54 itevmn.
i uram,«tom, i ura nn
»Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen
celo leto......K 24*—
pol leta........ 12-—
četrt leta........6 —
.ia mesec....... 2*—
v opravništvu prejemat!:
celo leto......K 22-—
pol leta ...... ll —
četrt leta........ 550
na mesec......, 1-90
Dopisi  naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, fretfiifčtvos Haaflov« ulic« it 5, (v pritličju levo), telefon st. 34.
Izhaja vsak dan zvečer ravzeamsl nedelje te
Inserati veljajo: peterostopna petit vrata za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Lpravnišivu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratl itd. to je administrativne stvari
--Fnvnmeann atevilka vnljn 10 vinarjev. —-
tfa pismena naročila brez istodobne vposJatve naročnine se ne ozira Karo dan liakaraa telefon št 85.
.Slovenski Narod" velja po pošt!:
za Avstro-Ogrsko:                                    za Nemčijo: celo leto.......K 2fr—      celo leto ......K
četrtku'.  " * l * l l   •  6*50  I    M Ameriko in vse druge dežele: na mesec.      I •     . .   I  2*30  1  celo leto.......K 3fr—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamki t pravni*', to: Kanflovn allcaat S, (spodaj, dvorišče levo), telafnnit Sf
Avstrijski železničarji pri ministru dr. tatinskem.
Dunaj, 6. marca.
V soboto se je predstavila deputacija zastopnikov vseb avstrijskih narodnih železničarskih organizacij no^ vemu železniškemu ministru tir. G 1 o m b i n s k e m u, da mu tolmači upravičene želje in pritožbe uradnikov, slug in dninarjev avstrijskih državnih železnic.
Zastopane so bile naslednje organizacije: »Liga slovanskih železničarjev« z njenimi članicami in sicer Zemska Jednota žel. zfizeneu, Spo-iek českych žel. uredniku, Društvo jugoslovanskih žel. uradnikov, zastopano po g. Zore u, Zveza jugoslovanskih železničarjev, zastopana po g. T a n c i k u, S w i a z e k, urzedni-kow kolejowych, Samopomoč, nadalje nemški Beamtenverein in Reichs-bund der osterr. Eiseubahner.
Pod vodstvom železniškega inšpektorja Poljaka Hinglerja in češkega državnega poslanca Buri-v a 1 a so se podali zastopniki zgoraj omenjenih organizacij, ki reprezen-tirajo gTomno večino uradnikov in nastavljencev avstrijskih državnih železnic k železniškemu ministru, ki jih je kar najprijazneje sprejel.
Deputacija je poudarjala, da zaupajo železničarji novemu ministru, da bode njihove dolgoletne težnje kar možno blagohotno upošteval, ter je nato predložila dr. Glombinskemu nekaj najbolj perečih zadev, ki zahtevajo najnujnejšo rešitev.
Zahteve železničarjev.
Te zahteve so zlasti:
1. t)a se že v decembru lanskega leta dovoljena avtomatika skoraj izvede:
2. da se kolikor možna ublaže škodljive posledice, ki jih bo imela uvedba avtomatičnega avanzraaja za starejše uradnike;
3. da se konečno uredi stanarina na ta način, da se prizna uradnikom ista stanarinska mera kakor častnikom, pridržijo pa se naj dosedanji stanarinski razredi;
4. vsem železniškim uslužbencem, v š t e v š i čuvaje, ki opravljajo nočno službo, se naj priznajo posebne nočne doki ade;
5. anulira se naj odlok železniškega ministrva iz leta 1907, ki določa, da železniški uslužbenec (sluga) ne more postati poduradnik in podurad-nik ne uradnik;
6. deputacija je nadalje predložila številne specijalne želje železniških nastavljeneev posameznih okrožij železniških kategorij.
Zahteve    slovenskih železničarjev.
Zlasti sta jugoslovanska delegata Zoreč in Tanci k poudarjala nekatere nujne želje slovenskih železničarjev, ki se tikajo zlasti razmer v Ljubljani, na Jesenicah iu v Trstu ter v okrožju tržaške železni-čarske direkcije sploh.
Poudarjala sta, da so se življen-ske razmere v Ljubljani v zadnjih letih jako podražile in da je nujno potrebno, da se ljubljanskim železničar-skim uslužbencem zviša stanarina; isto je potreba v J e s e n i c a h. ki se vedno bolj razvijajo v veliki industri-jalni kraj, kjer postajajo dražja živila in stanovanja.
Oba delegata sta opozorila ministra dr. Glombinskega na to, da je že prejšnji železniški minister Wrba pripoznal upravičenost zahtev železničarjev ter obljubil remeduro, da pa se kljub ministrovi obljubi do danes ni ničesar zgodilo. Za Trst sta zahtevala slovenska odposlanca:
Zvišanje takozvane kraške do-klade od 10% na 20% ter se sklicevala na dejstvo, da je v Trstu postala draginja stanovanj tako neznosna, da je pod njenim vplivom morala zvišati celo železniška uprava v svojih
lastnih železničarskih hišah ceno stanovanj.
Za delavce in železničarje sta zahtevala zvišanje dnevnega zaslužka za 50 vin. namesto draginjske dokla-de; ta doklada naj se zviša vsako drugo leto zopet za 20 vin. dnevuo;
nadalje sta poudarjala, da je potrebno, da dobe v Bohinjski Bistrici takozvani vzravnavalci proge isto predorsko doklado, kakor ostali uslužbenci, in izrekla še več podrobnejših   želj slovenskih železničarjev.
Minister Glonibinski o železničarskih ♦ežniah.
Minister Glonibinski jo v svojem odgovoru poudarjal, da ga veseli zaupanje, s katerim se obračajo železničarji do njega. Obljubil je, da hoče vse predložene mu želje temeljito in blagohotno preudariti ter poudarjal, da bo po možnosti zahtevam železničarjev, v kolikor mu to dopuščajo denarna sredstva njegovega retorta, ustregel.
Napram slovenskima delegatoma se je izrazil, da je o zahteval) slovenskih železničarjev deloma že pod ličen in da so n radna poizvedovanja dokazala njih upravičenost.
Minister je končno izrek«! svojo zadovoljnost, da so se zbrali železničarji vseh narodnosti k složnemu delu za svoje interese, opozarjal je železničarje, da naj si z vestnim opravljanjem svoje službe ohranijo simpatije cele javnosti in priznanje železniške uprave.
»Sem velik prijatelj železničarje Vvv — je končal minister — »in moja vrata so vam vsikdar odprta. Obračajte se s svojimi zahtevami vedno na mene in rad vam bom šel povsod na roko. Absolutnega vam ne-morem ničesar obljubiti, ker smatram, da se mora to, kar človek obljubi, tudi vestno izpolniti. Jaz pa sem, gospodje, žal le minister za železnice ter imam kolego, ki se imenuje: finančni minister.«
Zelo prijazno je minister po V/« urni konferenci odslovi] delegate, ki so se potem napram našemu uredniku izražali o svoji akciji jako zadovoljivo.
Liga slovanskih železničarjev.
Včeraj dopoldne so se sestali pod predsedstvom Ceha Navratila tudi zastopniki v »Ligi« združenih slovanskih železničarskih organizacij k posebni konferenci.
Vršila se je obširna debata o raznih stanovskih vpraš njih. Iz najvažnejših sklepov navajamo:
Liga ustanovi še tekom L 1011 v Pragi svojo strokovno revijo, ki bo izhajala v treh jezikih: češko, slovensko in poljsko.
Na Dunaju ustanovi Liga podružnico svojega praškega sekretarijata, ki bo imela zlasti nalogo vzdr-žavati stike Lige s poslanskimi krogi in centralnimi uradi.
V vsakem mestu, kjer se nahajajo organizacije, pripadajoče L;gi, se ustanove posebni stanovski inror-mačni biroji, ki bodo poslovali v vseh stanovskih zadevah.
Volilna gibanje.
Shod na Poljanah.
Napredno gospodarsko in politično društvo za poljanski okraj je imelo včeraj v Dolinškovi gostilni na Mesarski cesti shod, katerega se je udeležilo nad sto volilcev in volilk. Shod je otvoril društveni podpredsednik g. B a b n i k, pozdravil navzoče ter dal besedo prvemu govorniku gospodu
profesorju Reisnerju.
V začetku svojega govora naglasa govornik, da so napredni shodi vedno za vsakogar pristopni, tudi za »Slo-venčeve« poročevalce, zakaj napred-njafci se ne boje javnosti kakor klerikalci, ki zborujejo pri zaprtih vratih,
izraža veselje vzpričo obilne udeležbe ter pojasnjuje pomeu shodov za bližajoče se občinske volitve.
Zgraža se nad nesramnimi in podlimi zavijanji in lažmi klerikalcev, ki iščejo skrito in potuhnjeno, kakor nočne ptice svojega plena. Na-prodnjaki se ne skrivajo, ne bojijo se nikogar in žele samo, da jih sliši vsa javnost. Vsiikdo opaža, kako živahno je volilno g-ibanje, kako pogosto so shodi, dokaz, da imamo pred seboj volitve. Izbirati nam bo pri volitvah, ali bomo volili naprednjake, klerikalce, Nemce ali socijalne demokrate. Da ne bomo volili Nemcev, je gotovo; socijalni demokrati imajo svojo pot; da pa tudi klerikalcev ne moremo in ne smemo voliti, je jasno ko beli dan. Saj vemo, da so ravno klorikalei tisti, ki uporabijo vsako priliko, da oškodujejo mesto Ljubljano. V Ljubljani je neznosna draginja. Glavni vzrok draginje leži v agrarni politiki klerikalcev. Obrtniki, uradniki, delavci jim niso nič mar, skrbeti hočejo le za kmeta, a še toga odirajo na vseh koncih in krajih. Ali naj volimo potem klerikalce, ki so sovražni vsem meščanskim slojem
Govornik omenja nato melijora-cijski in cestni zakon. Poskdnji stremi za tem, da se vsa občinska \.oxa podeželijo. Plačevali bomo mi za to dobro tretjino, a od tega ne bomo imeli niče>ar. Tako tudi cd melijora-cijskega posojila r>o bo imela Ljubljana nobene koristi, pač pa silne davke.
Naši poslanci so prigovarjali klerikalcem, naj bi dež?la iz posojila vsaj nekaj prispevala za kanalizacijo in zlasti za obrtno šolo, ki je vendar za vse slovenske sinove, a odgovorili so, da ne dado niti vinarja. Dejstvo je, da klerikalci iz vse duše sovražijo Ljubljano, a se vendar pulijo zanjo, toda zakaj * Denarja jim manjka! Vsi njihovi viri so izčrpani, le ljubljanska mestna občina naj bi jim bila »kasa*, iz katere bi jemali denar za svoje namene in podpirali svoje itak zavoženo gospodarstvo.
Z novim volilnim redom so pri-teguili ljudi v mestno občino, ki nimajo na Ljubljani sami nobenega interesa. Pridejo le sen?, da drago prodajajo svoje pridelke, ne puste pa tu n\(-t*sar. In ti ljudje imajo po dva glasova, drugi pa, ki plačujejo osebno-dohodninski davek in puste ves svoj zaslužek tu, imajo le po en glas. Govori na to o 900.000 K, ki jih je iz-posloval bivši župan Hribar pri vladi 1'jotom odpisa potresnega posojila za obrtno šolo. Klerikalci trde, da bi vlada itak tu posojilo odpisala in na svoje stroške zidala obrtno šolo. A temu ni tako. Mestni občini graški se • tudi ni posrečilo izposlovati, da bi prispevala država za zgradbo obrtne šole. Ravno tako je bilo s Trstom, Plz-uom, Inomostom in Beljakom.
Oči vidno je torej, da je le zasluga bivšega župana, da je Ljubljana z odpisom potresueera posojila dobila za obrtno šolo 900.000 K.
Nadalje se bavi govornik b enodnevnim zasedanjem deželnega zbora dne 18. februarja. Omenja ukrepe glede zadružništva, o podpori klerikalni Gospodarski Zvezi, o dvanvli-jonski deželni garanciji Zadružni Zvezi in brezobrestnem posoiilu iz vseučiliškega fonda v znesku 750.000 kron.
Glede vporabe vseučiliškega fonda za Zadružno Zvezo naglasa govornik, da bodo samo Nemci triumfi-rali, ker se je z vporabo vseučiliškega zaklada za nedogleden Čas onemogočila slovenska univerza. Kako klerikalci zavijajo in voijejo, da so priborili delavcem volilno pravico, nam kaže novi volilni red, po katerem vo*-lilci iz I. in II. razreda popolnoma uduše one, ki so bili do sedaj brez volilne pravice.
Nato apelira na volilce in volilke, naj ori volitvah oddado svoi glas naprednim kandi^a-toni. ki imajo srce za interese ljubljanskega prebivalstva.   Stvarnim izvajanjem g. Reis-
nerja je sledilo burno odobravanje. Nato je govoril gospod
urednik Pustoslemšek.
Rekel je med drugim:
Živimo v dobi splošnih kriz. Gospodarska kriza je v zadnjem času zavladala povsodi v vsi državi.
Tudi v Ljubljani imamo tako krizo, ki jo občutimo vsi z malimi izjemami na svoji koži. Kaj je vzrok temu neznosnemu položaju?
Klerikalci pravijo, da je vse zakrivil polom Glavne posojilnice. To pa ni res, zakaj dokazano je, da so gospodarsko krizo, ki se je sedaj pojavila v Ljubljani, ponajveč zakrivila ona neznosna bremena, ki jih mora nositi ljubljansko prebivalstvo. Da pa sr> ta bremena tako narasla, za to so skrbeli klerikalci s svojo agrarno politiko.
Neposredna posledica te politike je bila, da so se podražila živila, da so nenavdno poskočile cene živini, skratka, da je v vsem mestu zavladala silna draginja.
To svojo agrarno politiko so doslej klerikalci mogli izvajati samo v državnem in deželnem zboru. To jim pa več ne zadostuje: sedaj hočejo to svojo politiko presaditi tudi na ljubljanska tla.
Prvi korak k temu je že storjen z novim občinskim volilnim redom, ki so ga klerikalci vsilili Ljubljani in ki so mu dali popolnoma agrarni temelj, kakor da bi bila Ljubljana še dandanes tista dolga vas, o kateri poje narodna pesem.
Pc tem volilnem redu ima kmetic, ki ne stanuje v Ljubljani, a poseduje v mestnem okolišu kako gre-dico, od katere plačuje na primer dva vinarja zemljiškega davka na leto, pri volitvah v občinski zastop ljubljanski volilno pravico v II. in v III. razredu, dočim ima Ljubljančan, ki stanuje v Ljubljani, ki nosi tu vsa bremena in plačuje še vrhu tega *>0 kron dohodninskega davka, volilno pravico samo v III. razredu. Oko-ličanski kmet ima torej pri občinski upravi ljubljanski večjo besedo, kakor ljubljanski davkoplačevalci.
Da tvori v mestu, kjer ne igra kmetijstvo absolutno nobene vloge, zemljiški davek temelj občinskemu volilnemu rodu, to je taka posebnost, ki je menda nima primere pod soln-cem. Kako skrajno krivično je načelo, da bodi zemljiški davek esenca občinske volilne pravice v Ljubljani brez ozira na druge momente, dokazuje tudi ta - le slučaj: Uradnik, ki je nastavljen v Ljubljani, ki tu službuje in tudi tukaj plačuje, na primer 90 ali 100 K osebnodohodninskega davka, a slučajno iz tega ali onega vzroka ne stanuje v Ljubljani, marveč v Šiški ali na Viču, sploh nima v Ljubljani občinske volilne pravice, dočim ima vsak okoličanski kmetic, dasi plačuje samo 2 vinarja zemljiškega diivka^ celo dvakratno volilno pravico, čeprav ne stanuje v mestu. Ta krivica pa je še bolj očividna, ako omenim, da je ta uradnik sploh obr-nažen za občinsko volilno pravico, ker namreč ne plačuje nobenih davkov v tisti občini, kjer stanuje, nima volilne pravice niti v tej občini. Tako so klerikalci kratkim potom oropali občinske volilne pravice celo vrsto ljubljanskih davkoplačevalcev.
Ce so torej klerikalci že občinski volilni red prikrojili tako, da ustreza njihovim agrarnim stremljenjem, je čisto gotovo, da bodo skušali uveljaviti tudi v mestnem občinskem svetu tisto politiko, ki so jo započeli v deželnem zboru in ki je direktno naperjena proti interesom in koristim Ljubljane in njenega prebivalstva.
