Pofrtnlna plačana v gotovim. Leto IX., št. 47 („jutro« xvinM st. m*) Ljubljana, ponedeljek tL novembra Iffl »{UUIOU1.H ujuUl JiUl& (uutlljevt ii — teietOD ftt 3122. 3124, 8120 iUb -srdini MueieK: LjuDljana, Selen« Durgova al - lei Uj Z4»2. Podružnic Maribor: Grajski trg 7. TelelOD ^t 2455. foca uiuii.b ^eije ts.ocenova ulica 2. — ieieion Si 190 Podružnica Jesenice: Pri Kolodvoru 4t 100 Hoaruznica Novo mesto: Ljubljanska "jesta St 42 Podružnica l roovlje: v hiši dr Baum-erartnerja Ponedeljska Izdaja »življenje in svet" Cena 2 Dir Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica ft, relefon St 3122. 3123 3124 3125 U» 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« tznaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4--. po raznaSal-cib dostavljena Din 5.- meseCno. Maribor. Grajski trg St. 7. Telefon St 2440 Celje: Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 60. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu KATALONIJA ZA SEPARATNI MIR? Po londonskih vesteh vodi predsednik Katalonije Companys i zaupniki generala Franca pogajanja za sklenitev premirja v Kataloniji London, 21. novembra, d. Tukajšnji listi objavljajo senzacionalna poročila o separatnih mirovnih pogajanjih med Katalonijo in generalom Francom Ta poročila potrjujejo tudi v londonskih diplomatskih krogih in naglašajo, da so ta pogajanja, ki so se pripravljala že dalje časa, zavzela že popolnoma konkretne oblike. Pognjanja vodi predsednik katalonske vlade Com-panys v Bruslju s tamošnjimi zastopniki generala Franca. Po informacijah diplomatskega dopisnika »Evening Newsa» je sedanji zastoj v bojih na španskih frontah v neposredni zvezi s temi mirovnimi pogajanji, ki utegnejo imeti dalekosežne posledice za nadaljno usodo Španije. Zmernejši elementi republikanske fronte se prav tako zavzemajo za sklenitev premirja in trdi se celo, da so njihovi zaupniki imeli sestanke z odposlanci generala Franca, na katerih so razpravljali o pogojih za premirje. Do tega jih je napotila predvsem akcija Campany-sa, ki je proti volji valencijske vlade odpotoval v Bruselj in tam pričel pogajanja za separatni lir med Katalonijo in generalom Francom. Če se te napovedi uresničijo in pride do sklenitve separatnega miru med Katalonijo in generalom Francom, potem je usoda valencijske vojne zapečatena. S tem tudi že resno računajo v angleških merodajnih krogih in to je baš dalo povod, da je angleška vlada navezala stike z generalom Francom. Precejšnje presenečenje pa vzbuja v londonskih diplomatskih krogih dejstvo, da general Franco kljub doseženemu sporazumu dosedaj še ni imenoval svojih zastopnikov v Angliji. Prvotno se je zatrjevalo, da bo glavni poverjenik generala Franca v Londonu vojvoda Alba. Znano pa je, da je vojvoda Alba sicer pristaš generala Franca, da pa ni pristaš fašističnega režima, zaradi česar so iz fašističnih krogov ugovarjali njegovemu imenovanju za Francovega poslanika v Angliji, ker smatrajo to mesto za najvažnejše. Berlin ostane nepopustljiv OSieiiozni komentar o Halifaxovih raz^vcrih i nemškimi državniki Berlin, 21. novembra, br. Kot edini nemški lis posveča danes »Včlkischei Beobach-ter« na uvoin-eiu mestu kratek komentar razgovorom lorda H;i.lifaxa in Hitlerja. Lisi naglaša, da sta v teku več ur trajajočega razgovora razpravljala o vseh peiečih vpia šanj:h mednarodne politike Zu anja pu iti lca narodno socialistične Nemčije je jasna in predstavlja ravno črto, s katere ne bo Nemčija krenila n-kdar in pod ootenim pogojem. Vse to je bilo jasno žt v naprej in lord Halifax v tem pogledu m mogel izvedeti nič novega. Kljub temu pa je obisk lorda Halifaxa v Nemčiji daleč od tega, da bi bil rodil kako razočaranje, prav ta' o pa hi bi.o popolnoma napačno, če bi se na ta obisk in ca te razgovore vezala kakšna posebna pričakovanja. Možno je, da b^do ti razgovori še nadaljevali, toda danes še ni mogoče govoriti, da bi prišlo v dogled.iem času do kakšnih konkretnejših pog. jai.j. Meiodajni berlinski krogi izjavljajo, da se mora 6tvarni rezultat Ha ifaxovega