvoritvena prireditev na
Slovenski pristavi.
7.	—Slovenska telovadna zveza v Clevelandu priredi tekme za slove nsko prvenstvo na Slovenski pristavi.
8.	—Telovadni nastop in piknik Slovenske telovadne zveze na Slovenski pristavi.
H., 12., 13., 14., 15. — Vsakoletni farni karnival pri Sv. Vidu. 29.—Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST
26.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
OKTOBER
28.—Pevski zbor LIRA priredi
ob štirih popoldne CERKVENI KONCERT v cerkvi sv. Vida ob 50-letnici svojega obstoja. Po koncertu banket v novi dvorani.
NOVEMBER
4.—Glasbena Matica poda v SND na St. Clair Ave. opero.
10.	—Štajerski klub priredi martinovanje.
11.	—Cerkveni pevski zbor ILIRIJA pri Mariji Vnebovzeti priredi koncert v cerkveni dvorani.
25.	—Prosveta Baragovega doma
priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu festival slovanskih narodnih pesmi in plesov. Za-
četek ob 3:30 popoldne.
DECEMBER
3.—Pevski zbor Slovan priredi
jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne.
23.—Baragova prosveta priredi
v dvorani pri Sv. Vidu Slovenski božič. Začetek ob 3:30 popoldne.
Čikaške Novice
Chicago, 111. — V bolnici se je nahajal, a sedaj se zdravi doma znani Slov. društvenik Mr. Anton Krapenc. Želimo mu skorajšnega ozdravljenja.
Umrl je poročnik čikaške požarne hrambe Louis Duller, ml. Izhaja iz znane slovenske družine pokojnih Louisa in Matilde Duller. Zapušča ženo Aga. tho, roj. Videtich .sestro Char-lotto, sina Louisa J., vnuka Michaela, vnukinjo Ellenj brata Antona J, sestre Johanno Blatnik, Antonette Gratkovski in Margareto Tagman. Pogreb se je vršil na pokopališče sv. Jožefa.
Anna Brecelnik, roj. Skoflanc, je umrla in zapustila moža Andrews ter brata Antona.
Joseph Yensikovec, ki je tudi nedavno umrl, je zapustil sinova Franka in Edwarda ter hčeri Mary in Angelino. Vsem naj bo lahka ameriška zemlja.
John Gottlieb. ------o------
Quadras se je vrni!
.lanio Quadros, bivši predsednik Brazilije, se je vrnil v domovino, od koder je odšel lani potem, ko je odstopil kot predsednik.
Santos, Braz. — Med najvplivnejše brazilske politike spada gotovo bivši predsednik Janio Quadros. Po svoji politični filozofiji je levičar, toda obenem podoben aprilskem vremenu. Neprestano menja, svoje misli in načrte. Kdor ima z njim o-pravka, ne ve nikoli pri čem je.
L. 1960 je bil z veliko večino izvoljen za predsednika. Vladanje mu ni delalo težav, pa je vendar popolnoma nepričakova-
no lansko poletje odstopil in šel v tujino, je pripravilo k temu koraku, še danes ne vedo. Sedaj se je ravno tako nepričakovano vrnil domov. Ko je prišel v Santos v Braziliji, so mu njegovi pristaši napravili velike manifestacije, ki ga pa niso zapeljale, da bi povedal, zakaj je prišel domov.
Političen položaj se je spremenil
Vkljub temu so vsi mnenja, da se bo zopet vtaknil v politiko. Povod za to mu lahko dajo oktobrske volitve. Takrat -bo namreč Brazilija voliia celo poslansko zbornico in dve tretjinui senata. Quadros je sedaj našel spremenjen političen položaj. Ko je bil še: on na oblasti, je Brazilija poznala ameriški sistem vladanja: bil je izvoljen posebej predsednik in posebej Kongres. Kongres je lahko nagajal predsedniku, kot to dela pri nas. Quadru je tudi res nagajal, kajti brazilski kongres je navadno zelo konservativen. Sedaj je položaj drugačen. Brazilija je dobila novo ustavo, ki daje Kongresu pravico, da postavlja vlado, in ne predsedniku. Quadros se bo moral odločiti za eno od dveh poti: ali naj skuša znova uveljaviti staro ustavo ali pa naj gleda, kako bo v Kongresu dobil večino na svojo stran.