Tega seveda ne bodo sami priznali, zlasti sedaj ne tik pred volitvami. Tako neumni niso, da bi se sedaj v volilni borbi posluževali agrarnih »šlagerje v« v agitacijake namene, ker vedo, da bi v tem slučaju niti največjega tepca ne spravili na led, marveč v agitacijake syrhe bodo izrabljali
zgolj in edino katastrofo, ki je % »Glavno posojilnico« zadela, žal, številne naše someščane.
Toda previdnejše bi bilo od klerikalne gospode, ako bi afero »Glavnec: pustili popolnoma pri miru, prvič ker so pri tem polomu sami udeleženi, drugič, ker so to nesrečo v veliki meri zakrivili njihovi politični pristaši, in tretjič, ker imajo sami dovolj masla na glavi. Čisto gotovo je namreč, da se tako »Gospodarska«, kakor »Zadružna Zveza« nahajata tik pred gospodarskim propadom.
In z vso gotovostjo lahko smelo trdimo, da bi bil ta polom že nastopil, ako bi se klerikalnim veljakom ne bilo posrečilo rane onih dveh zavodov zalepiti in zali mati s tem, da so »Gospodarski zvezi«- pri vladi iz-beračili 600.000 kron podpore, »Zadružno zvezo« pa podprli z ogromno vsoto 750.000 kron, za katero so okradli vseučiliški zaklad.
Ce bi se njihovi zavodi ne nahajali v naravnost brezupnem položaju, čemu potem te ogromne podpore ?! Cvetočim, dobro uspeva jočim zavodom vendar ni potreba podpor! Podpore se vendar dajejo samo takim podjetjem, za katera so subvencija zadnja in edina rešitev!
Kakor rečeno, so klerikalci za svojo »Zadružno zvezo« pobasali 750.000 kron. Pri tem pa so vprizori-li prav nesramno komedijo, kakršne še ni videl svet.
Da bi nametali javnosti peska v oči in da bi se napravili pred svetom lepe, velikodušne in nestrankarske, so vrgli obenem za nedolžne žrtve »Glavne i>osojilnice« bagatelo 50.000 kron. Torej tu 50.000 kron, sebi 750.000 K, vsakoletno podporo 20.000 K in povrhu še deželno garancijo v znesku 2 milijonov, to je klerikalna pravičnost. To se pravi iz žrtev se norčevati, izrabljati nesrečo drngih v umazane in samopašne namene!
In sedaj hočejo klerikalci, da bi se jim zaradi teh beraških 50.000 K pela še slava in čast, kakor da bi bili prizadetim izkazali največjo dobroto.
Zakaj pa niso klerikalni poslanci izposlovali .tem revežem državne podpore ali vsaj posojila, kakor so svoje-časno to storili ljubljanskemu škofu?!
Temu so kratkim potom rzposlo-vali pri vladi posojilo v znesku 1 milijon kron proti samo 1% obresti m.
In vendar je bistvena razlika med katastrofo, ki je grozila takrat škofu, in med nesrečo, ki preti sedaj onim, ki so prizadeti pri Glavni posojilnici.
Tu je udeleženih na stotine ljudi vseh strank, tam pa je bila prizadeta samo ena oseba, škof sam.
Tu so udeleženci nedolžne žrtve brez lastne krivde, tam je škof nesrečo zakrivil sam, zakrivil jo s svojim lakomiselnim gospodarstvom.
Pri Glavni posojilnici ni nihče izmed prizadetih slutil, da grozi zavodu polom, škofa pa so leta in leta opozarjali na pretečo katastrofo, a on se je na vsa ta svarila delal gluhega, ker so ti opomini prihajali od napredne strani.
Kljubuje tem svarilom, je škof raje gospodarsko uničil na stotine slovenskih kmetov v Zgornji Savin-ski dolini in sebe samega, in dovolil, da je njegov podjetnik laski Zid Feltrinelli odnesel dva milijona, kakor da bi poslušal pametne besede ljudi, ki so hoteli dobro kmečkemu ljudstvu v gornjegradskem okraju in njemu samemu.
Toda škofu je vendarle pomagala vlada.
Čemu ne stori istega tudi nedolžnim žrtvam Glavne posojilnice?
Ali par sto davkoplačevalcev ne odtehta enega škofa?
Ce so se torej klerikalni poslanci svoječasno zavzeli za škofa, da mu je vlada segla pod pazduho, potem bi bila sedaj tem večja moralna in zares domoljubu dolino** klerikalnih pa-alueev in vlad* da bi nomcmrli ojm~
ki so po nesreči postali žrtve tuje spekulacije.
imajo klerikalci res srce za one nedolžne žrtve, ako je res njihova ljubezen do ljubljanskega prebivalstva tako velika, kakor vedno zatrjujejo, potem naj to pokažejo tudi v dejanju in naj pomagajo onim nesrečnikom vsaj tako, kakor so svoje* časno pomagali škofu Antonn Bona-venturi!
Dokler pa tega ne store, so nji. hove sladke besede samo slepilo, oni sami pa navadni politični sleparji!
(Viharno pritrjevanje in ploskanje.)
Govornik je nato zavračal trditev dr. Zajca, da je gospodarstvo bivšega naprednega občinskega sveta povzročilo, da se je delavstvo jelo izseljevati iz Ljubljane, ožigosal klerikalce, da so po 30 letih zopet otvorili Nemcem vrata v občinsko zbornico, razpravljal o klerikalnih atentatih, naperjenih proti Ljubljani, ter končno pozval vse navzoče, naj pri bodočih volitvah napno vse svoje sile, da jih bodo v prihodnjem občinskem zasto-pu zastopali možje, katerih preteklost in sedanjost je jamstvo, da jim je pri srcu blagor in korist ljubljanskega prebivalstva.
Nato se je oglasil k besedi še gospod prof. R e i s n e r, ki je konstatiral dejstvo, da je kuga na parkljih in gobcu pri goveji živini že zdavnaj prenehala ter da so že trije tetini, odkar je potekla doba, ko se niso smeli vršiti sejmi. Toda vlada v tem oziru ne ukrene ničesar. Poživlja torej odbor gospodarskega društva za poljanski okraj, naj se v tej stvari obrne na vlado. Takoj nato stavi g. Janko Predovič to-le resolucijo:
»Politično društvo za poljanski okraj poživlja vlado, da čimprej odpre zopet živinske sejme, ker že več kakor tri tedne ni nobenega zakonitega zadržka.«
Ta resolucija je bila soglasno sprejeta, nakar je podpredsednik B a b n i k zaključil shod.
tlav nemJHi nmi na raisonstto oKsi co?
V Ljutomeru, 6. marca.
Nemško časopisje se je začelo naenkrat živo zanimati za radgonsko okolico. Glasila nemških »obrambnih« društev so začela govoriti o ;>ogroženi nemški posesti« in »slovenski nevarnosti«. Kolikor poznamo svoje nasprotnike, so ti glasovi signal za nov naskok germanizator-jev na one vasi na levem bregu Mure, ki so danes še celo ali vsaj večinoma slovenske. Najbrže zadnje ljudsko štetje vkljub vsemu ogromnemu uradnemu pritisku ni pokazalo dovolj »uspehov« nemške »kulture«. Gre tu v prvi vrbti za sledeče vasi. števši od severa proti jugu do Murt ob ogrski meji: Slovenska gorica 122 Slovencev in 54 Nemcev, Zenkovci 129 Slovencev. Potema 179 Slovencev in 97 Nemcev, Žetinei 153 Slovencev, Dedonei 113 Slovencev, 5 Nemcev. Med Zenkovci in Potrno leži Stara - Nova vas, ki ima 689 Nemcev in le 18 Slovencev. Številke so vzete iz zadnjega ljudskega štetja leta 1900; za letos še mi resul ta ti niso znani. Glede Stare - Nove vasi je pripomniti, da je resultat seveda primerno »popravljen«; saj poroča nemško časopisje vsaka tri leta z velikim veseljem, da je zmagala pri občinski b. volitvah »deutsch - freiheitlieh«
stranka — ali po domače nemškutar-ji. In pri ljudskem štetju se potem vpiše vsakega človeka za Nemca, ki zna slučajno ali pa iz potrebe nekoliko nemško.
V glasilu nemškega >>Sehulve-reino« sem oital te dni članek o narodnostnih razmerah v radgonski okolici, iz katerega posnemam za naše ljudi sledeča mesta: »Radgonski okraj, ki je že od pamti veka popolnoma nemški (Stanuje v njem še danes navzlic falsificiranim resultat om pri ljudskem štetju 2000 Slovencev Op. pis.), je postal zadnji čas cilj grozečega slovenskega naseljevanja. Sicer nimamo tozadevno opraviti s kako dobro organizirano akcijo, vendar pa bi utegnilo neprestano doseljeva-nje slovenskih kmetov, potisniti nemško jezikovno mejo nazaj. Slovenci, ki se po spodnjem radgonskem okraju trumoma naseljujejo, prihajajo iz sosedne Ogrske. Naseljevanje pospešujejo brezvestni razkosovalci kmečkih posestev, kateri tirajo svojo grdo obrt skoro v vseh nemških občinah radgonskega okraja. Obrajna in Apače izkazujejo že danes precejšeu odstotek slovenskih kočarjev. V Obraj-ni je n. pr. 40 slovenskih šolarjev, to je 10%. Toda ne le kmetijstvu temveč tudi obrtništvu grozi poslovenjenje. V mestu Radgoni so danes skoraj vsi obrtniški učenci slovenskega rodu. To dokazuje statistika učencev na obrtni šoli, med katerimi je komaj 11% Nemcev. Pa tudi služinčad je doma večinoma vsa iz bližnjih slovenskih krajev na Ogrskem.« (V kakem jeziku občujejo tako zelo »nemški« radgonski meščani s temi ljudmi? Op. pis.)
»Obžalovanja vrednemu pomanjkanju naraščaja pri nemškem (!) obrtništvu hoče sedaj »Sttdmark« od-pomagati z ustanovitvijo »sirotinskih naselbin« na jezikovnih mejah. Pred vsem misli tu »Sudmjurk« na revne nemške najdenčke in sirote, ki jih je najti povsod v nemškem jezikovnem ozemlju, ki so vsem ljudem na poti in povzročajo občinam velike skrbi. Te sirote tudi redkokdaj postanejo dobri in rabljivi člani človeške družbe. »Stidmark« hoče vzeti sedaj vsa ta revna bitja v svojo brambo in oskrbo in jih dati na razpolago nemškim kmetom in obrtnikom ob jezikovni meji (!). Za varstvo nemškega posestnega stanja namerava »Siid-mark« nadalje v hudo ogroženi (!) radgonski okolici naseljevanje nemških obrtnikov in kmetov, nadalje penzijonistov in zasebnikov. Lepo število nemških obrtnikov je »Stid-mark« že naselila v Radgoni in težko
>groženi Zg. Radgoni (kateri je slovenski gornje radgonski okrajni za-stop pred kratkim velikodušno zasi-urural potrebna sredstva za gradnjo kolodvora.) Petim Nemcem prijaznim, a od Slovencev naseljenim va-3081 Potrna, Dedonei, Žetinei, Zenkovci in Slovenska gorica, ki so všo-'ane v   mesto   Radgono, posvečuje
Siidmark« zadnji čas posebno skrb, ker se hoče začeti tudi v njih slovenska hujskanja (!). Naša obrambna Iruštva pa bodo že vedela vse po-Lrebno ukreniti,' da se zgradi trden tez proti naskokom Slovanstva in da *e ohrani nemška (!) zemlja Nemcem.«
Zadnji stavek kaže vse nemško >obrambno« delo v pravi luči. Članka r sam priznava, da je pet vasi v "ndgonski fari sloven:>kih, a v isti sa-)i jih reklamira zu »nemško« zemljo in »nemško < posest ter imenuje vsako prizadevanje slovenskih rodoljubov, da hi ohranili svoje zapuščene !>rate onkraj Mure svojemu rodu. diujskarijo«. Na to hinavšcino smo navajeni in se je ne čudimo. Saj s ii ne čudijo in ničesar ne storijo nroti vladnim podporam »Shdmarki« ?elo naši poslanci. Roškar ima nalogi; hraniti naš obmejni okraj, ali ga je videti kdaj pri nas, zlasti pa še pri ovojih stanovskih tovariših onkraj Mure? (Saj si še v bližnji Sv. Lenart \i upal iti proti uemškutarjem vo-lit!) Za Slovence v radgonski fari se ie storilo doslej sila malo; sp.-štaj. narodni svet je začel enkrat neko akcijo, ki se je pa menda popolnoma ponesrečila in zadnji čas so neki kaplani priredili eno ali dvoje zborovanj
Dvoje stvari bi rad pripomnil Prvič, da bi se ne skušalo izdelati sa Tio narodnega   katastra radgon>k ■ko lice, temveč da bi se tudi natančno dognale posestne razmere in gibanje posestnega stanja v zadnjih letih Ob mejah so včasi na prodaj zemlji 'ke posesti in obrti, ki bi bile lahkr največje važnosti, ako bi se nahajala v dobrih narodnih rokah. Notranja kolonizacije se bodemo morali tudi mi lotiti, četudi v manjši   meri ir ored vsem bolj racijonelno ko prija telji Nemci. Ker so Se hudo vrezali ^ ^>vabi v Št. ilju, hočejo ^edaj začeti bi postopači v radgonski okolici. Menimo, da se je tudi marsikateri Ne-t»ec težko vzdržal, da ni napisal ostre satire na   te   »sirotinske kolonije« ^Siidmarke«. To   bi   nastale čedne '•azmere s temi naidenčki in sirotami, iz katerih bi delali naši grabež-\iivi in vsakejra, kdor se jim da, iz-konsč>ioči    nemškntfirji    »po ene-\judil Tatovi so naučili svoj naraščaj los]ej navadno le krasti, grdnji o-o-MufatL   Iz +ega načrta ne bo veliko 1obrefra kruha.
Ali za nas nastane znova vpr?«-^'♦n^e. kpko oh"»~«rnti n^^mu narodu obrtni »ftr*Wajf Pomislite, voč ko «;to nn-ib^Uših in najkrepk~j&»b fantov ie v R«dj?oni v nlcu — koliko se »iti bo sploh vrnilo domu in koliko ;;h bo ostalo zvestih narodnjakov? Aklo«*nfh tozadevnih razmer pri nemških m<"«isfrjh ne bod*»m znova or^soval. Čif«l sem že v »Slov. Nar.« tožbe, da ni boe ne misli na to vnra-šanie: pridrn/niem se tem tožbam tudi iaz, ki gledam tu ob jezikovni meji dan za dnevom, kako hudo trpimo Slovenci, ker s* nihče ne loli na-~Adne vzeroje obrtniškega narašča vi. £l-ode, ki io tu trpimo, ne nomvnaio niti s* devino vsi otroški vrten in Vce pola, Naše obrambno delo bo moralo iti druge poti. —r.
PoliNMo kronika.
Društveni zakon namerava vlada popolnoma revidirati. Govori se celo, da je notranje ministrstvo že izdelalo novi društveni zakon, ki pride v zbornico obenem s predlogom posl. Pemerstorferja, ki zahteva novela-eijo društvenega zakona. Novi načrt odstranjuje razliko med političnimi in nepolitičnimi društvi, ker se pojem »politično društvo« le težko definira. Načrt priznava popolno enakopravnost žensk.
e a
s
Poročilo o laiki fakultetni pred. logi je dr. Conci kot poročevalec pro-
tega odseka končat Na ia način pride v poslansko zbornico. Obenem bo predložena zbornici tudi resolucija posl. Kotlara o ustanovitvi slov. pravne fakultete * teta dcae-tih let, resolucija poet V u k o v i 6 a o reciprociteti zagrebških studij, resolucije posl. Korošca/resolucija posl. L e w i c k i j a o ustanovitvi samostojne rusinska univerze in reso-ucija posl. Kotlara o ustanovitvi češke živino/dr a vniške atrokovne šole v Pragi-
Proračunski odsek bo imel vsak dan seje, v katerih se bodo posvetovali samo v onih postavkah, ki so
sporne. Tako upajo do 25. marca rešiti proračun v odseku, v zadnjem tednu meseca marca pa hočejo v zbornici absolvirati drugo branje proračuna. Seveda če bi šlo vse tako gladko, tedaj bi ne bilo treba proračunskega provizorija in bi bilo le par dni v aprilu nekako ex lex - stanje. Druga važna naloga zbornice bi bila, da dovoli rekrutui kontingent. Nabori se bodo začeli vršiti šele 10. aorila.