obiska v Nemčiji smatrati to. da je nemški zunanji ministei Neurath pristal na povabilo v London in da se bodo o priliki njegovega obiska tam pričela gospodareka pogajanja, ki bi se mo ala pričet: moi Anglijo in Nemčijo že junija in so bila odgodena za nedoločen Č<°6. Ostali nemški listi v glavnem opozarjajo na ugotovitve raznih tujih zi; e i francoskih listov in obsojajo razne kombinacije, ki so se pojavile v zvezi s tem obiskom Pri tem pou 'arjajo. da se francoski tisk samega sebe vara z nekimi iluzijami in da se moti, ko skuša dati potovanju lorda Halifaxa v Berlin neke pretirane razglase. iissolinifav kolonialni Kolo ni] e v Afriki morajo postati sredstvo za gospodarsko in vojaško okrepitev Italije U m, 21. novembra. Mussolini je ponovno prevzel vodstvo ministrstva kolonij, da bi na ta način prišlo vse upravno, vojaško in politično življenje v Libiji in Etiopiji pod neposredno nadzorstvo predsednika italijanske vlade. Dejansko je to nadzorstvo obstojalo že prej, toda sedaj je jasno da je hotel Mussolini s tem neposrednim nadzorstvom nad pos stvi italijanskega cesarja dokazati svo"e največje zan maije zanje. Osvojitev Etiopije je zgodovinsko stvarno Mussolinijevo delo in on želi na poseben način voditi življenje v te-j deželi. M-mstrsk' predsednik se ne bo pri tem ustrašil nikakih ovir Voce d' Italia« objavlja v zvezi s tem čla.nek. ki ga je napisal glavni urednik »Giornala d' Italia« VirgLnio Gayda. V tijskem pogledu. Narodni imperij ge bo ustvaril s čim večjim Izseljevanjem Italijanov v afriške kolonije, kjer se bodo morali z vsestranskim delom ustvariti čim boljši pogoji za njihovo naseljevanje. Italijanska kolonialna politika po tem takem nima nič skupnega s podobnimi podjetji, ki so vsa v interesu velikih kapitalistov, temveč predstavlja vel'ko kolektivno narodno podjetje. Razvoj kmetijstva in industrije v italijanskih kolonijah bc znatno povečaj občo proizvodnjo imperija, tako po kol čini, kakor po posameznih vrstah pridelkov in izdelkov. V tem sodobnem koloni jalnem delu je treba iskati največ jamstva za dosego višje stopnje gospodarske avtarkije. V nadaljnjem članku razpravlja Gayda o vlogi, ki jo bodo njem pravi, da je Mussolini prevzel resor i igrale italijanske kolonije v Afriki, glede ministrstva za kolonije, da bi se pospešila izvedba italijanskega kolonijskoga programa. Gayda nato tolmači ta program in poudarja, da je zasnovan na sledečih osnovnih načelih Kolonije morajo ojačiti novi narodni imperij v vojaškem in kme- na ojačanje obrambe celokupnega imperija v Sredozemskem in Rdečem morju. Na obeh morjih se bo moralo ustvariti dejansko ravnotežje m d Italijo in drue^mi kolonijalnimi silami. Kitajci ne na kapitulacijo Vsa Kitajska je čvrsto odločena se do «*??eti japonskemu navalu London,, 21. novembra, d. Reuter poroča, da se izpraznitev kitajske prestolnice Nan-kinga vrti po točno določenem načrtu in če bodo Japonci zavzeli mesto, ne bodo našli v njem ničesar kar bi bilo zanje količkaj vredno. Vsi uradi so se že preselili v začasno prestolnico v notranjosti države. Zar?di deževja japonski letalci evakuacije mesta niso mogli ovirati. Diplomatski zastopniki za enkrat mesta še niso za- ustili in bodo ostali tam vse tako do'go, dokW T-inn^ti Nankinga kitajski zuna- nji minister. Japonci širijo vesti, da vlada v Nankingu med prebivalstvom popolna zmeda in lahko pride popolnoma nenadoma do zloma kitajskega odpora. Te vesti pa predstavljajo le pobožno željo Japoncev in so daleč od resničnega položaja. Sodeč po razpoloženju, ki se manifestira na vsakem koraku, je vsa Kitajska čvrsto odločena nadaljevati vojno in gorje onemu, ki bi danes predlagal, naj kapitulira pred Japonci. naj bi nadaljevala in izvajala program svoje prednice. Janson je izjavil, da take rezerve ne smatra za dovolj utemeljene. Po njegovem mnenju je treba računati z ust -vriimi pravicami krone, da po svojem preudarku izbere nove ministre. Janson ie zarad; tega vrnil mandat. Belgija še vsditti brez vlade Tudi Janson vrnil majdat fjiu^elj, 21 novembra AA Kralj je sp e e] v avdijenco ministra Jonsona. Takoj po tej avdijenci je Janson novinarjem obrazložil razloge, zaradi katerih je BeraČiCa—milijonarka vrnil mandat za sestavo nove vlade. Dejal Varšava. 