Vsekakor bo Quadros dal povod za živahnejše politično življenje v Braziliji. Ali bo pa to deželi kaj koristilo, to je seveda drugo vprašanje.
------o------
Republika Čile bo dobila finančno podporo iz ZDA
SANTIAGO, Čile. — Pretekli teden je odletel Kennedyev zaupnik za “Zvezo za napredek” Moscoso v čile, da vidi, ka je resnice na čilenskih pritožbah, da lo Amerika zapostavlja. Mcscoso se je moral s čilensko 'vlaio izredno hitro pobotati, kajti že po par dnevih je prišlo iz Santiago poročilo, da bo naša administracija dala podporo, ker misli čilenska vlada res izvesti davčno in agrarno reformo.
Koliko bo znašala podpora, se še ne ve. čilenska vlada bi rada dobila $100,000,000, v Wash-ingtonu pa mislijo, da bi bilo deset do dvajset milijonov kar dosti. Podrobnega poročila o potovanju MoscOsa še ni.
------o------
Za polovico več!
WASHINGTON, D.C. —■ Južni Vietnam je dobil tekom lanskega leta iz Združenih držav skupno za $101,000,000 vojaške pomoči. Za tekoče leto trdijo, da je ta predvidena zaradi obsežnejših vojaških operacij proti rdeči gverili na najmanj $150,000,000.
Združene države so v letih 1950-1962 dale raznim zavezniškim in drugim državam skupno $29,200,000,000 vojaške pomo-
iXžž«t«xxxixiimzxži:xx.xxxxixxxxxxxxxxxxxxxxxx^
Potovanje v domovino!
LADJA UNITED STATES: April 21, Maj 18, Junij 1 Vodje skupin z ladjo:
Maj 18, Mrs. Mary Poklar Junij 1, Mr. Joško Penko
JET LETALA: April 15, Maj 16 in 26, Junij 3 in 16, Julij 1, 22 Vodje skupin z letali:
Maj 26, Mr. Anton šabec
Junij 3, Mrs. Josephine Tratnik, Mrs. Ella Samanich Julij 1, Mr. & Mrs. Emil Trunk
Preskrbimo vse potrebne potne dokumente. Prijave sprejema:
BLED TRAVEL
6113 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio JOSEPH SUHADOLNIK, lastnik
EX 1-8787
t yi’lYTTTTTTTTTTTTTT
xxxxxxxXXxxxXXXXXXxxxxxXXXXZXTTT:TX3
POVRATEK 'V PRETEKLOST tudi gornje tri modele, ki spominjajo na vzore iz dobe renesanse. -
m'	< .»X	.. ......*	....
Na nedavni razstavi ženske mode v italijanski Florenci so pokazali
Olajša hrblobol medtem ko delale
Ni treba, da vas hrbtobol drži od dela. Nosite Johnson’s Medicated Back Plaster (obliž). Ublažuje, podpira in lajša boleče hrbtne mišice kot nobena mastna maža ali žav-ba. Pojdite po svojih normalnih opravkih dela udobno, sproščeni neznosnih bolečin v križu.
Nošenje Johnsonovega Back Plaster je kot bi imeli prenosno toplotno blazinico. Greje boleče mesto, umiri mišice, in stimulira obtok krvi, kar prinese olajšanje.
Johnson’s Medicated Back Plaster dobite v vaši lekarni Samo 43 centov.

či. Od tega je dobila 'največ Francija, dobro pa se je odrezal tudi — Tito.
-----o------
Kubanska sladkorna industrija hitro propada
NEW YORK, N. Y. — New-yorška sladkorna borza je dobila zanesljiva poročila, da kubanska sladkorna industrija hitro prepada. Za polja, zasajena s sladkornim trsom, se nihče ne briga, kot se spodo-bi. Novih polj ne zasajajo, starih ne obnavljajo.
Kakih 50 manjših sladkornih tov?in so sploh demontirali in poslali na Kitajsko. Na borzi računajo, da bo proizvodnja kubanskega sladkorja stalno za okoli 2 milijona ton na leto manjša, kar bo naravno imelo dober vpliv na svetovno nadprodukci-jo.
----o----
Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes!