Konferenca klubovih načelnikov se bo vršila v sredo. Na tej bodo sklepali o modalitetah, po katerih naj se reši predvelikonočoi delovni program, posebno proračun.
V včerajšnjeni ministrskem svetu so se baje pred vsem posvetovali o novem hrambnem zakonu. Rešiti hočejo namreč še vsa sporna vprašanja, predno gre grof Aehrenthal na dopust. V političnih krogih se govori, da so ee posvetovali tudi o času, kdaj naj se brambni zakon predloži obema zbornicama. Merodajni krogi namreč žele, da bi se takoj po sprejetju državnega proračuna začela debata o brambnem zakonu. Po mnenju informiranih političnih krogov bodo predložili predlogo o brambni reformi obema zbornicama po veliki noči. Vladi nameravati na to delova ti, da bosta parlamenta načrta ob enem absolvirala. Tako bi bil novi brambni zakon sprejet še pred polet nimi počitnicami.
Odločilna bitka med mehikan-skimi vladnimi četami in   ustaši z<
provinčno glavno mesto Šihnahna so nripravlja. Ustaši so popolnoma ob kolili mesto. Baje ima Šihnahna z< iva tedna dovolj provijanta, vendai so pa že zdaj cene živil neznosne.
Carigradski list »Ikdam« priob $uje neko pismo Ricciottija Garibal dija o Albancih. V tem pismu piše kako slabo ravnajo Turki z Albanci
n izjavlja, da bodo Albanci le toda.
lobri prijatelji Turkov, če se jim do voli    avtonomija.    Nadalje    izjav lj; Garibaldi, da Italijani no žele turškega ozemlja, temveč hočejo samt zabraniti, da bi kaka druga državr ne anektirala    Albancev. Garibaldi ooudarja. da ga nobena vlada ne bo zadrževala, Iti Albancem na poinoč, r«e bodo Turki še nadalje zatirali Albance.
itmercKo.
Od Sv. Lenarta v Slov. gor. uam pišejo! Velecenjeni g. urednik! »Straža« je priobčila v svoji številki z dne 27. februarja članek z naslovom »Liberalna poštenost«, v katerem vneto zagovarja postopanje dr. Tipliča in poslanca Roškarja ob priliki občinskih volitev pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Obenem trdi »Straža«, da je vse, kar je poročal :>Slov. Narod« o teh »politikih« laž in psovke. Vsled tega sc je obrnilo več gospodov do mene z vprašanjem, kaj je na vsem tem resnice. Tem odgovarjam sledeče: Vse dejanske naredbe članka v »Slov. Narodu« z dne 25. februarja so čista in popolna resnica. Roškar je pisal v zadnjem trenutku, da je bolan. Ni klical k *ebi ne zdravnika ne duhovnika. Prihodnji torek jc že zopet zvesto prišel po svoje krone na okrajno hranilnico. Mislim, da ni bil tako bolan, da bi absolutno ne mogel priti na dan volitev k Sv. Lenartu. Pričakovali smo od njega dejansko in moralno podporo, tem bolj, ker sta bila na dan volitev pri Sv. Lenartu dva nemška državna poslanca. To podporo bi bil Roškar dolžen dati vsaj svo-Hm somišljenikom. Ali izostala je. Dr. Tiplič je bil na predvečer, ko je imelo biti pomembno skupno posvetovanje, bolan; iziavil je tudi tukajšnjemu g. župniku^ da kandidature v važnem 1. razredu ne sprejme, (Ali zaradi te prečndne »bolezni«? Opom. uredn.) Res je tudi. da je drugi dan zapustil kot slovenski zaupnik volilno komisijo in so je odpeljal od Sv. Lenarta mnogo poprej ko smo slišali iz ust not Stupica, da ne gre volit. Kako je mogel zdravnik dr. Uplič vedeti za bodoče izdajstvo StupieevoT In če je vedel, zakaj nam tega ni povedali Mogoče bi se še dalo preprečiti. Cc je to postopanje moža (dr.
T.), ki se šteje med voditelji stranke,« katera se je udeležila poinostevilno J volitev, pravilno, o tem naj sodi javnost Roškar in Tiplič sta zapustila svoje pristaše, ona, ki so se vsled skupnega sklepa in dogovora udeležili volitev, one, ki so bili med Slovenci v večini. Zmaga v občini bi prišla v prvi vrsti v prilog klerikalni stranki, potem šele narodni. Ce »Straža« v takih razmerah še želi, da se naj takim značajem ne greni življenja, svobodno ji. Saj so njeni. Toda o »poštenosti« naj molči. O postopanju Stupica ne bom zgubljal besed; slovenska javnost si je o njem popolnoma na jasnem. Z odličnim spoštovanjem dr. Milan G o r i š e k.*
Odmev iz občinskih volitev na Pesnici pri Mariboru. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru se je vršila sledeča obravnava: 531etni narodni posestnik Leopold Zupančič v Jelenčah pri Pesnici je nabiral dne 27. julija glasovnice za občinske volitve, ki so se imele vršiti dne 28. julija na Pesnici. Njegov sin Jože jih je pa izpolnjeval. Volilec Ignac Krauer pa bojda ni bil zadovoljen z napisanimi kandidati in zategadelj tudi ni šel volit. Oče in sin Zupančič sta prišla zaradi prestopka proti volilni svobodi pred mariborsko sodišče; oče je bil obsojer na 40 K, sin pa oproščen.
Velik vlom v Gradcu. Iz Gradca nam poročajo dne H. marca: Včeraj se je bliskoma raznesla po mestu novica, da je nekdo vlomil v splošni bolnici v blagajno in odnesel 15.478 kron 30 vin. Ko je namreč došei okrog 9. ure zjutraj uradni sluga doze Prassl v oskrbniško pisarno splošne deželne bolnišnice, je na svoj strah opazil, da je nekdo v blagajno vlomil. Vlomilec je moral pisarno dobro poznati in celo poslopje sploh. S pomočjo j>onarejenih ključev je od-š«d v blagajniški oddelek pisarne in odprl tam s pomočjo svedrov en meter visoko Ferstlovo železno blagajno. Vzel je ven prej omenjeno vsoto, obstoječo iz enega bankovca za tisoč kron in večinoma zavitkov kron in 20 kronskih zlatov. Tat je bil celo tako eleganten, ker je pustil nekaj datov v skledici in ni niti porabil kjuča za tresor, v katerem je bilo 1300 K denarja in mnogo dragocenosti, ki so jih oddali bolniki v shrambo. V blagajni je bilo slnčajno toliko Jenarja, ker so došle minuli teden iz Ogrskega večje svote za oskrbnino. Tat je delal toliko lažjo, ker je stražnje poslopja zelo pomanjkljivo. Policija ni imela doslej z zasledovanjem storilca, ki mora biti ključavničar ali mehanik in se nahaja morda med bolniki, nikakega uspeha,Škoda je pokrita, ker je bolnišnica zavarovana proti .domu pri »Assicurazioni Generali«.
Imenovan je za poštnega ravnanja v Gradcu R. Monscbein, doslej noštni nadoskrbnik v   Ljubnem na Zg. Štajerskem. Slovensko mož seveda ne zna.
Zaprli so v Ptuju 21 let nega Pr. Kavčiča iz Ormoža, ker je izvršil več tatvin. Med drugim je ukradel pri posestniku Bezjaku v Samnšanih obleke za 30 K. — V Slovenj-gradcu so zaprli nekega Franca Schwaba, ker je ukradel svojemu prijatelju Francu Verčkovniku, ko sta v krčmi skupaj pila, 36 K iz žepa. Pokradel je tudi mnogo kokoši. — V Sevnici so zaprli Ivana Starkla. ker je pokradel svojemu očetu, mesarju mesa in klobas za prilično oOO kron, poHostnikn Raku 13 K denarja iz nezaklenjenega stauovanja in je tudi napravil različne goliufye s škodo prilično 200 K. — V K o n j i -c a h so zaprli nekega Lazuika, ker jo v gostilni kmečkega fanta Rožarja z nožem tako sunil v glavo, da bo težko ozdravel.
Dvojni umor? »Marb. Zeit.« poroča, da so zaprli v Mariboru nekega moža, ki je osumljen, da je umoril v ntujski okolici dve dekli, Rozalijo Lešnik iz Draže vasi in Magdaleno Dnkarie iz Beduje na Hrvaškem. Obe <;te bili v intimnem razmerju s tem možem in ste bili takrat ko ste izginili, že materi.
Mariborsko muzejska društvo je odkrilo pri iskanhi starin blizu Hajdine pri Ptuju zelo interesanten grob iz 4. stoletia po Kristusu.
SrediSčc. Podružnicu družbe sv. Cirila in Metoda za Središče in okolico priredi dne 19. marca t, 1. v co-^tilni g. J. Zid ari ča v Središču efektno tombolo. Začet ob 7. zvečer.
Laški trg. Dne 5. t. m. zjutraj je tukaj umrla posestmea in gostilni-čarka gospa Julija Bas t stara 58 'et. Rajnka jc bila daleč naokrog znana radi njenega izvanredno hu-morističnega temperamenta.
Roroiko.
Zastonj se je najedel in napil. Nov način, kako se človek zastonj naje in napije, je pokazal neki zliko-vec v neki celovški gostilni. Naročil si je dobro kosilo, izpil dve četrtinki vina ter pokadil dve vržinkL Naenkrat pa potrka na okno neki fant. Gost je skočil k oknu, nato pa hitel ven, da pozdravi svojega prijatelja, toda nazaj ga ni bilo več.
Nezgode. Iz Celovca poročajo: Kaplan iz Taš je šel pred kratkim od postaje Rikarjaves proti domu. Na zmrzneni cesti mu je izpodrsnilo. Pri padcu si je zlomil desno nogo. Ker ga ni nikdo slišal, ko je klical na pomoč, je moral celo noč prebiti na cesti.
Vlom. Iz Celovca poročajo: V soboto ponoči sta hotela dva mlada zlikovca vlomiti pri starinarju Kotter-ju na živinskem trgu. Kotter je pa slučajno slišal neko ropotanje ter ju je prepodil. Nato sta srečno zbežala.
Prlmorslio
Draginja v Gorici. Najbrže je med vsemi provincijalnimi mesti draginja v Gorici dandanašnji največja. Goveje meso je v zadnjih letih kilogram po K 2*24; pa pravijo mesarji, da bodo še povišali cene mesa. Od prve pošiljat ve argentinskega mesa je bilo prišlo nekaj tudi v Gorico: sedaj od druge pošilja t ve pa že ni prišlo nič. Goriški magistrat je v gospodarskih rečeh strašno zanikrn. Taka nezuoRna draginja je v Gorici, pa magistratu še na um ni prišlo, da bi bil preskrbe! mestu zopet malo mesa po nižji ceni. Seveda laški magistra-tovci nimajo časa za take stvari, oni žro sedaj Slovence; povsod drugod so že končali ljudsko štetje, v Gorici pa še vedno ne vemo rezultata: koliko jc Lahov in koliko Slovencev. Slo-vence žro kar na tisoče; morda jih ne izkažejo niti polovico.
Trg Ajdovščina na Goriškem šteje prebivalcev 910. Pred 10 leti je bilo prebivalcev 852. V občini je 1] Nemcev, 5 Italijanov, 1 Čeh; inozem-cev je 22. Drugo prebivalstvo je slovensko. Izmed inozemcev je 7 Slovakov, 1 Oger, 2 Hrvata, 4 Švicarji in 8 Italijanov iz kraljestva.
Deželna slovenska kmetijska Šola v Gorici je pastorka deželnega odbora* Sedaj stoji na primernem kraju, le premalo se brigajo za njo. Ali sedaj jo hočejo uničiti. Tam, kjer stoji slovenska deželna kmetijska Šola, hočejo nastaniti laško deželno kmetijsko šolo, za slovensko pa bi postavili malo bajto v močvirnati Rožni dolini v Gorici. Tak naklep je že dozorel v goriškem deželnem odboru. Slovenska deželna odbornika sta seveda zadovoljna, ker sta zadovoljna z vsem, kar stori Pa jer, zvezan z Gregorčičem, pa če še tako udari goriške Slovence. Deželni zbor v sedanji sestavi pa tudi vse potrdi, kar hočejo Lahi. Zato se ne bo nič čuditi, čc se zločinska nakana s slovensko kmetijsko šol uresniči, čuditi pa se je, da se že ni dvignilo slovensko ljudstvo na Goriškem proti takim-le svojim škodljivcem, kakršni so slovenski deželni odborniki v pristnosti.
Težka avto mobilna nesreča. V nedeljo zvečer je v Trstu zadel tovorni avtomobil Dreherjevo tovarne, ko je za vozil na dvorišče, pivovarne, v svetilko. Pri tem se je avtomobil, tako stresel, da sta takoj padla na tla šofer Ivan K o b a u in delavec Josip S e a p e c h i a, ki je bil na avtomobilu. Oba sta bila pri tem težko ranjena. Prvo pomoč sta dobila na zdravniški postaji, od koder so ju odvedli v bolnico, kjer jc Kobau čez dve uri umrl.
Poskusen samomor. Iz Trsta poročajo: 401etni mesar Robert Bar-n e r t je bil na potu v Ameriko in te jc zato nastanil v domu za izseljence pri Sv. Andreju. V nedeljo zvečer se jo poskusil usmrtiti s tem, da se je dvakrat sunil z nožem v vrat. Odveri-li so ga v bolnico. Vzrok poskušene-ga samomont je neznan.
Dve novi banki v Pulju. V Pulju so ustanovili dva nova bančna zavoda, ki se bosta bavila z vsemi denarnimi operacijami; »Kreditno in oskomptno društvo v Pulju« in »Ban-co di Pola«.
Mrtev otrok v cerkvi. Iz Gorice poročajo: Dno 1. marca jo našel ob pol 7. zvečer kapucinski pater Linus v svoji spovedniei v cerkvi Imaku-lata večjo škatljo, katero je takoj nesel v zakristijo ter jo odprl. Čakalo ga je veliko iznenađenje, V škatlji je bilo namreč v cunje zavito truplo novorojenca. Seveda so o tem obvestili policijo.
V pijanosti utonil. Dne 2. t. ni. so -uašli v nekem kanalu v Feglianu na Furlanskem truplo 361etnega peka Mihe Simčioa iz Medane. Simčič, ki je rad pil, je najbrže v pijanosti padel v kanal ter utonil.
Zagonetno hudodelstvo. V nekem i>ozdu blizu Sv. Vincenca, sta našla pred kratkim dva pastirja truplo nekega kmeta z imenom Martin D o -blanovie. Poleg mrtveca je ležal revolver. Mislili so, da se je Doblano-vić s tem revolverjem ustrelil. Faktično je imel tudi rano pod brado. Obdukcija je pa pokazala, da je bil mož zadavljen in šele na to obstreljen.
Naprednjak!,
prispevajte za Narodni sklad!
Profesor PleterSnik Ustni ban »Slovenske Molče".
Na občnem zboru »Slovenske Matice« je bil soglasno izvoljen prof. Pleteršnik za častnega člana. Dotični predlog je stavil prof. W e s t e r in ga utemeljeval tako-le: Slavna skupščina! Pred tremi meseci — bilo je dne 2. decembra lanskega leta — je predsednik tega odličnega društva v od-
borovi seji čestital enemu najzaslužnejših članov in odbornikov k njegovi sedemdesetletnici. Vest je prišla
takoj v širšo javnost in v vseh slovenskih listih so bila citati laskava
poročila in rosumeji o izredni znanstveni delavnosti tega moža; obenem so se izražala voščila, da bi živel še dolgo vrsto let v najprije t ne jši zavesti, ki more navdajati moža resnega značaja, v zavesti da je svoje življenje porabil za smotreno in uspešno znanstveno delo. In gospoda moja, uverjen som, da tudi meni dovolite, da ob tej ugodni priliki izpregovorim nekaj skromnih besed o zaslugah tega odličnega moža; saj že vsi veste, koga imam v mislih.