21. novembra. Policija je are- Je. da je ponudil pravosodno ministrstvo tirala neko beračico po imenu sadarska. dr. Jaspru. toda socialisti so se izjavili Pri zasliševanju je priznala, da ima vlož- proti takim kombinacijam. Menili so. da ne loijižice raznih bank z vlogami, ki zna- Jaspar spričo stališča, ki ga je zavzel na- šaj0 preko milijon zlotov, poleg tega pa sproti van Zeelandovemu kabinetu, sedaj §e veliko posestvo. Njena hči študira na ne sme dobiti nikakega mesta v vladi, ki J Sorbonni v Parizu. Dr. Ivan Juriša f Zagreb, 21. novembra, o. Danes dopoldne ob 11. je preminil zagrebški poslanec dr Ivan Juriša, notar v Zagrebu. Star je bil šele 53 let. Imel je. raka na jetrih Že v zgodnji mladosti kot mlad študent je bil v vrstah nacionalne omladine, in je igral vidno vlogo v nacionalnem pokretu na Hrvatskem Ko je bil zaradi zaušnice, ki jo je dal podbanu Crnkoviču obsojen na 6 mesecev zapora, je kazen odsedel skupno z obsojenci iz veleizdajniškega procesa. Nato je odšel v Praso. kjer je končal študije in postal voditelj hrvatske in srbske omladine. Ko se je vrnil v domovino, je bil v prvih vr=tah hrvatsko-srbske koalicije ter ie sodeloval v najte*iih narodnih borbah Po osvobojeniu je ostal zvest svojim nacionalnim idealom in ie bil kot predstavnik JNS izvolien v Zagrebu za narodnega poslanca Nad 20 let je bil tudi član zagrebškega občinskega sveta. Zapušča sina jurista. žena pa mu je umrla pred enim letom. Pogreb bo v torek do-poldna Banovinska konferenca JNS v Banjaluki Banjaluka, 21. novembra p. V prostorih kina Lujcot {e bila danes banovinska konferenca JNS za vrbasko banovino. Konferenci so prisostvovali predsednik stranke g. Peter Živkovič, podpradsednik senator Banja-nin. bivši ministrski predsednik Boško Jev-tič. senatorji Glušac, Ljubibratič, Dragovič, Kovaeevič, Dunič in dr. Uroš Krulj ter narodni poslanci dr. Vukanovič, Mulalid, Uro-ševič, Jovanovič. Miljutinovič in dr. Protič. Poleg velikega števila delegatov iz vse banovin? je bilo nnvvv^h tudi več sto pristašev stranke iz Banjaluke in bližnje okolice. Do-šle goste je pozdravil predsednik banovin-pkega odbora Joko Koljevič, nakar 6o govorili o političnem položaju gg. Peter Živkovič, Jovo Banjanin. Vasa Glušac in drugi. Luteranska cerkev za Hitlerja r ?rlin, 21 novembra. A A. Iz Speyerja poročajo, cfa je pokrajinska uprava evan-gt1ljsko-luter3.11.-ke cerkve za bavarsko ln porenjsko pokrajino g'ede na zadnje objave konference v Oxfordu objavila resolucijo, v kateri pravi, da je treba obžalovati, da so hili udeleženci te konference preveč netočno obveščeni o prilikah. Resolucija pravi, da konferenca v Oxfor-du predvsem ni upoštevala nespornega dejstva, da je bil v Nemčiji z zmago narodnega socializma postavljen jez proti boljševizmu, najhujšemu nasprotniku cerkve in vere. Oxfordska poslanica, pravi nadalje omenjena resolucija, ne vsebuje niti besede o tem, da je narodna socializem odstranil vse nevarnosti, ki so grozile duši in telesu boljševizma.. Kar se tiče čisto cerkvenih vprašanj, oporeka resolucija oxfordski konferenci pravico, da bi 9e vmešavala v notranja zadeve evan-geljsko-luteranske cerkve same. Poplave v Indiji Beyruth, 21. novembra. AA. Veliki nalivi okrog Kalamuna so včeraj povzročili, da je na več cestah docela zastal promet. Nekaj vasi je v nevarnosti. Izdani so bili ukrepi za rešitev ogroženega prebivalstva. Kdo se skriva za desničarsko zaroto v Franciji Nejdelikatnejše vprašanje, ki ga mora razčistiti preiskava — Kompromitirani desničarski voditelji Pariz, 21. novembra, a. Zanimanje francoske javnosti je še vedno osredotočeno na preiskavo v zvezi z razkritjem široko razpredene zarote, ld je baje stremela po uvedbi fašizma v Franciji. Včerajšnje izjave ministrskega predsednika Chautemp-sa v poslanski zbornici, ki je podčrtal resnost te zarote, so napravile v