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Išče se zanesljiva slovenska ženska, da bi čistila gostilno ob nedeljah na 2163 Noble Rd. LI 1-9361 ali AN 1-2468.	(50)
MALI OGLASI
Stanovanje se odda Odda se 4Vz-sobno neopremljena stanovanje in garaža na zahodni strani mesta, na 12807 Lena Ave., tel. CL 1-5781. —(50)
PrijaleFs Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St.. EN 1-4212
Stanovanje v najem
Štiri velike sobe, kuhinja in vse udobnosti, vse na novo de-korirano, se oddajo v najem. Kdor želi imeti dobro stanovanje, naj se zglasi osebno ali pismeno na:	Rudy Kenik, 8908
Union Ave., Cleveland 5, Ohio.
(50)
naduha
Vas muči! Oglasite se pri nas! Imamo GARANTIRANO zdravilo, ki vam bo 100% pomagalo!
MANDEL DRUG
13702 Waterloo Rd. KE 1-0031 Cleveland 10. Ohio
Lekarna odprta do 6. zvečer. Zaprta ob sredah in nedeljah.
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do na*
J tl S, GUBQXAR
986 E. 74tb SL HE 1-6607
= Karel Mauser:
I Puntar Matjaž
Povest iz časov kmečkih puntov in turških bojev.
“Po nji planimo! Kaj še gledamo in čakamo? Na gradove udarimo!
Naj spoznajo biriči svoje ječe! Kaj se še razgovarjamo, če je cesar z nami? Po njih!” češnikova suha postava se sklanja naprej, iz zasoplega grla uhaja samo še tuljenje.
“Kose v roke, sekire in cepce. Dovolj je prošnja in prigovarjanja. Zdaj naj sila reče besedo. Več kot tri tisoč nas je, zemlja se bo zatresla, ko bomo planili.”
“Planimo, udarimo!” “Udarimo!”
“Ljudje božji!” krikne Matjaž.
Množica ne posluša več.
“Nič več besedi, sekire v roke! Naj mrtvi vstanejo iz ječ, preštejmo krvave palice!” Wunderlich bled bulji proti Matjažu. Vid trepeta.
“Vsaka beseda je zaman, Matjaž. Samo še bolj bi jih razdražil.”
“Vse je zaman, Vid”, golt-ne Matjaž. “Sodba je pred vrata.” Smrečnikovega Flori-1 jana oči so zapičene v Česnika.
Julij se je bližal koncu. V zraku je visela velikanska utež.
Matjaž je vedel, da se mora utrgati in pasti. Agata tudi, zakaj Matjaž je prinesel turško sabljo s podstrešja v hišo.
“Matjaž, beži! Samo, da ostaneš živ, vse drugo bo že nekako.”
Matjaž stoji ob zibeli.
“Mislil sem, da bo Matjažku nekoč lepše. In tebi tudi, Agata.”
Sedmenik skoraj noro strmi v sina.
“Matjaž, skoraj nisi mogel drugače, ker si Sedmenikov Če boš moral bežati, jaz še ne bom umrl. In Matjažek bo zrasel v Sedmenika.”
Stari Samec kar nori. Bar-baba čaka na otroka, Vidu je
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
LA GRANGE HIGHLANDS — BY OWNER
Immed. poss. 6 rm. 3 bdrm. ranch. Att. gar. Beaut. % ac. Lge. liv. rm. & din. rm. New gas furn. & water htr. Crptg., drapes, auto, water eftnr. Fenced. Quiet street. $23,400. Open to offers FL. 2-8186.	(50)
OAK PARK — BY OWNER Income property
1st fl. 6 rms. Modern paneled cab. kit., cer. tile bath. Fin. bsmt. 3 room apt. on 2nd. Sep. entrance. Gas ht. 52x135’ landscpd. fenced cor. lot. 2 car gar. Immed. Possess. Many extras. EUclid 4-4538.	(52)
GLENCOE — BY OWNER Newly remodeled home. 4 bedrooms. Wooded Vz acre near lake. Central school, Sacred Heart parish. Sacrif. in upper $30’s.
VE. 5-1052.	(51)
upadel obraz; če ga kdo ogovori, komaj kaj sliši.
Kakor da ga ni v hiši.
“Treba je tega, treba je tega”, divja Samec po hiši.