Baš   ob  401etnici Prešernovega
rojstva so Rojenice pozdravile malega zemljana tam doli v prijazni vasi
med vinorodnimi griči sromeljskimi ter so mu prisodile dela polno življenje, obsolnčeno od mirne zadovoljnomu, življenje, čigar uspehov se mi, epigoni tiste od kulturne misli prožete dobe, sedaj veselimo. — V starodavnem Celju je prožil svoja gimnazijska leta, da se je na to na dunajskem vseučilišču posvetil znanstvenim študijam ter si je tu posebno v Ti svojega slavnega rojaka Miklo-
iča pridobil široko in trdno zasnovano jezikovno podlago, na kateri je poslej gradil in gradil, dokler ni dogradil' tistega velikega dela, ki se ž
l.iiro ponaša naš narod pred ostalimi -lovanskimi rodovi. 2e njegov učitelj Miklošič se ga kot vestnega sodelavca hvaležno spominja v predgovoru k svojemu epohalnemu slovniku »Le-:Jeon palaeoslov. - graeco. - latin.«
Posihmal se je posvetil profesorskemu poklicu in je na gimnazijah v Mariboru, Celju, Gorici in Trstu ter končno v Ljubljani učil in vodil svoje učence po gajih grške, rimske in slo-
t-nske literature, svoje stotere in stotere hvaležne učence, med katere -e smem > ponosom tudi jaz prištevati. —A naporno poučevanje v šoli mu ni vzelo veselja do nadaljnega znanstvenega in slovstvenega delovanja, dasi vsak šolnik dobro ve, kako zelo črpa vestno delo v šoli duševne moči, *ako da le malokateremu ostane veselje in zmožnost za znanstveno delo izven šole.
Kot mlad profesor je pričel leta 1866. v Janeiičevem Cvetju prevodom staroruske epopoje o polku Igor->vem; bil je sotrudnik Janožičovega Glasnika, Jurčičeve Slov. knjižnice, Pajkovih listov Zore in Vestnika, Stritarjevega in Ljubljausk. Zvona, Pisal je znanstvene in poučne članke »Slov. Narod«, objavil dvoje razprav v izvestjih ljubljanske gimnazi-
t V družbi z Raičem in Majcigerjem pa je spisal za »Slov. Mat.« Slovan-stvo I. deL knjigo, ki priča o njegovem obsežnem poznavanju jugoslo-
anskih narodov, posebe še Slo ven -cev, Hrvatov in Srbov v njih uarodo-snih in prosvetnih odnosa jih. Gospoda moja, no smem vam in m treba naštevati vseh spisov na o robno; saj bi bilo vse to odveč, Če Vas spomnim le na eno veliko, rekel bi, življensko delo, ki služi istotako riobro znanstveniki) kakor praktiku, na njegov Slovensko - nemški slovar. VeČ ko eno stoletje je minilo, odkar je pričel Vodnik nabirati gradivo za slov. slovar. Započeto delo je ostalo v rokopisu, ni ga dovršil ne on, no za njim Metelko, ne Zalokar, ne Caf, ne Levstik; le Cigale je l. 1S60. z blago-dušno pomočjo velikega mecena škofa Ant, Al. WoIfa objavil nem.-slov. del, dočim je gradivo i nadalje rastlo in se množilo, ne da bi prišlo v spretne uredniške rokc.Tedaj pa je Pleteršnik prevzel ta kaos listov, spiskov in foliantov in ga kakor čarodejec celil in vršil, dokler niso bili vsi tisti de->ettisoČi besed, izrazov in rekel dejani v nepremični red, ohranjen v 2 obsežnih zvezkih, ki sta izšla v letu 1894. in 1895.Tako je ta mož mirnega sestavnega in smotrenega dela dovršil, kar so pričeli že davno druori preo! njim, a so omagali. Vem, da bi mi eden, namreč on edini, v svoji znani skromnosti ugovarjal, češ. da ta veliki slovar ni toliko njegovo delo, saj so drugi zbirali in gradili. A, gospoda moja, vsak izmed Vas pozna izborno -estavo besedišča, in kdor ga je že porabljal v znanstvene svrhe, ve, koliko kritičnega posla in znanstvene točnosti je bilo treba, da je sedaj vse tako vzorno urejeno. Res, tudi arhitektu, stavbeniku prispevajo drugi gradivo, a on gradi stavbo: drugi so podfliaei in zidarji, on pa je — stavbenik mojster.
In končno naj Se omenim, da je ta zaslužni mož tudi eden najzvestej« ših članov »Slov. Mat« že izza leta
1866., da je njen nstanomik, da je njen delavni odbornik od 1. 1872., odkar se je preselil kot profesor v Ljubljano, da je odbornik ne samo po časti, ampak tudi po delu.Treba je prelistati le zapiske od borovih sej in malo jih najdete, da ne bi bil on pri njih navzo&en, razen če ae je moral muditi v svojem Tuskulu, v mirnem zavetju srečne drage domaČe vasi. Dalje je bil ureduik »Letopisom Slov. Matice«, v tistih letih, ki je baš urednik imel dokaj posla z urejevanjem razno]ičnih znanstvenih sestavkov te ali one stroke. In kdor ve, da je ta mož tudi še sedaj kot čili sedemdesetletnik načelnik krajepisnemu odseku, da z občudovanja vredno vestnostjo sestavlja krajepisno gradivo naše zemlje, mi bo rad in prostodušno priznal, da mu v današnjem rodu, ko so toliko izvrstnih moči izrablja v političnih borbah, visokoletečih uačrtih in zlohotnem kritikovanju, ni najti — para. In če mu je Njega Veličanstvo priznalo najvišje odlikovanje v vidnem znaku vit. križca Fran Josipov ega reda, kdo ne bi želel, da bi tudi naš prvi znanstveni znvod, kolikor je v njegovi moči, odlikoval tega vzor - moža — si m agu a licet compo-nere magnis — našega slovenskega Aristarha.
Zato si utsojnm si. skupščini staviti sledeči predlog: Slavni občni zbor skleni, da se izvoli gospod prof. Maks Pleteršnik, tabornik »Slov. Matice« spričo njegovih zaslug na znanstvenem in slovstvenem polju za častnega člana »Slov. Matice«.
Dnevne vesti.
+   Falotjje  peresa. Lažnjivn-t
»Slovenčevih* poročevalcev z naprednih shodov presega že vse mej*. Tako trdi škofovo glasilo snoči, da je poslanec dr. Triller na nedeljskem shodu pri »Amerikancu« rekel, da S. L. S. ni vredna, da bi se nanjo pljunilo. Popolna in do cela s trte zvita laž! Glasom našega poročila in kakor lahko potrde vsi na shodu navzoči kot priče, rekel je dr. Triller zgolj le, da pošten človek pljune ua bojna sredstva, kakršno je bil Štefe-tov napad na rodbinsko življenje poslanca Hribarja. — Svetujemo našim političnim društvom, da pred vsakim shodom postavijo pod kap lažnjive poročevalce škofovega glasila. Napram takim subjektom noblesa ni na mestu. •
+■ »Slovenčcvi« učenjaki. Pr -teklo soboto je priobčil »Slovenec« uvodnik -Lepa hvala za take prijatelje«, v katerem je nesramno napadel nekdanjega največjega dobrotnika kranjske klerikalne stranke — dr. Kramara. Dr. Kramar je bil namreč tisti, ki je ob času. ko se je varila dr-žavnozborska volilna reforma, stal dr. Šnsteršičn zvesto ob strani ter mu pomagal doseči, da so kranjska mesta in trgi izgubili svoje državuo-zborske mandate. V istem članku, v katerem »Slovenec« napada dr. Kramara, kateremu se imajo klerikalci v prvi vrsti zahvaljevati, da so prišli na površje v parlamentu, čitamo ta-le stavek: »Splošno se naglasa, da je temu govoru fSchvv-arzenbergov^ mu v delegacijah o trializmu) zato pripisovati veliko važnost, ker je princ Bedfich Sehwarz"nberg osebni prijatelj prestolonaslednika.« S tem stavkom je »Slovenec«, oziroma tisti klerikalni politik, ki je napisi! i lanek »Lepa hvala za take prijatelje!«, dokazal vso svojo nevednost in informiranost. Kdo pa je govoril a delegacijah. Princ Bedfieh Scbwai -zenberg? Princ Bedf'ch ni niti državni poslanec, niti član gosposke zbornice, tor^i tudi ni mogel govoriti v delegacijah. »Slovenec«, oziroma njegov član kopi see tor*»i niti ne ve, da je govoril v delegacijah o trializmu član gosooske zbornice in delegat knez Scbwarzenberg in ue *irine RedHeh! Že Židinja »Nene Freie Presse« je zamenjala kneza Schwarzenberga s princem Bedri-chom Schwarzenbergom in se s tem nesmrtno blamirala, seda i pa je pri-capljal za njo še učeni »Slovenec« in štrbunkuil v isto lužo. Je res smola to, če se LoČe zajahati visokega konjiča, pa se tako neusmiljeno telebne na tla — v blato.
+ Siiod v »Mestnem domu«. Soči jalnodemokratična organizacija je sklicala včeraj zvečer v »Mestnem domn« shod. PlPvi govornik Etbin Kristan je neusmiljeno bičal nastop klerikalne stranke oziroma niibove-ga kolovodja dr. Šusteršiča ter orisal niegove umazane, zahrbtne ina-hinacije in kravje kupčije z vlado. Tc intrige so tako skrbno pripravljene, da masa nima o tem niti pojma, posebno ko še doma gotovi Kreki, Kregarji in drugi klerikalni junaki za ušesa iz raznih cerkev privlečeno nerazsodno ljudstvo s praznimi hinavskimi čenčami tako slepe, da gredo za njimi brezpogojno kot backi za soljo. Dosegli so se svojim intrigantstvom, da je bil na priporočilo vlade pohvaljen z najvišiera mesta ravno oni deželni zbor, ki je povzročil največje, da rabim mil izraz, krivico meščanstvu in sploh mestne-
mu prebivalstvu. AntimilitaristiČni so klerikalci s svojim četovodjo in njegovim štabom dama; na Dunaju in v Budimpešti dovoljujejo vse, kar hočejo imeti vojne in sicer ravno z Italijo, proti kateri je vse naperjeno, in radi katere se dovoljujejo tako nesnosni krediti. To pa zato, ker v svojem brezna rodnem rimskem klerikalizmu streme za tem, da vzamejo Italiji tisto svobodo, ki jo je dosegla, in postavijo na zlati svetovni tron tistega svetega očeta, ki sedi v Vatikanu kot trmast otrok in vpije »ne grem, ne grem in ne grem.« Ne gre pa radi tega, ker mu je svet pokazal, da mora biti le višji pastir duš, ne pa komandant teles in mo6-njičkov vernih katoličanov. — Omenil je nadalje roparski napad klerikalcev na vseučiliščni zaklad, ki ga je nabrala cela dežela in ki bi moral biti vsakem« poštenemu Slovencu svet in nedotakljiv. Teh milijonov, katere je klerikalni vojskovodja Šu-steršič tako brezskrbno dovolil, se ne Čuti ljudstvo danes. Čutilo pa jih bo tem občutneje, ko bodo začeli hoditi eksekutorji. — In pa naš gospodar ski polom ? Ni ga zakrivilo le slabo vodstvo, ne samo slabi revizorji in nekorektno postopanje posameznikov, njega vzrok je iskati tam, od koder pride draginja, iskati ga je treba pri dohodkih in izdatkih ljudstva. In ravno kot roparski napad na izdatke ljudstva je ta šahovska poteza klerikalnega šahista dr. Šusteršiča. Tu jadramo v gospodarski pogin. Ljudje beže iz dežele, kar jih ostane jih klerikalci spresajo, da dobe tiste ogromne milijone. In vočigled temu nesramnemu postopanju drzne si Šu-steršič, ki se igra s trpečim ljudstvom in ga dere, imenovati svojo stranko slovensko ljudsko stranko. Proti temu je eno sredstvo, in to je, da iščemo v svojem delu rešitve in z vsemi močmi zajezimo pogubni klerikalni režim. Nato sta govorila še sodruga Kocmur in Anton Kristan. Poudarjala sta važnost bodočih občinskih volitev in rotila udeležence, da z združenimi močmi odvrnejo napad klerikalcev na mesto in celo že tako i z m ožgano deželo.
+ Cerkveuo prokleta knjiga v »Katoliški bukvami« na prodaj! Kranjska duhovščina danes ne vpo-števa več določil sv. pisma; zato ne živi več edino - le od aHarja, nego pena j več od politike in trgovine, kajti trgovina nese. V Ljubljani sami ima celo kopo trgovskih podjetij v svojih rokah. Cela polovica stolnega župni-šča, ki je namenjeno izključno v bivališče župniku, stolnim vikarjem in f-erkveni slnžinČadi, je adaptirana za trgovino in skladišča »Katoliške bnk-varne«. Po tem naslovu sodeč, bi človek sklepah da se v tej »katoliški« bukvami prodaja samo čisti, edino pravi »katoliški« tisk, toda grozno bi se motil. Ta »katoliška« bukvama r*. bavi tudi s prodajo heretičnih knjig, takih knii&r, ki stoje na »indesu libro-rnui prohibitorum«. Širšim krogom bodi v pojasnilo, da vsebuje »index« vse one knjige, ki jib katoliška cerkev strogo zabranjuje svojim vernikom in posebe še lajikoin. Pod kaznijo izobčenja jih katoličan sploh ue sme niti hraniti, niti si jih nabavljati, niti prebirati, niti razširjati. Take knjige sme v svrho preiskovanja ue-ovirano čitati edino - le kak doktor katoliške teologije; negraduiranim duhovni kom, tajtkono še posebe, so •iajstrožJ*» prenovedan°. Vsak katoličan, ki ni doktor sv. pisma, in ki bi hotel Čitati ua »indexm stoječo knjigo, si mora preje izprositi škofovega dovoljenja, ki se daje le ped gotovimi pogoji in za točno določeni čas. K umirajočemu, v čegar posesti je taka heretična knjiga, in ki ne pripusti, da se jo uniči, ne sme duhovnik niti na smrtno uro s svetotajstvi v hišo, niti se sme takega mrtveca pokopati cerkveno, — z eno besedo: tak človek je cerkveno proklet, izobčen iz cerkve, obsojen v pekel. — Na »ind« -xn« je tudi protestantovska biblija, torej tudi tista, ki jo je 1584. 1. na slovenski jezik preložil Juri Dalmatin. Ljubljanski škof Tomaž Oren (1598.—1630.), ki je na najfanatič-nejši način preganjal protestante in uničeval imenovano sv. pismo, je dal 9. prosinca 1601. 1. na ljubljanskem Mestnem trffu javno sežgati tri cele vozove te biblije, kar je celo vestno zabeležil v svojem dnevniku. Kaj bi pač rekel ta »katoliški« mož, »kladivo protestantov«, ko bi ga danes prinesla pot mimo »Katoliške buk varne« in bi vzrl v izložbenem oknu njenem vrlo ohranjen izvod Dalmatinu, vera sv. pisma, tiste kniige, ki jo je on tako kruto preganjal in javno se-žigal? Niti visoka cena per K 90—-, mislim, s katero se hoče »Katoliška bukvama« okoristiti, bi mu ne imponirala! Gotovo bi se prav po nekr-šeansko, po kranjski pridnšil in »katoliška« prodajalce v »katoliškem« župnišču. ki se sami roeajo cerkvenemu izobčenju in na glavo postavljajo določila sv. rimskega očeta, ter vzlic cerkveni prepovedi, hranijo, prodajajo in s tem širiio heretično, na »indezu« stoječo kn.raro nrav korenito potolkel po »katoliških«, kevs-matih prstih t Bog se usmili teh vrlih
rimskih katolikov Is prepričanja! —
Antikler tkalec.