vsej javnosti globok vtis. Toda zaupanje do republike, do sedanjega režima in do francoske armade je mnogo preveliko, da bi vso stvar jemali preveč tragično. Tudi Če so še kaka skrita skladišča orožja in munici-je, nihče več resno ne misli na to, da bi morebitni poizkus državnega udara uspel. Policija je vsekakor izvršila veliko delo. Razkrila je zaroto in pojasnila tudi bombne atentate, ki so se vrstili zadnje mesece. Danes nI več nobenega dvoma, da so vsi ti atentati delo teh zarotnikov. Glavno zanimanje javnosti je sedaj usmerjeno na voditelje te zarote. Z največjo napetostjo pričakuje vsa javnost uradnega poročila, ki bo izdano po končani preiskavi. Sedaj je znano le toliko, da se je dvema glavnima voditeljima zarotnikov posrečilo pobegniti preko meje. Za obmejne straže in letališča je proglašen splošen alarm. Mnogo se razpravlja tudi o tem, kakšno vlogo je igral pri tej zaroti vpliv od zunaj. Za nakup tolikih množin orožja in municije ter za graditev utrjenih postojank so bi.3. vsekakor potrebna ogromna denarna sredstva. Malo je verjetno, da bi zarotniki sami žrtvovali take vsote. Vsekakor je to najdelikatnejše vprašanje, ki ga mora razčistiti preiskava. Pariz, 21. novembra, o. Kakor se do-zrava, je policiji uspelo aretirati 8 članov glavnega direktorija zarote, ki je vodil vso akcijo, štirih članov še niso mogli izslediti. Za dva sumijo, da sta že pobegnila preko meje. Jedro zarotnikov je tvorila razpuščena organizacija ognjenih kri-žev, vedno bolj pa se utrjuje sum, da so bili v zaroto zapleteni tudi bivši ministrski predsednik Tardieu, bivši zunanji minister Laval in znani voditelj ograj rnrih križarjev polkovnik De la Rocque. Ugotovljeno je tudi, da so zaroto s težkimi milijoni podprli domači in tuji finančniki, med njimi zlasti Rotschld n Ford. Madžarska in Nemčija M»**ire vlečejo v Rim predvsem njihove revizioni- stične težnje Berlin, 21. novembra, br. Madžarski ministrski predsednik Darany in zunanji in zunanji minister Kanya sta prispela danrs s svojim spremstvom v Berlin. Na postaji, ki je bila okrašena z nemškimi in madžarskimi zastavami, so oba gosta sprejeli državni pod tajnik Maixner v spremstvu uradnikov zunanjega ministrstva. Državni podtajnik ju je pozdravil v imenu kancelarja Hitlerja in zunanjerra mnstra Neuratha. K sprejemu so prišli poleg dirugih tudi Italijanski poslanik v Berlinu Attolico, avstrijski poslanik Tau-schitz. notranji minister Frick in osobje madžarskega poslaništva. Na psiroau je častna četa izkazala gostom vojaške časti. Gostje so se odpeljali v hotel »Adlons, kjer je bilo rezerviranih več sob. Popoldne je ministrski predsednik Darany šel v spremstva šefa protokola nemškega zunanjega nunistratva Biilovva-Sehvariteja ln nemškega poslanika v Budimpešti Her-mansdorfa, pred spomenikom v vojni padlih nemških vojakov, pred katenega je položil venec. Nemški in madžarski tisk objavljata obširne članke o pomenu nemško-madžar-skega prijateljstva, zlasti glede na razvoj političnega položaja v Podunavju. Listi soglasno izražajo mnenje, da sta obe državi povezani med seboj po Skupni usodi. Nemčija kakor Madžarska sta dorga leta trpeli na posledicah diktata, ki so jima ga vsilili prevzetni zmagovalci. Danes sta obe državi povezani tudi po skupni odločnosti, da čuvata idejo miru v tem delu Evrope. Madžarski tisk še posebej poudarja, da je madžarska zunanja politika krenila na prajvo pot, ko se j« tesneje naslonila na os Rim—Berlin. S tem se mora. danes v Podunavju resno računati. Madžarsko je napotilo na to stran predvsem dejstvo, da je bila Nemčija prva, ki se je energično zoperstavila boljševiški propagandi, ki vedno bolj prodira tudi v srednji in južni Evropi. Mala Madžarska ve najbolj ceniti, kolikšno zgodovinsko uslugo je s tem napravila Nemčija vso. mai kulturnemu svetu. Sleparije na škodo tovarne v Mostah Zagrešil jih je brezposelni trgovski zastopnik Tumer Ljubljana. 