Vid gleda samo Barbaro.
Otroka nemara ne bo več videl.
Po Zilji v nočeh žene veka jo.
Utež, ki visi v zraku, se niža, pritiska, duši, davi, drobi vsako blago misel, biriški obrazi otrdevajo.
Miren je samo Smrečnikov Florijan. Leonsteinski valpet se spet reži.
Turški lok v Florijanovih rokah je že kar domač.
Valpet spet hodi k Winklcr-ci v Poreče.
Nad bregovi se boči noč. Z vseh oken mežikajo luči.
Nihče ne more spati. Še zvezde so videti sovražne, trepetajo kakor da se bodo zdaj in zdaj utrgale in zgrmele v globino.
Smrečnikov Florijan stoji v lesu. S stisnjenimi zobmi se razgleduje, prisluškuje, zdi se mu, da je noč kakor okovan bet, ki buta ob sleherno stvar.
“če smo zgubljeni, valpet našega trpljenja ne sme videti.”
Florijan se trga.od hiše ,n se počasi plazi proti Leonsteinu.
Nobena stvar se ne premakne, toda na tleh, med ostro travo, med mahom, med listjem, v sleherni bilki je čutiti težo, ki boli.
Puščice v tulu brenknejo.
Florijan se ustavi.
Tišina je tako gosta, da bi jo rezal z nožem. Pa se še stiska in gosti, da Smrečnikov komaj diha.
Z lokom v roki se plazi naprej. Leonsteinski grad je že za njim.
Florijan spet obstane.
Zadihali so torej zidovi, ki so se že splašeno tiščali vase. Niso kričali kakor nekoč, obmolknili so biči, smeh je ugasnil. Zdaj se spet prebuja, ječe čakajo kakor lačna žrela na puntarje.
“če je vsega konec, zakaj bi odlašal? Ni daleč do Benečije.”
Florijan se ne boji. Mežikajoča grajska okna se zgubljajo za smrekami. Smrečnikov odgrinja leščevje in se plazi proti Porečam.
“Nocoj ne uide. Močnejše so turške puščice kakor tista takrat.”
Tam spodaj je že poseka. Dalj ne sme. Tod mimo mora priti, tudi če zavije na bližnjico.
Smrečnikov si obriše znoj. Vroče je, čeprav je noč. Tisto neznano, tista utež visi celo nad lesom.
Florijan sedi na kamnu.
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED — FEMALE
REGISTERED
NURSES
COME TO CALIFORNIA MODERN 374 BED JCAH FULLY ACCREDITED GENERAL HOSPITAL Located on beautiful sunny Peninsula, 20 minutes from the heart of San Francisco.
If accepted for position, transportation will be paid. Excellent personnel policies. Salary based on experience. Write Personnel Director Dept. A
PENINSULA
HOSPITAL
Burlingame, California
(50)
MORTON GROVE — BY OWNER 3 bdrm. 6 yr. old ranch home. Att. gar., face brick, 750 sq. ft. fin. rec. rm. 45x200 ft. lot, fenced yard. W-W crptg., appls. $24,900.
YO. 5-5059.	(53)
SKOKIE — BY OWNER 6 room brick ranch. Ceramic tile bath & kitchen. Nr. church, paroc. & pub. schools. C.T.A., shopg. Mid $20’s. ORchard 5-7640.	(53)
EVERGREEN PARK —
BY OWNER
Convenient. 3 lge. bdrms. Beaut, kept 7 rm. ranch. Closets galore. Gas ht. Rec. rm. Insulated bsmt. Walk. dist. all schools, shpg. transp. Upper $30’s. GA. 2-7163.	(52)
HELP WANTED — MALE
HIŠNIK
za hišo z več stanovalcev. Stalno delo
Oglasite se od 8. zj. do 8. zv. 11270 Champlain Avenue
(51)
Zakaj je tako prišlo? Kaj so storili napak?
Ali je greh potegniti se za pravico?
Ali je greh, upreti se z orožjem potem, ko si prosil na kolenih za milost in si jih dobil s palicami?
Vprašanja butajo v srcu, nekaj se zatika v grlu, Ali so solze ali onemogla jeza? Smrečnikov ne more presoditi.
Zdaj mora zvenkniti kosa ob grajski zid.