+ Z dežele. Zadnjo nedeljo brali so po vseh cerkvah, katere spadajo pod ljubljansko škofijo, pastirski list Antona Bonaventure. Vsebina tega lista je kakor običajno: »varuj se zla, posti se, delaj pokoro, daruj cerkvi, škofu, papežu, da boš zveličan; da te pa, ubogi kristjan, vera, katero od tvoje mladosti gojiš, ne zapusti in da te peklenski gospodar n pograbi — ne beri slabih knjig, liberalnih listov, ne pleši, da ti ne pridejo slabe misli — in ne opazuj tujih grehov, da ne postaneš sam grešnik.« Vidi se, da je naš najvišji pastir zelo previden in varuje nas pred vsemi zli, obenem pa le zahteva, da smo pokorni in darljivi njemu in papežu vsaj v tem, da imamo vedno mošnjiček odprt. Da se njemu sme svit nezadovoljnosti priznati, je samoobsebi umevno, saj imamo rdečo in »eleno knjižico v rokah, iz teh vendar sledi, »da pre-vzvišeni že ve, kaj in kako je prav.« In ravno tako ima popolnoma prav, da prepoveduje branje liberalnih listov, ker iz teh je samo razvidno, da liberalci prestrogo drže zapovedi proti »obrekovanju, nečistosti, tatvini, ker z biči ostre kritike obsojajo dejanja podivjane duhovščine, deto-morilk Marijinih družabnic itd.« —-kar se pa nikdar ne čita v listih, ki jih škof protežira in blagoslavlja. Iz zadnjega pastirskega lista vidimo, da so naša dejanja gotovo bogu dopadljiva, da razkrivamo razna hudodelstva po farovžih in gotovih društvih, katera pa prevzvišeni ne odobrava. Mu ne moremo pomagati in prav nič nas ne moti, da škof prepoveduje naše liste. Čim bolj bo škof napredne liste prepovedoval, tem bolj jih bo čitalo ljudstvo. Da bi videli nase ljudstvo preteklo nedeljo?! Možje, fantje, žene in dekleta — so govorili samo o prepovedanih listih ter marljivo čitali »Gorenjca«, »Slovenski Narod«, »Edinost« in kakor čebele srkajo s slastjo med, tako je ljudstvo uživajo liberalne liste in Cončkov Jaka je prišel še z masnimi bukvicami kakor j«e rekel, na dan, ter prebiral nauk mladozaročenih ... Saj je bila to zabava na prvo nedeljo v postu leta 1911 in to vsled x\ntona Bonaventure agitacije!!
— Literarna zapuščina pesnika Antona Medveda. Z ozirom na razna vprašanja, tikajoča se literarne zapuščine pesnika Antona M-edveda, smo naprošeni objaviti sledeče: Vsi spisi pokojnikovi so bili na dan pogreba v Turjaku spravljeni v pesnikovi pi-salnik ter v prisotnosti njegove dedinje sestre Helene, svaka odvetnika dr. K. Janežiča in župnika F. S. Finž-garja zapečateni. Potem je pokojnikova sestra Helena vso to pismeno zapuščino vzela in prenesla na Vo-losko, kjer je vse spise literarne vsebine izročila dr. K. JanežiČu, da je o njih napravil inventar. Ta inventar in spise je dne 4. marca 1911 osebno izročil v smislu želje pokojnikove, njegovemu prijatelju F. S. Finžgar-ju, župniku v Sori. Ta j«e prevzel nalogo, da jib pregleda, uredi in eventualno pripravi za tisek. Kol: kor se je moglo pri površnem pregledu dognati, je veČina spisov že tiskanih, samo n^kaj najnovejših in nekaj najstarejših pesmi je še nenatisnjenih. Korespondenco pesnikovo pa hrani sestra Helena.
— Kako je Ljubljana zadnji čas narasla? Poročali smo že, da ima Ljubljana po novem ljudskem štetju vsega skupaj 41.727 prebivalcev, in sicer 38.661 civilnih in pa 3066 vojakov. Ker je Ljubljana štela pred desetimi leti 36.547 prebivalcev, in sicer 33.955 civilistov in 2592 vojakov, je torej vobče narasla za 5180 ali za 14*17%: civilno za 1706 ali za 13*86%; ga mizi ja pa za 474 ali za 18*29%. Močno se je pričakovalo, da narase Ljubljana brez vojaštva na 40.000 prebivalcev. Oni, ki so to mislili, so pa računali po napačnih premisab. Res je, da je ljubljansko civilno prebivalstvo v predzadnjem desetletju naraslo za 5621 ljudi in da bi bila morala Ljubljana ob tem po-višku doseči sedaj zgoraj omenjenih 40.000, če bi bila v tem razmerju naraščala. Pomisliti je pa treba na drugi strani, da onih 5621 ljudi, ki zna-čijo pomnožek naraščaja predzadnjega desetletja, ni povse naraven naraščaj, marveč tudi umeten. Ljubljani sta namreč v predzadnjem desetletju potom inkorporacije prirasla: Kolizej z okolico (1. 1891) in Vodinat (1. 1896) — skupaj 3600 ljudi, od katerih je odšteti 500 bolnikov civilne bolnišnice, ki so bili, če bi se tudi Vodmat ne bil inkorporiral, šteti v Ljubljani, bodisi pri Dunajski cesti, ali pa kje drugod v mestu. Umeten prirastek je torej tvoril okroglo 3000 ljudi, naraven pa le okroglo 2600 ljudi, ali komaj 9 * 17%. Po teh premisab bi bili smeli torej računati le s pomnožkom kakih 3500 ljudi, ali s prebivalstvom okroglo 37.500 ljudi. Imamo jih pa 38.661. Ljubljana je to-rei v zadnjem desetletju še za več kot 1000 ljudi pridobila. To je tem močneje uvažavati, ker je na drugi strani neovrgljivo dejstvo, da ae je veli-
ko Ljubljančanov preselilo v zadnjem desetletju v bližnjo okolico, ker ondi ceneje shajajo. So p« to posobn^ n ž-ji uradniki, mali obrtniki in delavci* ki hodijo čez dan v Ljubljano v s.už-bo in na delo, zvečer se pu vračajo v okolico domov. Na ta uačin so sosednje občine Vič, SŠiŠka iu Selo-Mostt^ močno pridobile. Spodnja Šiška na primer je štela leta 1900 samo 280Š ljudi, sedaj jib ima pa 4903. Pomnožila se je torej za 74*6%. Doguano je torej, da je Ljubljana po naravni poti v zadnjem desetletju precej moč* neje narastla nego v predzadnjem; da bi bila pa narastla še dokaj močneje, če bi ne bila zlasti v zadnjih letih v mestu pritisnila neznosna draginja.
Nezgoda. Novorojeno dete Valentina Jereba na Viču je babica po rojstvu položila na vroče ognjišče. Vsled tega je zadobilo dete nevarne opekline. — Ivana Jermana, pol-gruntarja sina, je slamorezni »troj pri delu prijel za obleko iu mu pohabil levo roko. — Anton Skubic je, doma v Konjušni ulici na vrtu sna žil jablan. Stopil je pa tako nerodno na tla, da si je pohabil desno nogo. — Terezija Kovač, branjevka, je ua Ša-rabonovem dvorišču skočila z voza in padla tako nesrečno, da si je zlomila desno roko. — V Sojerjevi gostilni v Dravljah je bil Janez Zaje, hlapce v Zgornji Šiški, od nekega gosta na prosto postavljen, potem na tla vržen, nakar ga je dotičnik še nekoliko premikastil. — Skrabo Frančiško, perico v »Unionu«, je med delom likalni stroj poškodoval na desni roki. Poškodba je težka. —■ Desetletni fantič Jožef Vavpotič v Gradiščah, je šel gledat k sosedovim, kjer so pesek kopali. Pri tem se je pa zemlja vsula in mu zlomila desno nogo.
Samomor v dolenjskem vlaku.
Krošnjar Martin Beljan iz Kostela na Kočevskem se je peljal včeraj z dopoldanskim dolenjskim vlakom domov. Bil je po kupčiji na Češkom. Med vožnjo pa je Šel v stranišče in se tam obesil. Preglednik voznih listkov je dolgo čakal pred zaprtim straniščem, misleč, da sc je kdo skril, ker je brez voznega listka. Ko le ni mogel notri, so stranišče šiloma odprli in našli obešenca, ki je bil že mrtev. Imel je pri sebi precej denarja in nekaj recepisov. Na kolodvoru ga je čakala žena, kateri je brzojavil, kdaj da pride. Imel je dva otroka in živel v ugodnih razmerah. Vzrok samomora je popolnoma neznnn; bržkon* ga je do tega privedla hipna blaznost.
Sv. Štefana dan je fantovski dan. Dne 26. decembra 1910 so pili v Debevčevi gostilni v Ardrem pri Krškem Lojze Žibcrt iz Senuš, Lojze, Tone in France Rožauc ter žena Franceta Rožauc po imenu Marija. Pri drugi mizi so pili Jože Vidmar in Martin Žalusi iz Malega Trna. Lojze Lekše, Jože Vajdič in Jože Božič iz SnieŠic in Viucencij Gorenc iz Ardra. Ko so odhajali na večer Rezanci z Žibertom domov, so pritekli za njimi zgoraj našteti fantje in z besedami »auf, lauf« začeli metati kamnjc v nje. Anton Rožanc, ki je bil najbolj korajžen, je pobral neko palico in počakal napadalce. Tedaj pride eden do njega in ga s planko pobije na tla. Rožančeva tovaršija sc je spustila v beg, fantje pa so Rezanca še pretepali, ko je ležal že na tleh. Šele ko so se porazgubili napadalci, so se vrnili Roža u cevi tovariši, dvignili ga in odnesli domov, kjer dolgo ni mogel vstati s postelje, pa še zdaj toži, da mu je ena polovica života mrtva in da ene roke in ene noge ne more več prav rabiti.
Nekaj spomina, Pretekli ineseo so napravili postojnski lovci svoj plesni venček. Pripravljalni odbor je prav pridno brakiral. Posledica tega je bila, da so ustrelili mnogo pred-pustnih dovtipov iu enega — narodnega kozla. Spominjate sc gotovo še lanskega lovskega veneka v Planini (saj je bil komaj pred dobrini letom), kjer so bili Slovenci pod firmo inter-uaeijonale pošteno za nos potegnjeni in izzvani. Ni bila li dopisnica šaljive pošte, katero je pisal znani slovenski lovec iz Postojne, opljuvana in pohojena samo zato, ker je bila pisana v slovenskem jeziku?! Niso li ravno postojnskega lovca na tem plesu razžalili s tem, da so mu predstavljali nemškega petelina, njega pa ignorirali kot nepovabljencal! iu vendar ste se postojnski slovenski lovci spozabili tako daleč, da ste povabili in se zabavali v družbi ljudi, ki ko prononsirani ger man iza tor ji in renegati v Planini! Pred par meseci je bila v »Slovenskem Domu« notica, kjer se zatrjuje, da bodo postojnski Slovenci planinske, germanizatorje in »Siidmarkovce« družabno bojkotirali. Ironija časa pa je hotela, da so postojnski lovci te ljudi celo povabili na svojo prireditev. To je pač višek nedoslednosti, ki naj bi bila lastnost kraškemu vremenu, a ne Slovencem, ki hočejo biti narodnjaki. Kadar bodete narodnega kozla, ki ste ga ta dan ustrelili, ocvrli in jedli, vam želimo: dober tek! Rogove in parklje pa shranite na Soviču v ve-
ven spomin na prvo mednarodno ve-
celico v Postojni.
Mednarodni   muzej za jamsko
ananstvo v Postojni. V. izkaz stavbnih prispevkov: Dr. K. Kupelwieser, Dnnaj 30 K, eksclenca L. Wrba, Zagreb 50 K, Henrik Mattoni, Dunaj 100 K, vojvoda Cumberiandski, Dunaj 200 K, minister za javna dela K Marek, Dunaj 50 K, dvorni tajnik St. Beigel, Dunaj 15 K, nadživino-zdravnik Gaspari, Postojna 10 K, O. Berg, Dunaj 20 K, želez, postajena-čelnik Cvek, Postojna 10 K, grof A. Bellegarde, Dunaj 20 K, grof Attems, Gradec 10 K, dr. I. pl. Gruber, Dunaj 25 K, dvorni svetnik dr. F. Swida, Gradec 20 K, baron pl. Bashofen, Gradec 20 K, E. Chierini, Trst 10 K, župnik I. Laznik, Slavina 10 K, A. Kobi, Borovnica 10 K, prof. dr. Krek, Ljubljana 10 K, K. baron Ralli, Trst 20 K, St. baron Ralh, Trst 20 K, R. pl. Offenheimer, Dunaj 20 K, Alojzij Neumann, Reichen-berg 10 K. dvorni svetnik dr. N. Nal-wich, Dunaj 20 K, L. Zeller, Solno-grad 10 K, E. vitez pl. Dalmata. Ba-den 100 K, knez Schvvarzenberg, Dunaj 100 K, L Brebler, Dunaj 20 K, C. pl. Zimmermann - Althaberdorf 10 K, Ferd. knez Lobkowitz, Praga 50 K, dr. V. Urban, Praga 20 K, cesarski namestnik grof Thun-Hohen-stein, Praga 100 K, G. pl. Toncaiirt, Galaz 50 K, F. Cancig, Dunaji 10> K, dr. pl. Baecble, Dunaj 50 K, Ed. Bitt-ner, Dunaj 10 K, vitez pl. Offenheimer, Dunaj 20 K, dvorni svetnik Prantner, Dunaj 30 K, neimenovani 50 K opat Gerhard Maier, Zatična, župniki L. Škufea, Kranjska gora, L Šašelj. Adlešice, J. Novak, Draga-tnš, D. Janež. Studeno po 5 K.
Razpisana ustanova. C. in kr. 111. komo poveljništvo je razpisalo z line 1. marca ustanovo feldmaršal-lajtnanta Karla pl. Tegetthoffa za L 1011. Pravico do te ustanove imajo oni invalidi 27. in 47. pešpolka, kakor tudi teh lovski bataljoni, ki so bili v vojski ranjeni, ali ki so postali 'zaradi vojnih strapacev za delo nezmožni, in sicer se bodo vpoštevah v prvi vrsti oni, ki so se udeležili okupacije Bosne leta 1878. Ce pa teh ne bi bilo, se bode pri podelitvi vpošte-valo tudi moštvo 7.. 17., 87. in 97. pešpolka in teh lovskih bataljonov. Tudi invalidi, ki so v vojaškem inya-Vidnem preskrbovališču na Dunaju, bo upravičeni do te ustanove. Vsi prosilci morajo dokazati, da so brez sredstev in lepega obnašanja. Natančnejše se poizve pri mestnem vaškem uradu, kakor tudi pri e. in kr. ilopolnitveneni okrajnem poveljniki vu.
Slovenske vesti iz Amerike. Poroka. V slovenski cerkvi sv. Štefana v Chikagu se je ]>oročil naš rojak g. Ivan K o š a k, rojen v Jaršah pri Domžalah, 8 vrlo narodnjakinjo go-spico Heleno Pod r zaje v o iz Ljubljane. Bilo srečno! — Nova podružnica družbe sv. C i • rila in Metoda. V nedeljo, dne 12. februarja t. L, so v Chikagi ustanovili novo podružnico družbe sv. Cirila in Metoda. —- Slovenci v Oh i m n e v Ročk, M o n t. V naselbini Chimnev Ročk, Mont., je 15 slovenskih rodbin in okoli 40 samcev. — Slovenski grob. V Moon Run, Pa., je umrl 3. februarja Slovenec Blaž II r i b a r za plučno bolez-u i jo. Bil je v najlepši mladeniški dobi, 24 let. — Slovenki dom v P i t t s b u r g U. »Glas Narcnla« piše: Iz vseh strani nam prihajajo dopisi, v katerih se Slovenci širom Amerike zgražajo nad onimi pittsburškimi Slovenci, ki hočejo lepemu slovenskomu domu pridajati spakedrano av-sirijsko ime. Zdaj imajo Pittsburčani svoj slovenski list in jih bo lahko ta poučil, da bi bilo sramotno za Pitts-buičane in za ves slovenski narod, da bi slovenska stavba nosila tuje ime.
Prijet* begun-prisiljenec Jožef F i s c h c r, tukajšnji prisiljenec, je bil pri delu v Gruberjevem kanalu. Tu se mu je zahotelo po prostosti in dne 2. t. m. jo je popihal od dela. Ker ni imel denarnih sredstev, je beračil v šmarji in po ondotnih bližnih vaseh. Ko je bil aretovan, je bil pokrit s klobukom ter imel na sebi civilni suknjič. Gotovo ne bo imel zopet tako kmalu prilike, da bi jo popihal.
Vlom v župnišec. Pretečeni me-->>ec je bilo vlomljeno v župnišče v Primskovom in ukradenega 300 K denarja in zlata ura. Vloma je sumljiv zelo nevarni tat Ivan Krhlikar iz Slivne pri Litiji.
V cerkven nabiralnik je bilo te dni vlomljeno v župni cerkvi na Fužinah in ukradenega iz njega 6 K denarja,
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 35 Hrvat ca- in 42 Makedoncev; 9 Hrvatov je šlo v Heb; 18 Štajerskih Slovencev je šlo v Triebau, 31 Koče-varjev pa na Dunaj; 35 Lahov se je pripeljalo v Ljubljano, 50 jih je Slo pa na Dunaj.