20. novembra. I j a ima te dni opravka s širokopo-tezno goljufijo, ki jo je izvršil 31-letni brezposelni trgovski zastopnik Jože Turner iz Ljubljane na škodo znane Mergenthalerje-ve tvornice usn a v Mostah. Kakor je pokazal že prvi dan zasliševanja na policiji, ne gre za osamljen primer, temveč jc sleparija na škodo Mcrgenthalerjevc tvrdke samo člen v verigi podobnih potegavščin, ki jih je Turner napletel v družbi z nekim tovarišem, ki ga agentje kriminalnega oddelka še iščejo. Vsa zgodba nazorno kaže, koliko prostora je v našem poslovnem življenju še zmerom za razne pustolovce, prevarante in tatove, ker ljudi po navadi niti najbolj bridke izkušnje ne izučijo. Kakor drugi manjši zlikovci ;e tudi Turner delal s starim trikom naročila po telefonu, ki je v zadnjih letih že mnogim trgovcem in dobaviteljem prinese! nesrečo Pred dnevi je v pisarni Mergenthalerje-ve tvornice zapel telefon. Človek, ki je klical. se je predstavil za uglednega trgovca z usnjem iz mesta in naročil tvrdki, naj ne- fiudoma dostavi bale najboljšega usnja za odplate v skupni teži 380 kg, vrednega i okrog 23.000 din. Dogovoril st je s tovar-I no, da pošlje voznika sam, račun pa naj naslov se je glasilo naročilo. V tovarni je bilo že vse pripravljeno, delavci so bale naložili na voz in mož, ki sam ni imel nrti pojma, da služi sleparjem, se je s tovorom vrnil proti mestu. NTa ccsti pa ga je prestregel isti mladi človek, ki ga je bil najel, in mu sporočil, naj na željo njegovega šefa zapelje blago na dvorišče Perdanovc hiše na vogalu Krekovega trga. kjer ga bodo morali za nekaj časa spraviti v skladišče. Turner, ki jc vodil vso zadevo, in n;egov tovariš, neki trgovski pomočnik brez posla, sta potem v naglici našla kupce za pri-sleparjeno usnje. Šla sla okrog nekaterih manjših trgovcev in jim natvezila, da sta od neke usnjarne na deželi prevzela večjo količino najboljšega blaga po smešno nizki ceni. Medtem ko stane kilogram takšnega usnja v prodaji na debelo 60 din, sta ga onadva nudila za 45. Tako ugodna ponudba je kajpak primamila kupce in v kratkem je bila zaloga skoraj razprodana. Tumer in njegov tovariš sta najela več delavcev, k! so na ročnih vozičkih blago razvozili trgovcem, fanta pa sta kasirala denar. Z izkupičkom sta se čvrsto postavila na noge, oblekla sta se od vrha do tal in sta preživela nekaj lepih, brezskrbnih dni. Usoda pa je medtem dal e pletla svoje niti. Pred- tovarna prihodnje dni dostavi v trgovino. 1 včerajšnjim je hčerka tovarnarja Mergen Malo kasneje jc mlad, spodobno oblečen človek poiskal nek e v mestu voznika in mu naročil, naj gre k Mergenthalerju, naloži blago in ga zapelje v trgovino, na katere Ali je Haile Selasi še abesinski vladar? O tem ho moralo te dni odločiti angleško vrhovno sodišče London, 21. novembra, a. Londonsko vrhovno sodišče bo moralo te dni razsoditi v sporu, ki posega deloana tudi v dnevno politiko. Izraziti se bo moralo o vpraSa-nju, ali se Haile Se!asi pravno še lahko smatra za abesinskega cesarja. To razsodbo bo moralo ,x>dati v sporu, to je nastal med Hailem Sel asi jem in ameriškim bančnikom Leom Cher+ockom. Cher-tock je zahteval od Haila Selas ja, naj mu vrne vsoto 25 000 futov šterlingov, ki mu jih je nakazal pr-*d dvemi leti na račun komisije in predujma po pogodbi med tedanjo abeslnsko vlado in Ch irtockovo skupino za eksploatacijo albesinskih pe-trolejskih vrelcev. Angleška javnost pričakuje razsodbo angleškega vrhovnega sodišča s povsem umljivim zanimanjem. »Sunday Di3peytchc, ki razpravlja o tej ski .rinil s Hailem Selasi jem pogodbo, po kateri mu cesar odstopa vse pravice za raziskovanje abesinskih tal. Pogodba je prepustila Chertockovi družbi v to »vrho 15.000 kvadratnih milj ozemlja. Prodajna cena je bila določena na en milijon funtov šterlingov. Oktobra 1936 se je moral Chertook odreči .