S sklonjenim telesom bulji Florijan v temo. Stoji za smreko in strmi na poseko. Mora priti izza onega ovinka, mora tod mimo.
Puščica je rosna.
Smrečnikovemu se zdi, da so minile že ure, kar stoji tu in čaka.
In jutri bo morda že prepozno.
Izza ovinka stopi postava in obstane. V temi je videti kakor sodček.
Razgleduje se po poseki.
Nocoj je Florijanova roka
mirna.
Koraki se približujejo. Kakor stopijo na travo, so komaj slišni, ob kamnu žvenknejo, kakor bi nekdo udaril ob meč.
“Ne eno, sto puščic bi mu moral poslati v zavaljeno telo. Vsaj za vsako deseto krivico po eno.”
Florijanova desnica je stegnjena, napeta do poslednje kite.
Puščica meri v glavo.
Mirno, skoraj svečano zabrni tetiva. S tresočim se lokom v roki Smrečnikov obstane.
Tudi krika ni. Valpet se je s stegnjenimi rokami nagni! proti leščevju.
Samo meč je brenknil v ob-potni kamen. Smrečnikov je truplo zavlekel v goščo, vzel
meč in stopil na pot.
Ko je stopil na jaso pred hišo in se zastrmel proti Dho-lici, so mu skoraj izstopile oči.
Tam nad lesovi je bilo nebo č-udno svetlo, kakor da so se zvezde zgnetle na en sam prostor.
Ni se obrnil proti hiši, planil je v breg, se spodtikal in padal, vstajal in lovil sapo.
Ko je spehan padel pred Sedmenika in zbudil Matjaža, je nebo še kar naprej gorelo.
Nič ni vedel reči. šele potlej, ko se je Matjaž obrnil proti hiši, je mirno rekel:
“še en meč sem prinesel.” XI.
Sli so divjali po vaseh, bili na vrata, preplašeni otroci so strmeli na sekire z dolgimi to-
porišči, na kose podobne sulicam, na okovane bete.
Zilja se je vzdigovala, puntarji so vstajali.
Ustavimo Turka in pokažimo gospodi, da zmoremo, česar se oni bojijo! Ne gospoda, ne gradovi, mi, puntarji, jih bomo porinili nazaj!
Matjaž je bil zarje skoraj vesel. Bal se je slovesa od Agate, bal se je stisniti drobne Matjažkove ročice.
Zdaj je prišlo vse tako iznenada. Segel je po sablji, se čudno noro razgledoval po hiši, videl je Agatino omahovanje in njene solze, toda z«1*' ja na nebu je hromila sleherno čustvo, ki bi se sicer razprlo ob mirnem slovesu.
(Dalje prihodnjič)
V blag spomin
OB ČETRTI OBLETNICI, ODKAR JE UMRL USTANOVITELJ NAŠE POTNIŠKE PISARNE
August Kollander
Preminul je dne 12. marca 1958.
V hvaležnosti, spoštovanju in ljubezni se spominjamo preblagega pokojnika.
Večni mir in pokoj njegovi duši! Večna luč naj mu sveti!
Žalujoči:
AUGUST KOLLANDER IN DRUŽINA
Cleveland, Ohio, 12. marca 1962.
V blag spomin
DEVETE OBLETNICE SMRTI NAŠE PRELJUBLJENE IM NEPOZABNE SOPROGE IN MATERE
Marija Modic
ki nas je za vedno zapustila dne 12. marca 1953
Srčno ljubljena nam mati, šla prezgodaj si od nas.
Bila si nam dobra, skrbna,
Te pogrešamo vsak čas.
V jami tihi mirno spiš, nazaj na zefnljo ne želiš, mi pa prosimo Boga, da raj nebeški naj vsem nam da.
Tam bomo zopet združeni — nebeško slavo uživali.
Še vedno žalujoči:
FRANK MODIC in OTROCI
Cleveland, Ohio, 12. marca 1962.
Se priporočamo
TA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NASE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov:
R. P. D. No. 1, Route 44, Newbury, Oble Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER —
Light housekeeping.
Polish, German, French or Irish speaking woman in the 50s to come live with us. Have 2 children who need grandmother’s love. FI. 5-1344.