Izgubljeno in najdeno« Uradni-kova Žena Minka Schiller je izgubila ročno torbico. — Paznikova žena Katarina Lukman je izgubila crno denarnico, v kateri je imela 6 K in ne-
kaj drobiža. — Trgovka Leopoldina W61fling je izgubila slat obesek s slikami. — Delovodja Franjo Suda-Hč je našel usnjato denarnico s 40 K. — Šivilja Julijana Puc je našla ročno torbico.
Izgubljena denarnica. V soboto, dne 4. t m. je bila izgubljena denarnica z 7 K in okrog 36 v drobiža, z nekim že plačanim računom, katero je pobral neki moški, ki je sel ta Čas zadi tik pred dvema ženskama. Najditelja se prosi, da blagovoli isto oddati proti primerni nagradi v trafiki v hiši št. 12, Hilšerjeva ulica, ali pa v pisarni dr. Franc Frlana, odvetnika v Ljubljani med 8. in 12. uro dopoldne, ali 3. in 6. popoldne. Najditelja se je videlo, ko je denarnico pobral.
»Slovenske Filharmonije« oddelek koncertira jutri v kavarni »Evropa«. Začetek ob 9. zvečer, vstop prost.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur«. Sprejme se: 1 knjigovodja, 2 kontorista, en poslovodja, t potnika, 4 pomočniki mešane stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 3 kontoristinje, 1 blagajničarka, 8 prodajalk, 6 učencev. — Službe išče: 2 knjigovodja, J korespondenta, 4 kontoristi, 4 poslovodje, 3 potniki, 5 skladiščnikov, 26 pomočnikov mešane stroke, 9 pomočnikov železne stroke, 12 pomočnikov manufakturne stroke, 14 pomočnikov špecerijske stroke, 5 pomočnikov modne in galanterijske stroke, 8 kontoristinj, 9 blagajničark, 12 prodajalk, 7 učencev in 2 učenki. — Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
Narodnu ohranili
II. redni občni zbor »Podružnice društva   »Branibor«    v Ljubljani
št. I.« se vrši v torek, dne 14. sušca 1911. leta ob osmi uri zvečer v gostilni Počivalnik, na Sv. Petra cesti št. 85. po sledečem sporedu: 1. Ogo-vor predsednikov. 2. Event. pristop novih društvenikov. 3. Letno poročilo tajnikovo. 4. Poročilo blagajnikovo. 5. Volitev društvenega odbora. 6. Slučajnosti. Prosi se obile udeležbo. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. — F r. P o d k r a j š e k . t. č. predsednik.
Za Ciril Metodov obrambni sklad se je priglasila podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Bazovici ter plačala I. obrok 50 kron. Kamen ima št. 887.
Občni zbor ženske in moške podružnice sv. Cirila in Metoda v Šiški, vršil se je 5. t. m. po 3. uri v prostorih Čitalnice. Pičlo udeležbo zakrivil je najbrže lepi spomladanski dan. Po običajnem pozdravu navzočih, dal je predsednik Dragotin Mohar besedo tajniku in potem blagajniku. Iz teh poročil je razvidno, da obstoji šišenska podružnica od 1. 18S6 torej 25 let. V tem četrtstoletju je oddala osrednji blagajni nad 6000 K, brez mnogih manjših zneskov, katere društvo nima evidenci. Pretečeno leto je znašal oddani prispevek čez 700 K- Število članov se je vsled smrti in mlečnosti posameznikov skrčilo. Treba bo torej agitirati, da se minus zravna z novimi podporniki. Gosp. Kolman je račune pregledal in predlagal dosec njemu blagajniku absolutorij, kojem u predlogu je zbor pritrdil. V odbor so bdi voljeni večinoma vsi dosedanji le namesto tajnika in tajnice oziroma blagajnika, ter dveh odbornikov so vstopile nove moči. Zbor je naročil novemu odboru,da priredita tekom leta združena veselico v korist družbi. Prihodnjo soboto se bosta odbora konstituirala in glede veselice na širši podlagi, vse potrebno določila. Upanje je opravičeno, da bo prihodnja doba uspešna, da se bo zavednost v eminentni važnosti obrambnega društva razširila tudi v kraje, ki se zdaj že niso dejansko pokazali, da čutijo slovensko in da jim je obstanek naroda mar! . . .
Društvena naznanilo.
Slovensko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Priredbe v društveni seziji 1911/12: 1. Dne 7. mejnika t. 1. popoldanski izlet v Kamnik. 2. Dne 4., oziroma v slučaju slabega vremena dne 5. junija 1911 velika vrtna veselica. Ob tem času (binkoštni prazniki) poseti Ljubljano- akademično pevsko društvo »Obilic« iz Belgrada. 3. Dne 2., oziroma v slučaju slabega vremena dne 9. julija 1911 velika ljudska veselica. 4. V mesecu oktobru koncert. 5. Dne 31. decembra 1911 pa
običajni Silvestrov večer.--Kraje
in sporede priredb objavili bomo vedno sproti. Slavna bratska in druga društva prosimo, da blagovolijo pri določanju svojih priredb te dneve vpoštevati.
Društvo zdravnikov na Kranjskem. Prijateljski sestanek vrši se ta teden v petek, po mesečnem zborovanju, pri katerem se bo demonstriral slučaj lepre. Ta izredno zanimiva in redka bolezen pojavila se je na domačinu, ki je osa 18 let bival v
Braziliji. Z ozirom na veliko število vračajočih se izseljencev ni izključeno, da se na Kranjsko zanesejo še nadaljnji slučaji te bolezni. Pričakovati je torej, da »i gospodje kolegi v velikem številu ogledajo prvi slučaj lepre, ki se je pojavil na Kranjskem.
Vdovski in sirotinski pokojninski saklad društva zdravnikov na Kranjskem je imel koncem meseca januarja svoj letni občni zbor. Iz poročila g. blagajnika, kateremu se je za njegovo vzorno delovanje izrekla posebna zahvala, je razvidno, da ima društvo 55.245 K 29 vin. premoženja, ki je v smislu pravil plodonosno naloženo. Z letošnjim letom je zaključena prva petletnica društvenega obstoja. Da se z združenimi močmi da mnogo doseči, je dokaz današnje stanje premoženja, ki je po preteku tako kratke dobe petih let ter pri tako pičlem številu Članov naraslo do tako lepe vsote. Vsled marljivega prispevanja društvenih članov ter z darili sicer maloštevilnih dobrotnikov, je rasla glavnica vidno in čvrsto. — Med darovatelji naj bodo omenjeni: slavno društvo zdravnikov na Kranjskem, slavni občinski svet stolnega mesta Ljubljane, slavna »Kranjska hranilnica« in nekateri gg. zdravniki, ki so se ob raznih prilikah spominjali pokojninskega zaklada. Bodi vsem izrečena najtoplejša zahvala! Osigurana je tedaj trdna podlaga plo-donosnemu procvitu tega eminentno socijalnega in človekoljubnega pokojninskega zaklada, čigar dobrote bodo živo in dobrodejno občutili ne še-le potomci, temveč že sedaj živeče vdove in sirote zamrlih članov. Ne bode jim treba prosjačiti za milodare v zapuščenosti i u bedi, katero jim je provzročila neizprosna prerana smrt soprogov in očetov! Pravico, popolno pravico imajo in bodo imele do sadov drevesa., katerega so v potu svojih obrazov zasadili in nežno negovali njih soprogi in očetje. Pravico dc pokojnin imata doslej dve vdovi in dobi vsaka koncem letošnjega leta 2000 K, to je največja vsota, ki se sme po pravilih dovoliti. Po pravilih se namreč »me razdeliti med vdove polovica letnih prispevkov članov, druga polovica se priklopi glavnici — in vse narasle obresti imovine, od-števši režijske stroške. Navzlic neprecenljivim ugodnostim, ki jih daje društvo svojim članom, ni najti med gg. zdravniki tistega zanimanja zanj, ki bi ga zaslužilo. Članov ima društvo 38, bilo bi jih pa lahko še enkrat toliko, kajti društvo ni omejeno samo na kranjsko deželo, temveč je lahko ud vsak drug dezelan, a biti pa mora član društva zdravnikov na Kranjskem. Vsak zdravnik, ki goji pravo ljubezen in skrb do svoje družine, bi moral biti član pokojninskega zaklada! Pristopite torej, posebno mlajši gg. zdravniki k društvu, pomislite na prihodnjost svojih žena in otrok, ki vam bodo enkrat hvaležni, če jim bo-dete zasigurali bodočnost! Letni prispevek je 120 K. W se fdača v štirih obrokih. — V Ljubljani, dne 2. marca 1911. — Dr. K o š e n i n a, t. č. tajnik.
Podružnica Ljubljana 1. državnih uslužbencev je imela včeraj popoldan ob 3. pri »Črnem orlu- sestanek, na katerem se je sklepalo o vprašanju ali odpošlje podružnica odposlanca na občni zbor centrale ki se vrši 25. t. m. na Dunaju. Po daljši debati se je sklenilo, da se to opusti, pač pa da se pošljejo pismeno zahteve in predlogi podružnice na centralo. V imenu cestarjev se zahvali g. Rupnik podružnici za uspehe, ki jih je izvojevala organizacija za cestarje. Ta zahvala se no-tificira tudi centrali.
Dobrodelno društvo tiskarjev na Kranjskem je imelo dne 4. marca zvečer v »Narodnem domu" svoj letošnji redni občni zbor pod predsedstvom g. O. Planinca. O društvenem delovanju v minulem letu je poročal blagajnik g. A. Štrekelj. Iz njegovega poročila naj navedemo sledeče: V letu 1910. se je vršil en občni zbor; odbor je imel 13 sej. Došlo je 31 prošenj za podporo, od katerih je bilo rešenih 29 ugodno za prosilce, dve pa sta bili zaradi nezadostne utemeljitve zavrnjeni; poleg tega so se razdelila božična darila štirim sirotam umrlih tiskarjev in dvema otrokoma nekega onemoglega člana, kakor tudi večji znesek med potujoče stanovske tovariše. Dne 18. decembra popoldne je priredilo društvo običajno božićnico, ki je vsled požrtvovalnosti članov in dobrotnikov društva uspela v vsakem oziru kar najbolje. Med letom sta odmrla društvu člana L. Knežourek in A. Votek. Koncem leta 1910. je štelo društvo 173 članov, in sicer 152 v Ljubljani in 21 na deželi v krajih, kjer so tiskarne. Po računskem zaključku je imelo društvo H 63 K 68 v. dohodkov in 842 K 27 v- stroškov; društveno premoženje pa je znašalo dne 31. decembra 1910. 2924 K 79 v. — Občni zbor je sprejel poročilo o društvenem delovanju in poročilo računskih preglednikov o magajništvu, katero je podal g. F. jczeriekt na znanje *n izrekel zahval0 ki so kakorkou
podpirali društvo. — Izid volitev Je b
naslednji: g.O.Planine, predsednik; gospod I. Komar, predsednikov na* mestnik; g. A. Štrekelj, blagajnik;
f. I. Nabernik, zapisnikar; gg. P. eločnik in F. Krašovic, pnsed-nika; gg. I. Larapič in A. Sla-novec, namestnika; gg. L Matičič in A. S muc, pregledovalca računov.
Iz Zagorja ob Savi. Zagorski fantje so priredili na pustno nedeljo v Sokolskem domu krasno uspelo veselico. Prireditelji so se potrudili, kar je bilo mogoče in doživeli smo res lep in zabaven večer. Med drugim bili ste tudi na sporedu burki »Mutasti muzikant« in »Potepuh pred sodiščem«, Obe burki ste krasno uspeli, saj so se pa tudi vsi prizadevali, da svoje vloge, kolikor mogoče dobro rešijo. Po predstavi ne je razvila živahna, neprisiljena zabava ob zvokih tamburaškega zbora »Glasbenega društva v Zagorju« in kmetske godbe iz Renk. Posebno veselo bilo je ves čas v Rmkah, saj je pa tudi »oče Matizel« postregel vsakemu z dobro kapljico. Z obžalovanjem smo pa opazili, da se je marsikdo odlikoval B svojo odsotnostjo. Cisti dobiček je namenjen za nabavo gedališkega odra v Sokolskem domu. Videli smo več gostov iz Trbovelj, katerih ni ustavila ne burja in tndi ne dež, ki je ravno tisti čas razsajal. Čast jim!
„Sava", društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju, si je izvolilo za predsednika cand. iur. Ivana Tavčarja, podpredsednikom pa cand. iur. Fr. Pavlina.
Promti
Slovensko deželno gledališče. Danes zvečer benefica g. opernega tenorja LjubiŠe 11 i č i č a ; uprizori se Lehćirjeva opereta »K nežna« (izven abonnementa; za ložo nepar). — V četrtek gostuje prvi operni tenor kr. zemalj. kazališta gospod Fr. Krampe r a ter poje naslovno tenorsko vlogo v Gounodovi veliki operi »F a u s t« (Margareta). Predstava za par - abonente.
Slovensko gledališče. Benefica gdč. Jožice Hadrbolčeve se je obnesla v polnem obsegu tako, kot ni niti gospodična sama pričakovala. Nabito-polno gledališče je priča velikih simpatij, ki si jih je pridobila tekom treh let med nami. Trud in napor združena z veliko pridnostjo bi bila tem potom poplačana. Na plačljivo pa je ono, kar je ostalo za tema dvema, to so oni lepi trenutki, vse one krasne ure, s kojimi nas je prepojila in oživela. Besede mehke bolesti nam silijo pod pero, kajti ona nas bo, tako se sliši, zapustila, a ne samo nas, temveč gledališče sploh. Kot v slovo izbrala si je svojo najboljšo vlogo, da nas z njo še enkrat očara, ter da nam ostane na njo najlepši spomin. Prepričana naj bode, da tako kmalu naše Jožice ne pozabimo. Umetnici je bilo podarjenih mnogo krasnih stvari in občinstvo jo je navdušeno vedno in vedno klicalo pred rampo. — Opereta »Logarjeva Krista« je bila v celoti precej slabša kot lansko leto, zlasti se .je videlo to v orkestru. Občutno smo pogrešali gdč. Lwovo, ki je dobila v temperamentu daleč za njo za ostaja jočo naslednico g. Šmi-dovo, ki pa je bila v pevskem oziru še dosti dobro na mestu. Izboren kot vedno bil je g. Iličič; oči viden napredek od lanske do letošnja sezone pa se je pokazal pri gdč. Thalerjevi. Njena lanska ciganka Mirni se da komaj primeriati z letošnjo. G. Nučič, kot cesar Jožef II., je naravnost občinstvo očaral. Vsa plemenita duša, ki je napolnjevala najboljšega vladarja, zrcalila se je čisto v njegovem in-terpretn. Sami sebi damo spričevalo skromnosti, če konstatiramo, da so ga. Bukšekova, g. Povhe in g. Bnk-šek občinstvo s svojimi komičnimi vlognmi zabavali naravnost izborno. Estetika naj bi bila vsakemu režiser in vodnik, le žal, da ne moremo trditi tega v krasno izbranih figurah dvornih dam - plesalk. Zbor je bil nesiguren. Nekateri člani ženskega zbora naravnost než^nirano koketirajo z izvoli^nci med občinstvom in puste vso igro in vsako i<n*anje v nemar, temu n»i se nanr^vi kr>n<*c. b
Koncert »Sloveneke Filharmonije« se je obnesel zadovoljivo. Program, sestavlien iz najboljših točk svetovne glasbe, priča, da se društvo in člani zavedajo svoje težke peloare in jo tudi vztrajno rebule jo. Simfoniji del koncerta je obsegal sledeče točke: 1. R. Wagner: Ouvertura k opeW »Tannhauser«, ki je/ je z največjim temperamentom dirigiral ar. prof. F«uner. 2. Cajkovskv: Ariji kneza Gremin iz opere »Evgen O^je-gin«, ter izven procrrema arija M°-pbista }z opere »Faust«, oboj** ^e pftl s finim umevanjem g. .Tn«dp Križaj. fVHfcarJev »Mornar« je Ml lm«Še>n.> 3. Frn8t: Koneert za smsli v fis-moln, svira! a. Jan Rerek, ki s** je Poksz«! kot ofPi*en mojster s kolosalno tehniko. Občinstvo se je zsnl t°ko navdušilo, da je moral p »vreči dve točki. 2al namie lahko, ker laguni™* I njim najboljšega učitelja in mojstra.