-voji koncesiji, k;r bi bilo to vprašanje drugače izzvalo mednarodne zapletljaje List pravi, da sta sedaj v nastalem sporu pod:ni v glavnem dve možnosti. Lahko se zgodi, da Haile Selasi sploh ne prid-: na sodišče. Tedaj bo sojen v kontumac.ji. fte pa »e sodnikrnn predstavi, bi lahko zahteval, da postopajo proti njemu v smislu angleške z:ikon-ske odredbe o nedotakljivosti vladarjev. V tem poslednjem primeru bo moralo sodišče odiočati o tem, ali se Haile Selasi stvari, opozarja, da je Ghertock leta 1935 | sploh lahko še smatra za vladarja. thalerja vstopila v trgovino, katere ime sta sleparja zlorabila, in predložila račun za blizu 23.000 din. V trgovini kajpak niso imeli pojma o naročilu in tudi niso bili pripravljeni poravnati račun. Iz tovarne so alarmirali policijo, ki je na-mah začela zasledovati sleparje Delavci, ki so bili usnje naložili na voz, so pomagali iskati voznika, a iznočetka je bilo vse prizadevanje zaman. Nazadnje so na"li moža, ooleg njega so priprli še skladiščnika in delavce, ki so po mestu razvažalj blago, ln tako je nolici a prišla na;nrei do odjemalcev in do kosov, ki so jih bili prevzeli. Se preden so aretirali Turnerja, je bila tako tovarni skoraj v celoti povrnjena škoda. Nekateri izmed trgovcev so Turnerja poznali, ker so že v prejšnjih časih trgovali ž njim- Dopoldne ao ga aretirali v neki gostilni. Na policiji je dejanje brez oklevanja priznal, izdal tovariša in navedel med drugim, da je nedavno napravil že dve podobni prevari a oškodovanci doslej najbrž še sami ne vedo, kako so nasedli. Turner, ki na zunaj napravi a vtis poštenega. solidnega človeka, je sin znanega trgovca, ki je imel svoj čas v Ljubljani veliko trgovino z usnjem. Sin je napravil nekaj razredov gimnazije, nato pa se je sam začel ukvarjati s trgovskimi posli v očetovi stroki. A ker mu je poštena kupčija prepočasi šla, se je lotil sleparstva. Zaradi podobnih reči je doslej žc šestkrat sedel za »JUTRO« ponedeljska izdaja Ponedeljek 22. XL1937 Ljubljanska nedelja Ljubljana, 1. novembra Ljubljana je nedeljo preživela že v znamenju predmiklavževega razpoloženja. Trgovci so izložbe po večini že opremili z mamljivimi dobrotami in lepotami, o katerih sanja drobni del človeštva v nočeh pred praznikom svojega velikega zaščitnika in darovalca, in pred orošenimi šipami se gnetejo obsijani obrazi s široko odprtimi očmi in od daleč izbirajo, kaj bi bilo treba prositi v pismih sv. Nikolaju. Kakor vsako leto, so se tudi tokrat potrudile za sezono nedolžne radosti in pričakovanja predvsem trgovine z igračami in pa slaščičarne, da so njihove i^ožbe v resnici pravi templji otroške poželjivosti in neučakane slasti. V bajno razsvetljenih oknih velikih prodajaln igrač se gibljejo celi svetovi, železnice, predori, aeroplani in ladje užigajo v mladih srcih strast do tehnike in njenih čudes. Trgovci so svoje shrambe do vrha naložili z vsem, kar si more mali državljan poželeti za Miklavžev dar, in če prvega ne bodo upniki očetom in mamicam preveč sitni s starimi računi, bo lahko nebeški odposlanec usipal iz polnih prgišč. Gledališča nabito polna Predmiklavževsko in predbožično razpoloženje pa se je včeraj s ponovno uprizoritvijo »Princeske in pastirčka« Pavla Go-lie preselilo tudi v Narodno gledališče. Igrica, ki je s svojo prisrčno preprosto zgodbico o čudovitem prijateljstvu med siromašnim, a pogumnim pastirčkom in dobrosrčno malo grajsko gospodično in s številnimi, za otroško dušo sugestivnimi vložki o vilah, medvedih, zajčkih in drugih prebivalcih gozda že pred leti osvojila mlado občinstvo, je danes pred natrpano polno hišo slavila nov triumf. Mali gledalci so bili navdušeni do solz, bilo je ploskanja in gorečih medklicev, da sta bila oder in gledališče, kakor da ni rampe med njima. A bilo je mnogo grenkih solz tudi pred okencem blagajne, ko so morale številne mamice s svojimi malimi varovanci oditi praznih rok, ker v vsej drami ni bilo mogoče več najti kotička. Igro so v režiji prof. šesta povsem nanovo naštudirali in opremili, v vlogaii princeske, pastirčka in kuharčka nastopajo tokrat Levarjeva, mali Starič in Severjeva. Tisti ki v drami niso več našli prostora, so pohiteli v opero, kjer so dajali »Sv. Antona, vseh zaljubljenih patrona«, da je bila tudi tu hiša povsem razprodana. Posebnega zanimanja je bila v soboto večer deležna slavnostna predstava prenovljenega »Gorenjskega slavčka« v proslavo stoletnice