(51)
BUSINESS OPPORTUNITY
COFFEE SHOP AND DINING ROOM
All new. — Southern Illinois. Seating capacity 114. Located in vicinity of 3 large industrial plants and apt. house. By owner $18,700. — Contact Ph. 2311, Metropolis, 111., or write 415 Fillmore St., Metropolis, 111.	(50)
PIZZERIA — Establ. good going business. Crowd from school. Selling due to-illness. Under $6,000 includes fixtures and equipment. In busy section. Near Addison-Western. GR. 2-9577.	(51)
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St. ... . 17002 Lakeshorc Bird. Pokličite podnevi ali ponoči HEndersoa 1-2088	KKnmore 1-M0B
Moderno podjetje — Zmerne cene
STARODAVNA POSODA — V bližini {otoka Giaunnu-tri v Italiji so našli na Imorskem d'/'u posodo, ki so jo rabili Rimljdli :okoli leta 100 pred\KristusQm.

■ , -V ' '	' ■" :/ ’ W

mi

JVajznaniio in JZ/ahnJala
Z globoko žalostjo v srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena soproga, mama, stara in prastara mama in sestra
JENNIE TEKAVEC, roj. Avbel
Frevidena s tolažili sv. vere je odšla v večno življenje dne 25. februarja 1962.
Pogreb predrage pokojnice je bil dne 1. marca J9G2 iz Grdinovoga pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida, kjer je Rev. Raymond Hobart daroval slovesno sv. mašo zatlušnico. Po pogrebnih opravilih v cerkvi je bilo truplo prepeljano na p okcpališče Ali Sotds in tam položeno k večnemu počitku.
Nepozabna pokojnica je bila rojena leta 1881 v Zgornjem Kašlju pri Devici Mariji v Polju, odkoder je prišla v Ameriko leta 1903.
Ob tej nenadomestljivi izgubi se iskreno zalivkijujemo Rt. Rev. Louis Bazniku za podelitev sv. zakramentov pokojnici na domu, Rev. Raymond Hobartu za opravljeno sv. mašo zadušnih) in pogrebne molitve.
Prisrčna hvala vsem, ki so poklonili cvetje in ji s tem izkazali svojo ljubezen.
Prav lepa hvala vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo darovale za mir in pokoj njene duše.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so prišli pokojnice kropit, vsem, ki so se udeležili pogrebne sv. maše, vsem, ki so jo spremili na
I
njeni zadnji poti na pokopališče All Souls in vsem, k: so nam ustmeno ali pismeno izrazi l sožalje.
Prisrčna hvala podr. št. 25 SŽZ in društvu sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ za toplo slovo in molitve v pogrebnem zavodu.
Iskreno zahvalo izrekamo tudi prijaznim sosedom za prelep venec cvetja.
Hvala vsem, ki so dali na razpolago avtomobile za spremstvo na pokopališče.
Hvala Grdinovemu pogrebnemu zavodu za vsestransko postrežbo iri za vzorno vodstvo pogreba.
Ljuba žena, draga nepozabna mama, stara mama in sestra, počivaj v miru božjem in večna luč naj Ti sveti. Odšla si v večnost in rešena si zemeljskih skrbi. Mi se Te bomo z ljubeznijo in hvaležnostjo spominjali, dokler še ne snidemo pri Bogu v srečni večnosti.
žalujoči:
soprog JOSEPH
sin JOSEPH Jr.	hčerka ROSE MIKLAVŽ
ROSE ANN LEWANeKI in SHIRLEY STREKAL , vnukinji JOSEPH RONALD TEKAVEC in CONRAD STIBIL, vnuka SHARON LEWANSKI, pravnukinja	sestra ANTONIJA STERLEKAR
v starem kraju sestra FRANČIŠKA SNOJ in brat ANDREJ AVBEL ter ostalo sorodstvo.
Cleveland, Ohio, 12. marca 1962.

ŠVEDI NOČEJO {BITI iznenadetni >— Švedi niso zgradili trdna zaklonišča globoko t) skale samo |za svoje prebivalstvo, .ampak tudi iza vojne ladje. Na [sliki vidimo \motomi torpedni čoln, ko plove (iz takega zaklonišča. Vrhovni poveljnik švedskih oboroženih sil je predložil vladi gradnjo povili ladij in novih zaklonišč za nje. ’	j