4. Czajanek: »Kralj majnik«, balada z orkestrom, je pela gdč. Thalerjeva. Težko je pravzaprav zasledovati umetnikov razvoj, ker večkrat se pomika popolnoma neopazljivo naprej. Tega v gdč. Thalerjevi ne moremo trditi. Koraki, s katerimi koraka v svojem razvoju ona, so krepki in vidni, vedno zaznamenujoči velik plus. Njen materijal je čist in v stanu prenesti največje valovanje orkestra. — -Nato je nastopila izven programa gdč. Smidova in nam zapela dve češki skladbi, v katerih se je pokazala kot rutinovano in vzt rajno pevko odličnih zmožnosti. Vse pevske točke je spremljal z umetniško dovršenostjo g. prof. Reiner. 5. Smetana: »Vvseli rad«, simfonična pesnitev za velik orkester, je bila glavna orkestralna točka. Da bi se spuščali v podrobna razmotrivanja, nam ne dopušča prostor, le to še omenimo, da je občinstvu prav zelo ugajala Labitzkyjeva koncertna varijacija za dva klarineta in orkestra. Gg.Trmoti in Pulpanu gre naše priznanje kot izvrstnima po-znavateljema svojih instrumentov. — Prisiljeni smo, nekaj opomniti glede občinstva. Nekaterniki živijo v tej sladki zavesti, da smejo na galeriji početi vse,karkoli se jim poljubi (celo stoli niso varni). Stavimo, da bi g. Talich ta večer najmanj trikrat zagnal taktirko proč, tak dirindaj se je čul iz galerije in balkona. Dalje ne •dela najboljšega vtiska na občinstvo to, če mož, ki zastopa važno kulturno mesto, obira med globoko občutečini igranjem g. Rezka bedro tolstega piščanca. Poezija in proza sta dve jako lepi besedi, vsaka za-se, a spojiti sc ne dasta. Ali poezijo, ali prozo-naj volijo obiskovalci koncertov, v drugem slučaju je boljše, da ostanejo doma. _b.
Razgled po <toiflnsKwn suh.
— Gostovanje hrvaških umetnikov v Belgradu in srbskih v Zagrebu. V kraljevskem narodnem gledališču v Belgradu bo tekom te sezone gostoval režiser zagrebškega gledališča R a j i č in sicer v »Mladosti«. Za njim bosta gostovala še gospa Nina V a v r a in S t e f a n a c. Stefa-nac bo igral vlogo Damjana v Vojno-vičevi drami »Smrt majke Jugovi-ča«. Izmed beigradskih igralcev bo gostoval v Zagrebu Ljuba S t a n o -j e v i č. Nastopil bo v Shakespeare-jevi drami »Otelo«.
— Jugoslovanski izlet na umetniško razstavo v Rimu. Povodom proslave ujedinjenja Italije prirede letos v Rimu mednarodno umetniško razstavo. Te razstave sc udeleži tudi kraljevina Srbija, ki bo imela na izložbi svoj lastni paviljon. Ker bi morali hrvaški umetniki iz banoviue in Dalmacije razstaviti v ogrskem ali avstrijskem paviljonu, vsled česar bi n« prišla do veljave njihova narodna individualnost, se je odločilo več hrvaških umetnikov pod vodstvom slavnega kiparja Ivana Me-štrovića, da razstavijo svoje umotvore v srbskem paviljonu, da s tem manifestirajo narodno edinstvo Hrvatov in Srbov. Ne glede na to bo rimska razstava velezanimiva in nad vse poučna, zato bi pač bilo v splošnem interesu, da bi si to razstavo ogledal vsakdo, ki mu pripuščajo sredstva in eas. Docela umestno je torej, da se je v Splitu izprožila misel iz Dalmacije prirediti na rimsko razstavo poseben izlet, ki se ga lahko udeleže vsi Jugoslovani. Kakor čitamo v »Slobodi«, je prevzel inicijativo za ta izlet splitski mesečnik »Jug«.
— Jubilej češke založniške tvrd-
ke. Dne 1. marca t. 1. je poteklo 40 let, odkar je bila v Pragi ustanovljena založniška tvrdka I. Otto. Ta tvrdka si je pridobila za čejsko književnost naravnost velikanske zasluge, zakaj vsa boljša dela na polju češke beletristike in vede so izšla v založbi tvrdke Otta. Iz malih početkov se je podjetje tekom let razvilo v cvetoč, mogočen zavod, pri katerem je sedaj uslužbenih 90 oseb. Med temi je 14 urednikov in 49 uradnikov. Tvrdka ima svojo podružnico tudi na Dunaju. V Otto v i založbi izhaja sedaj 8 listov in sicer »Zlata Praha«, »Lumir«, »Osveta«, »Svetozor«, »Be-sedy Lidu«, »2iva«, »Obzor Narodo-hospodaf8ky« in »Pražske Hosp. No-viny«. Tvrdka Otto izdaja tele knjižniee: Knjižnico narodno (235 zvezkov), Salonsko knjižnico (120 zvezkov), Žensko biblioteko, Rusko biblioteko (55 zvezkov). Angleško biblioteko (38 zvezkov), Svetovno biblioteko (871 zvezkov) itd. Med drugim je Otto založil in izdal tudi slovenski in srbskohrvaški besednjak. Seznamek knjig, ki so izšle v njegovi založbi, izkazuje 3000 del.
Izpred sodB&L
Kazenske obravnava pred okrajnim sod Iščem.
Napaden pismonoša. Z grozilni mi besedami »Primojduš, danes bom
^e vso pošto razbil!« je zavihtel neki
pijanec težko sekiro in jo vrgel za pismonošem Fr. Podberškom, ki se je peljal s kolesom službeno iz Jezice proti Tavčarjevem dvoru. Obtoženec .-e zagovarja samo s pijanostjo. Ker je sum nameravane težke telesne poškodbe, in bi bil tudi v slučaju, da je bil zadet, pismonoša težko ranjen se je zadeva izročila državnemu pravd-jiištvu.
Za pol litra vina. V Trškanovo gostilno v Mostah je prišel nedavno baje že pijani delavec, preje dimnikar Iv. Jezeršek iz Klanca pri Kranju. Zahteval je pol litra vina. Povabil je Trškaua naj z njim pije. Ker ta ni hotel piti, ga je začel Jezeršek nadlegovati, naj pa vino plača. To seveda Trškanu ni ugajalo. Jezeršek ga je začel nato oštevati, skočil vanj, in ga tolkel toliko časa po glavi, da -ta prišla iz gostilne. Jezeršek, ki je pozabil, da je bil radi podobnih prestopkov že kaznovan, se izgovarja, da je bil pijan. Dobil je kot nagrado mesto pol litra vina 6 dni zapora, za-beljenega z 2 trdima ležiščema.
K vprnianlu cepljenja.
Da se prepreči razširjanje kos IU da se občinstvo obvaruje obolenja, uvedel je mestni magistrat brezplačno cepljenje, ki se v vrši v Mestnem domu od 8. do 9. zjutraj za ženske in otroke, od 3. do 4. popoldne pa za moške. Želeti je, da se občinstvo v kar največji meri posluži te udobno-, kajti cepljenje nas najuspešnejše obvaruje pred kozami. Starejši ljucl-|e se še spominjajo, kako so koze SVOJ skoraj leto za letom divjale po Kranjskem, zahtevale brezmejno Žrtev, mnogo ljudi pa spačile za vse njihovo življenje. Odkar pa se je splošno uvedlo cepljenje, ^o koze >uasoraa popolnoma ponehale. Slučaji in epedemije, ki so se v zadnjih desetletjih pojavile po Avstriji- so bile \ sf zanesene iz tujih krajev, večinoma po okuženih predmetih ali na po inozemeih, ki še niso bili cepljeni. Koder se pa pojavi kak slučaj, je nevarnost velika, kajti koze so ena naj-nalezljivejših bolezni. Okužbe se najzanesljivejše obvarujemo s tem, da se damo cepiti. Cepljenih se koze kaj icžko lotijo, a tudi ce obole, je njih bolezen le lahka.
V Nemčiji je pred uvedbo cep-uja na 100.000 živečih umrlo 47'5 B kozami, po uvedbi cepljenja pa le .;. V francosko - nemški vojski so lubili Francozi, ki so bili po večini necepljeni, 67 ■ 6%o mož za kozami, mri, ki ^o imeli uvedeno že sploš-cepljenje. pa le 0*3V*t« Ker pa vsak posamezen bolnik lahko postane izvir in središče epidemije, je z ozi-rom na slučaja, ki sta se pojavila v predilnici. oziroma v Šiški, potrebno, đa Be ljubljansko prebivalstvo podvrže cepljenju. Pri tem ne gre le za otroke in za take, ki so bili brez ieha cepljeni, temveč tudi za odrasle, kajti vpliv   cepljenja preneha ribližno po sedmih letih. Važnost • pijenja ilustrira najbolje dejstvo, da praktični Američani ne dovolijo nikomur, naseliti se v njih državah, d r ni cepljen. A tudi državna upra-polaga veliko važnost na ceplje-. dokaz temu, da ima vedno v za-velike množine cepiva. Mastni .n-trat ljubljanski je na brzojavno naročilo že drugi dan dobil 3000 oreij cepila.
Razne stvari
Statistika   telefonskih zvez.
nimivo je zasledovati razvoj telefonskih zvez v zadnjem letu. Največ telefonskih zvez imajo Zedinjene države, namreč 7,083.900.   Po absoluten* številu pride potem Nemčija z 010.900,   relativno k številu prebivalstva pa Švedsko   6   1*1.000 kjer pridejo u a vsakih 100 prebivalcev 3 'plefonske zveze, med tem ko ima v mčiji šele 200 prebivalcev 3 tele-,ske zveze. Angleško ima 61o.900, Francosko 211.600, Švica 91.317, Unija 155.715 telefonskih zvez in končno šele pride Avstrija z 99.500 zvezami.
;: Ne mara   ministrskega portfelja. Povodom ministrske krize na Francoskem se je dogodil prav nenavaden slučaj. Senator Jeanneny, ki je bil določen za pravosodnega minira, je stal ravno s svojim novorojenim otrokom v sobi, ko je vstopil od-lanec senatorja Monisa   ter mu oddal pismo, v katerem   ga vpraša Monis, ali prevzame portfelj. Jean-u-nv, ki še ni  dolgo oženjen,  pa je odgovoril:    »Vidite    me sredi moje rodbinske sreče; ali naj zavrnem to srečo zaradi ministrskega portfeljtI Da, če bi bila republika v nevarnosti, >rneli računati z menoj, pod temi Polnostmi pa ostanem rajši pri svojih.«
Potres, plazovi in zameti. Iz
Inomosta se brzojavlja, da so čutili v več krajih Vinegava v torek ob 8. uri 40 minut močen potres z bobnenjem v smeri vzhod-zahod. — Pri Karplu v Patznaunski dolini na Tirohk »m se je utrgal plaz na več kmetov, ki so sli ravno iz cerkve. Enega kmeta je
plaz potegnil b seboj v globino, kjer so ga našli pozneje mrtvega. Wed snežnih žametov je zašel na potu iz Kronburga v Zaust na Tirolskem delavec Matej Hueber, padel v globok prepad in se ubil. — Iz Bregenca poročajo, da je v Walsenski dolini sneg zainetel nekega šolarja, katerega da sedaj niso mogli dobiti.
* Čarovnik ali umetnik t Kdo je Luther Burbank.' Ce bi se živeli v starih časih, bi rekli, da je čarovnik. Tako pa pravimo, da je znanstvenik, ki napravi, da se mu oreh v dvanajstih letih tako zdebeli, kakor drugod, ko raste štirideset let. Vzgojil je cvetlico, ki nikdar ne segnije, je vzgojil češplje brez koščic ali pa češplje z okusom žlahtnih hrušk. Ima bele borovnice, češplje, ki so pol češplje in pol marelice, vzgojil je neke nove vrste jagodo, dal dišavo rožam, ki jo niso imele, spremenil je duh od drugih. Vzgojil je novo cvetje, nove rože, zdaj se pa peča, da bi vzgojil jabolka brez peskov in breskve brez koščic. In ni dvoma, da bode dosegel tudi to, kakor je dosegel do danes še vse, kar je hotel, in to s križanjem posamuih vrat in g drugimi procesi. Burbank ne verjame, da se da napravljati tako samo z rastlinstvom. Enako se da napraviti z živalstvom in z ljudmi. On je prepričan, da bi >e dalo ustvariti ideaino človeško pleme. Pravila, ki veljajo za rastlinstvo, veljajo za vse, kar živi. Pred vsem trdi, da ^e otroke preveč preoblo£ujc z delom. Pravi, da bi ne smeli začeti prej z učenjem, kakor z desetim letom, tedaj so še le možgani popolnoma razviti za uče* nje.
Telefonska In Srzojavnn poročna.
Zasedanje poslanske zbornice. Dunaj, 7. marca. Jutri se prične Spomladansko zasedanje poslanske zbornice. Ob 3. popoldne imajo sejo načelniki posamuih klubov, da sc i>o-svetujejo o delavnem programu za predvelikonočno zasedanje. Vlada se trudi, da bi opozicijo pridobila za to, da bi ne zavirali gladke rešitve državnega proračuna. Za vse slučaje bo vlada predložila trimesečni provizorij. V jutrišnji seji predloži finančni minister Mayer poslanski zbornici finančni načrt. Plenarno seje posladke zbornice se bodo vršile do 7. aprila. Velikonočne počitnice bedo trajale od tega dne pa do 27. a prila.
Pred velikonočnimi prazniki bo zbornica obravnavala: 1. o društvenem zakonu, glede katerega predloži vlada docela nov zakon, v katerem 1k> večinoma izbrisana razlika med političnimi in nepolitičnimi društvi in ki bo tudi ženskam dovoljeval vstop v politična društva; 2. razprave o raznih agrarnih resolucijah; 3. proračun; 4. rekrutni kontingent in 5. razprava o italijanski pravni fakulteti in o resolucijah glede slovenskih, maloruskih in čeških vseučili-skih zahtevah.
»Poljski klub :.
Duuaj, 7. marca. Danes dopoldne ob 11. je imel sejo »Poljaki klnb<r. Na dnevnem redu je bilo j poročilo poljskih delegatov o delega-cijskem zasedanju, vodocestna vprašanja in znane korupcijske afere.
Začasni vodja ministrstva zunanjih
del.
Dunaj, 7. marca. Včeraj je dospel iz Carigrada veleposlanik marki Pallavicini, ki je danes že prevzel začasno vodstvo ministrstva zunanjih del. Današnja >YV icuer Zeitung« prijavlja razglas, da je za vodjo poslaništva v Carierradu imenovan prvi -okcii^ki načelnik v ministrstvu baron Miiller.
Ministrska konferenca.
Dunaj, 7. marca. Včeraj ob 5. popoldne se je vršila ministrska konferenca, na katere dnevnem redu je bila razprava o delavnem programu parlamenta.
Reakcija na  »Slovenceve« napade.
Dunaj, 7. marca. Danes ob 4. popoldne ima sejo »Slovanska Enota«. »Dic Zeit« javlja, da se je med češkimi poslanci z oziram na stalne »Slo-veneeve« napade na češko delegacijo in na posamne njene elane sprožila akcija, da se Cehi preje ne udeleže seje »Slovanske Enote«, dokler sie da dr. Šusteršič za »Slovenčeve« iniper-tinentnosti popolnega zadoščenja. Depntaeija državnih nastavljeneev pri ministrskem predsedniku.
Dunaj, 7. ruareu. Dane« ob 4. popoldne poseti ministrskega predsed-
nika deputacija državnih nastavljeneev, da mu pojasni zahteve glede časovnega napredovanja. Baron Bie-nerth bo vprašanje glede časovnega avanzma predložil ministrskemu •vetu. V deputaciji ee nahaja tudi slovenski poslanec dr. Rybaf. Češki Usti na »Sloveneeve« napade.
Praga, 7. marca. Snočni in današnji listi ostro reagirajo na sobotni »Slovencev« napad. Prav rezko odgovarjata »Slovencu« — »Union«, zlasti pa »Narodni Listy«. »Narodni Listy« imenujejo »Slovencev« članek mizeran, podel, kakršnega je zmožen samo kakšen vsenemški detektiv. — Nadalje pravijo, da je napad v »Slovencu« razbojniški, češ, da skrivajo slovenski klerikalci svoje napade za steno anonimnosti in da SlovenČeva lopovščina nima para v zgodovini slovanskega časnikarstva, »Narodni Listy« zaključujejo svoja izvajanja: »Denuncijacije in izdajstva imajo povsod radi, povsod pa zaničujejo denuncijanta in izdajalca.«
Dementi bolgarske vlade. Sofija, 7. marca, Glasilo bolgarske vlade »Preporec« protestu je proti podtikanju, da bi bila bolgarska vlada v kakršnikoli zvezi z najnovejšim vstaškim gibanjem v Make-doniji, ter proglaša vse tozadevne vesti kot izmišljene.