rojstva skladatela Antona Foer-sterja. Seveda so ob tako pripravni megleni nedelji bili zelo dobro obiskani tudi kinematografi in kavarne. Razstava umetnin bratov šublcev je ob nedeljah deležna ži- vahnega zanimanja občinstva in je tako bilo tudi danes. Veliko zborovanje zavarovalnega uradništva V dvorani Delavske zbornice je bilo dopoldne veliko zborovanje zavarovalnega uradništva, ki ga je sklicala Zveza hanonih in zavarovalnih uradnikov, da manifestira za izboljšanje socialnega položaja v tej važni gospodarski panogi. Zborovanju je prisostvovalo okrog 350 ljudi, a prispeli so tudi zastopniki zavarovalnih nameščencev iz Zagreba in Maribora. Poročali so predsednik Zveze bančnih uradnikov Vrančič, ki je hkratu vodil zborovanje, predsednik Zveze društev privatnih nameščencev Žemljic, zastopnik Delavske zbornice Tavčar, Perliin-šek in predsedniki Jugoslovensk 3 strokovne zveze, pomočniškega zbora ter zagrabških in mariborskih zavarovalnih uradnikov. Govorniki so ob številnem stvarnem gradivu orisali krivice in nedostatke, ki jih trpe zavarovalni nameščenci zavoljo nerešenih socialnih in delovnih vprašanj. Na koncu so zborovalci na predlog predsednika V ranči ča soglasno sprejeli resolucijo, ki zahteva v zavarovalni stroki uvedbo kolektivnih pogodb, zvišanje plač, ureditev pragmatik in votče izboljšanje socialnega položaja, da ne bodo zavarovalni uradniki več prepuščeni le naklonjenosti posameznih šefov. Na univerzi in v Mahrovi hiši je domala izbruhnil požar Nedelja je v Ljubljani potekla popolnoma mirno, vendar pa so naši mestni reševalci morali dvakrat nastopiti, da so preprečili nesrečo. Grozila sta izbruhniti dva požara, ki bi bila lahko imela katastrofalne posledice. Ob 11. dopoldne so bili reševalci poklicani na pomoč na univerzo. Obveščeni 60 bili, da je začel v pedagoškem seminarju v drugem nadstropju tleti pod. Motorne gasilke niso povedli s seboj, pač pa trenski voz. Naglo in odločno so nrstopili gasilci z orodjem, začeli so razkopavati tla in so kmalu popolno-na zadušili požar. Kakor 6e je dognalo, so ru> univerzi včeraj čistili dimnike. Po zažiranju saj je menda ostalo preveč ognja v peči. V ostalem pa je težko določno povedati vzrok, zakaj so začela tleti tla, ali je tlenie povzročila centralna kurjava, ki je nameščena v tej sobi, ali pa je tlenje prišlo iz velike kleti v sosedni sobi. Vsa sreča, da je bil požar opažen podnevi in da ga je bilo mogoče v kali zadušiti. Po sobah je bilo še popoldne polno dima in saj. Drugič so bili reševalci, od nosno gasilci poklicani v svojo soseščino, v Mahrovo hišo. Tam je nastalo tlenje v nekem zaboju, kamor znašajo pepel. Kadilo se je precej močno, vendar pa so gasilci ogenj hitro pogasili. Ljubljana češkemu izumitelju Resslu Lepa svečanost ob odkritju spomenika Lubljana, 21. novembra Pred poslopjem tehniške fakultete na Aškerčevi cesti, okrašenim z jugoslovensko in češkoslovaško frobojnico, se je ob 11. zbra la množica občinstva s predstavniki naše kulturne javnosti k intimni počastitvi spomina Jožefa Ressla, iznajditelja ladijskega vijaka. Med drugimi so prisostvovali odkritju spomenika načelnik tehničnega oddelka inž. Skaherne. kot zastopnik bana, predsednik mestne občine dr. Adlešič, zastopnik komandanta divizije general D odi 6, rektor univerze kralja Aleksandra prof. dr. Kušej, deltam tehniške fakultete prof. dr. Gosar, konzul ČSR Minovskv. predsednik jugoslov.-češko-slovaške lige dr. Stare s tajnikom Govekar-jem, predsednik češke obce Ryška z univ. prof. dr. inž. Kralo.m in drugimi najuglednejšimi člani nase češke kolonije, rudarski glavar inž. Močnik, predsednik Zbornice za T0I Jelačin, predsednik ZKD ravnatelj -Teran. zastopniki šumarjev, rudarjev in celotna uprava ljubljanske sekcije Združenja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov, ki je postavila spomenik. Goste je pozdravil predsednik sekcije univ. prof. inž. Pehani, ki se je v uvodnih besedah zahvalil predvsem akad. kiparju Tonetu Kralju in inž. a.rh. Husu za ustvaritev spomenika duševnemu velikanu in geniju