Crnogorski kralj v Pctrogradu.
Petrograd, 7. marca. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da pride semkaj črnogorski kralj Niki ta koncem meseca marca, da napravi oficijalen poael na carskem dvoru.
Nemčija proti Vatikanu* I lleroliu, 7. marca. Današnji govor državnega kancelarja Bethmanu-Hollwega v pruski zbornici je napravil kolosalno senzacijo. Kancelar je rekel med drugim, da je sedanja politika rimske kurije nevarna verskemu miru, zlasti pa da je papeževa gonja proti modernistom v stanu, da moti dosedanji mir in sporazumije-nje med državo in cerkvijo. Koncem svojega govora je kancelar naglasak da bo Nemčija primorana od poklicati svojega poslanika pri Vatikanu ter sploh odpraviti svoje poslaništvo pri rimski kuriji.
Izjava. )
Por oči* joč o mojem govoru u a nedeljskem shodu, pravi »Slovenec«, da sem govoril neresnico, trdeč, da sem bil zaradi »Jutra« odpuščen.
Z ozirom na to pri bi jem javno, da se je samo zaradi »Jutra« proti meni uvedla preiskava, kar se je tudi pri razpravi uvaževalo, ker se je poklicalo pričo paznika Putrle. To vedo tudi vsi pazniki prisilne delavnice, da se je šlo samo zaradi »Jutra«:. S tem je pa tudi dokazano, da je »Slovenec« lažnik in hinavec.
V Ljubljani. 7. marca 1911.
____ Alojzij Ljubic.
* Za vsebino tega. spisa J© uredolitv* zgovorno le toliko   kolikor doloea sako*
v BfjrflmpeitL
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek.
Umrli so v Ljubljani:
Dne marca: Barbara Appe, zasebniea, 53 let, Sv. Petra cesta 38.
Dne 4. marca: Josip Štrukelj, delavčev sin, 1 leto, Streliška ulica št. 15. — Ivana Hren, hči čevljarskega pomočnika. 1 */a leta, Streliška ulica 15. — Ivan Lavrenčič, hišnik, 58 let, Frančiškanska ulica 2. — Vincencij Gennssi, delavec, 78 let, Radeckega cesta 11. — Terezija Kni-fic, delavka, 62 let, Radeckega cesta st. 11.
Dne 5. marca: Luka Gradišar, posestnik, 61 let, Karlovska cesta S. — Marija Bogataj, zasebniea, 77 let, Dunajska cesta 11. — Terezija An-dolšek, zasebn ica, 56 let, Križevniška ulica 4, — Ivana Ferlan, hči železniškega delavca, 1 leto, Streliška ulica 15.
Dne 6. marca: Marija Abnlnar, čevlja rje va žena, 70 let, Bohoričeva ulica 27.
V deželni bolnici:
Dne 27. svečana: Anton Rakef, posestnik in trgovec, 37 let.
Dne 3. marca: Marija Ceglar, zasebniea, 88 let. — Anton Avgustin-čič, rejeuec- 2 leti. — Anton Korošec, rejenee, 2 leti. — Neža Levstek, delavčeva žena, 59 let. — Matija Mazi, delavec. 63 let. — Ivan Jane, hlapec, 40 let.
Dne 3. marca: Helena Medved, kuharica, 71 let.
7. marca 1011. Termi«.
aa april mit... sa 50 kg 11 50 » » oktober 1011. . za 50 kg 1064 Rf SO april 1911 . ... za 50 kg 8*06 Rž za oktober 1911 ... za 50 kg 786 Koruza z* maj 1^11 ... za 50 kg 5-82 Ovaa za april 1011 ... za 50 kg 869 Ef ah ti«. Neizpremenjeno.
Spetialiieta.
•Man slovanska ura aa teloradee.
Dobi se samo pri tvrdki
Ljubljana II taUnm Ljubljana
■km tri D. jUIiIIKI Sv. Pena cesta
Neteorologienc poročilo.
Vilma ca* eiorjcm 306'.'.
Vtduil rficat tint 718-5 03
6 2. pop. i 732 4 .   9.zv. ( 733-3
57 29
7. zj. • 734 4 l —')-5
si. jjvzh. I oblačno brezvetr. „
si. jzah. megla
Srednja včerajšnja temperatura 38d, norm. 21°. Padavina v 24 urah 0 2 mm
V Spodnji Sif ki it 97 s« odda
stanovanje
s 5 sobami, predsobo, pritiklinarni, sadnim in zelenjadnim vrtom. — Vprašati tam pri hišnem oskrbniku ah v gradu Tivoli, I. nadstr. levo. 844
na valjce na močni in stalni vodi, samo stojna pekarija s stanovanjem, nova vila s 4 sobami, 2 kuhinjami, dalje gospodarsko poslopje, lep sadonosrnk, travniško in vrtno zemljišče, okroglo 3 orali na Spodnjem Štajerskem, 8 minut od kolodvora se takoj proda. — Cena je 17.000 K, pri kupu je plačati 8000 K, ostanek lahko ostane. Vpraša
se pri Gustavu Eranpa v Šmartno pri
Slov. Gradca, Štajersko. 801
22 let stara gospodična, izobražena s precejšnjo doto, se želi seznaniti z gospodom.
Resne ponudbe s sliko na poste restante „stev. 45." Vipava. 838
jutri, v sredo 8. marca t. L
i kumi J
KONCERT
Slovenske Filharmonije.
Začetek ah    nrL    Vstop prest
Se priporočam z vsem spoštovanjetr
846
Anton Tonejo,
kavarnar.
za prodajanje poljedelskih strojev in orodja, aa IMofo. — Ponudbe pod „B5nnerwali ar. 57344* aa iioiCno ekspedicijo Henrik Scbalek aa Duiije L WolUeile 11. 840
842
stv papir
knjige, Časnike itd. vsako množino. Ponudbe: Peter Strel, trgovec, Mokronog.
Odvetniški in notarski
solicitator
izurjen in zanesljiv teli SVOJO službo p ram eni ti. — Ponudbe na upravni-Itvo »Slovenskega Naroda.« 839
Smreke
3 letne lepe sadike, proda
Ferdo Sartorž, LluJiHana, DunajsKa usta 18. se takoi odda
V sredini mesta na prometnem kraju, Poizve se v upravništvu »Slovenskega Naroda.« S36
turške rase
se proda
Z Opravo in VOZOm več se poizve
pn g. Fr. P. Zajec, Stari trg 26.
LjuMjana. 835
ob Dunajski cesti v [pijani in na Glincan, :. pripravne in sofe se naprodaj. .".
Več se »zve pri lastniku I. TribuČn
na Glincah hit 37. 5so Izvežbano sos
sprejme odvetniška pisarna v Ljubljani.
Prsmene ponudbe n*i se naslovijo 2 zaznamkom „Strojepiska" na uprav-
nistvo »Slov. Narod«*«.
(Voitnrette) 8 konj. sil, 789
s streho, tremi sedeži, izvrstno ohranjen* se radi nabave večjega voza
takoj proda.
M. Ropaš, tovarna glasovirjev v Celju.
Pod ugodnimi pogoji se sprejme
za razširjenje že vpeljane trgovine
Potrebni   kapital   20— 30.000 kron.
Ruiko je izključen, ker se vloženi kapital lahko h i potekamo zavaruje. Na>lov v upravn»štvu »Slov. Naroda«.
Mi Imuna mdjetja prodam
posestvo s hišo
▼ kateri Jo dobro vpeljana trge* vina in gostilna.
Hiša je v bližini farne cerkve na zelo prijaznem kraju, kjer je letno 5 sejmov. Natančneja pojasnila daje 780
Vinko Gregi, trgovec v Bučki, Dolenjsko.
Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti  je   ugodno   zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimt se 94 vplačili.
44
j
H velikosti draga mjernu zavarovalnica nase Mm z vseskozi
Vsa
Čigar i
lastacj baatnej hiši
spravo.
tortu zstattn t mm 2&fKf^ ? tapoH ttl kr. ti
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj In najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in obČnokoristne namene.
■■■■
31
8J
41
5
WBQQ
I
DelniSka glavnica K 6,000.000.
JADRANSKA BANKA, FILIJALKA V LJUBLJANI
Šolonburgova ulica itev. 7 (naaproti glavne po&te).
Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. — Valute in devize. — Predujmi na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščiti. — Promese k vsem žretanjim.
Menjalnica.
1»
837
Vloge na knjižice od dneva vložitve
do dneva dviga, rentni davek plačuje banka iz svojega. — Na tekoči in žiro račun po d-govoru. — Živahna zveza z Ameriko. — Akreditivi.
Centrala v Trstu.
Eskomptuje: menice, devize in fakture. — Zavarovanje vrednostnih papirjev proti kurzni izgubi. — Revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. — Stavbni krediti. — Rembours- krediti. — Borzna naročila.
— In kaso.
Filijalka v Opatiji,
je vsako sredo, soboto 10 nedeljo vso noč odprta.
Marija in Viktor Izlakar. 507
izprana!
i! Ml
Dragotin Jurman
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 1.
S4KXKXXXKX^KXXXXKXXXXXXXXXXXXX
XXXXXX X
XXXXX           p- N- X
Š€XXX           Uljudno naznanjam, da sem z dne S. marca t. 1. svojo X
XXX X
g" prt oSrf in izdelovanje feMM štiii g
X                     nreselil iz sv. Petra ceste 6 na               845 X
I Stari trg štev. 20 |
"    ter prosim vašega nadaljnega obiska tudi v novem lokalu in beležim
**t 7 velespoStovanjem XXXX
X ANTON ČERNE, Ljubljana. XXXXX
X xxxxxx
"^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
11 Edina slovenska kisla voda 111
T0LST0VRSKA SLATINA
-r.
je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi S? kislimi vodami, je izborno zdravilo za katare v grlo. pljučih, želodce in črevesih, za želodčni krč, zaprtje; bolezni v ledvicah in mehurja ter pospešuje tek in prebavo. — Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč tudi osvežujoča namizaa kisla voda. — Odlikovana je bila na mednar. razstavi v inomostn 1896 in na higijen. razstavi na Dunaja 1899. r
y I Naroča se in zaloga vode je pri R&su, Marije Terezije cesta S v I
1 j —   Ljubljani, kjer se dobe tudi ceniki in prospekti.  —- |
Slovenci I Zahtevajte povsod le Tolstovriko slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slov. kislo vodo. — De! čistik jjobsto gre 7 B270uae nanrci;«.
Letovišče, zdravilišče, sobe za tujce.
Svoji k svojim
Svoji k svojim! !
St. 1584 V. u.
8-31
Mestni magistrat razgiaša:
Letošnji glavni nabori se pri eno šele v drugi polovici meseca aprila, zato pa uradujejo dne 6., 13., 20. in 27. marca, potem 5. in 12. aprila stalne naborne komisije.
Delovanje omenjenih komisij ni omejeno zgolj na naknadne nabore, marveč se jim lahko predstavijo tudi taki naborniki, ki pridejo letos k naboru, zlasti taki, ki so se vrnili iz inozemstva v domovino ali, ki iz posebnih ozirov vrednih razmer žele odpraviti nabor pred rednim glavnim naborom, če vlože prošnje na pristojne politične oblasti.
Mestni magistrat ljubljanski!
dne 2S. februarja 1910. 2a oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
Laschan 1. r.
Valjčni mlin v Domžalah]
L BOtlČAR, LJUBLJANA
Centralno pisarna m skladltfe: Vegova ulica 6.
Telefon interurb, it 129. Telefon iaierarfe. it 129.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke.
Zastopstvo in zaloga v Gorici: Peter Gruden & Comp., Stolni trg štev. 9,
Posestvo
se proda za 4500 kron.
Kdo, pove upravništvo »Slovenskega Naroda.« 753
se odda s 1. mafem z 2 sobama,
kuhinjo, shrambo in'delom vrta
Poizve se: Vodovodna cesta 24.
815
Kdor hoče zares dobro ceno in
vsestransko pohvalno
771
obleko
imeti, naj se blagovoli naravnost obrniti na krojaško tvrdko
J. A H ČIN, Ljubljana,
Vegova ulica štev. 12.
umetni in trg. vrtnar
fjubljata, JColezijske ol. 16
izvršuje
šopke, vence in lie
1S42        za razne prilike.
Delo cm etničko okusno V- in po solidnin cenah.
\m Mja nitki, o* tlitoo mm in
KaročUa na deželo hitro   in Testno.
Dobro ohranjen, napol pokrit
za enega konja se želi kupiti.
Kje, pove upravništvo skega Naroda.«
»Sloven-751
Proda se jako lin
823
klavir JKignon
kratek z močnim in lepim glasom. — Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
IZOZEMSKA
ZAVAROVALNA [MVtBA ZA ŽIVLJENJE, DUNAJ, I, ASPERNFLATZ 1
v lastni palači. — Zavarovana glavnica okoti 380 milijonov. — Reserve okoli 113 milijonov kron. — Dokazano najnižje premije in kulantni pogoji, sprejema vsak čas spretne, trgovsko izobražene zunanje uradnike, okrajne in krajevne zastopnike po ngodnib pogojih, Glavno zastopstvo za Kranjsko: v Ljubljani, Elizabetna cesta 4.
Prodaja hotela.
V mestu Bjelovaru na Hrvaškem, železniška postaja proge Križevac- Bjelovar-Virovitica, sedež vseh koinitatmh oblasti in večje garnizije, se bo 31. marca 1911 ob 9. uri dopoldne pri kralj, sodnem dvoru v Bjelovaru (soba št. 3) na prošnjo lastnikov hotel „Pri zvezdi" prostovoljno sodno prodajal.
Objekt, ki se ima prodati, obstoji iz zemljišč v zemljiškoknjižnem zapisniku št. 64'3, mestna občina Bjelovar z enonadstropno hišo št 115 ter postranskimi poslopji in popoln«« opravo. Hotel „Pri zvezdi" je prvi hotel v Bjelovaru ter stoji na najbolj prometnem kraju glavnega trga. Vrednost se mu je s 150.000 kronami določila tako, da se je sedanji donos 7600 kron kapitaliziral s 5'0, vendar se bo objekt oddal tudi pod to vrednostjo. S primernimi adapcijami se pa donos tako mnogo poviša. Vadij 15 000 kron. — Natančnejša pojasnila daje pisarna kralj, notarja in odvetnika dr. Miroslava Strižića v Bielovarn na Hrvaškem 841
(P
JE
3l
je
Ugodna prilika!
Ker imam veliko zalogo opeke, ki je izdelana ---še iz cenenega cementa, oddajani =
CEMENTNE STREŠNIKE
=fi
o» 1:
; asi
po znižani ceni.
Cementna strešna opeka prekaša po svoji trpežnosti drugovrstne opeke ter dajem za .*.   .*.   njo vsako poljubno garancijo.   .*. .*.
318
IVAN JELACI
=TI51f=
LJUBLJANA.
Jt=f
Št. 7521.
RAZGLAS.
Ker so se v Sp Šiški pojavile koze, opozarja mestni magistrat občinstvo, da je cepljenje naiu^ppsnejŠe sredstvo proti tej bolezni. Radi tega se bode s torkom 7. t. m« pričenši vršilo vsak delavnik v veliki dvorani »Mestnega doma«
brezplačno cepljenje
in sicer od 8. — 9. zjutraj za ženske in otroke, od 3.—4. popoludne pa za moške.
K cepljenju se vabijo vsi (otroci in odrasli), ki že niso bili cepljeni aH ki so bili brezusp* 5no cepljeni, dalje oni, pri katerih je od zadnjega cepljenja sem poteklo že več kakor 7 let.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 6. marca 1911.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
Laschan L r.
□pppiapppp p □!□ p ppinppp
Hlačna krila
so pridobila v zadnjem času veliko zanimanje ia simpatijo, ter vlada zaradi tega veliko vprašanje po njih.
Mi izključeno, da so ta moda tudi tukaj obilo razširi,  vsled toga oddajam
damska krila
najnovejšega kroja in vseh modernih barv
pod lastno ceno.
O. Bernatović
Angleško skladišče oblek, Ljubljana, Mestni trg 5.
□ppppjDplapppplcpplDpinlD
■ •
Lastnine le tlak »Narodne tiskarne«.
02
23^2
83