na polju tehnike. Kakor je svoj čas iz ljubljanske sekcije Združenja jogoslovenskih inženjerjev izšla iniciativa za zgradbo poslopja tehniške Fakultete, tako si je pred petimi leti nadela nalogo, da ovekoveči spomin na naše znanstvenike in izumitelje, na naše tehnike svetovnega formata s spomeniki pred fakulteto. Vrsto je otvorii ob 801etniei svoje smrti Joi&ef Ressel. ki sicer ni naš rojak. a ie živel, ustvarjal in umrl med nami. da 2a smemo smatrati za našega človeka. Po rojstvu sin bratskega češkega naroda, je Res' Sf l po dovršenih vseučiliških študijah nastopil svoje prvo službeno mesto v Pleterju na Dolenjskem in nato služboval nekaj časa v Ljubljani, kamor se je pogosto vračal tudi kasneje, ko ga je služba iutendanta pomorske šumarske uprave vezala na Trst. Pri taki priliki ga je tudi doletela nenadna smrt in ga rešila nadaljnjih razočaranj, tako da počivajo njegovi telesni ostanki v naši grudi pri S' Krištofu. Kessei \i. čutil v sebi poslanstvo, da mora duhovno ustvarjati, da mora svoje umstvene sile posvetiti v dobro človeštva in življenje oi*>!r:a'ili z možnostmi novega razvoja civi-liiariie Kit gozdar ni našel vsega zadovoljstva samo v poslih svojega poklica. Kadar je le mogel, s<> je poglabljal v matematična, fizikalna in druga prirodoslovna vprašanja. Ustvarjati je hotel na tehničnem polju, ker je slutil, da se U* v takem udejstvovanju približuje svoiemu visokemu življenjskemu idealu. V tem neumornem stremljenju je rasel v znanstvenika, v tehnika-umetnika, kakršnih je njegov čas še malo poznal. Združeval je v sebi vrline teoretika in praktika in iz te sinteze se je porodilo brez števila važnih izumov. Tako ie izumil kroglični le-žaj, valjčni mlin, izboljšal navtične instrumente in našel način pridobivanja barvil iz lesa. Razen tega se je bavil s številnimi načrti, ki so se zdeli za takratno dobo še preveč fantastični. Triumf vsega njegovega dela pa je bil izum pravilno izoblikovanega in pravilno nameščenega ladijskega vijaka, na katerega mu je dunajska vada podelila patent že leta 1827. S tem izumom je zarezal najglobljo brazdo v gospodarsko življenje tedanjega sveta. Dane« ie neovržna resnica. da ga moramo upravičeno izzvati oS~ ta onega vijaka. 9 katerim je ustvaril osnovni pogoj za nepričakovani razvoj pomorskega in kasneje tudi zračnega prometa. Njegova doba mu tega prvenstva ni priznate. Do- kler je živel, se je zaman boril za svoje pravice. Usoda mnogih velikih mož je bila tudi njegova: priznanje je žel šele po sanirti. Danes ga častimo kot velikega moza, ki živi večno v svojih tehničnih izumih. Tudi spomenik, ki ga združenje s tem poklanja javnosti, naj bo skromen dar hvaležnosti njegovemu nesmrtnemu geniju in naj bo trajen spomin naši in bodočim generacijam, inženjerjev na neomajnega borca na polju tehnike, ki je živel in dotrpel pri nas. K vznožju spomenika so položili krasen venec ljubljanske sekcije, nato pa je predsednik naprosil župana, naj prevzame spomenik v varstvo mestne občine. Zupan je kratko poudarjal, da je mestna občina ljubljanska že od nekdaj znala ceniti veljavo in pomen velikega češkega rojaka.^ Dvajset let po njegovi smrti je en trg v sentpetr-skem predmestju krstila na Resslevo ime, a ko se je ta trg za velikega potresa leta 1895 porušil, je po njem imenovala Resljevo oesto. Zahvalil se je združenju za njegovo plemenito vnemo, hkratu pa je poudaril, da je mestna občina Resslu na pokopališču namenila poslednje domovanje pod arkadami velikih naših mož. 1 Nato je tajnik sekcije inž. Rus preoital brzojavke, ki so jih poslali glavni odbor združenja iz Beograda in sekcije iz Zagreba. Sarajeva in Splita. Dekan tehniške fakultete univ. prof. clr. Gosar j^ naglašal pomen Res-slovega spomina, ki naj bo v trajno pobudo mladi generaciji za delo na znanstvenem in tehničnem napredku. Govoril je še zstopnik Jugoaloveskega šumarskega združenja, ki je izrazil ponos naših gozdarjev, da je Ressel prav na podlagi gozdarsko-tehničmega dela prišel do svojih velikih izumov, zato pa mu je že pred vojno postavilo Kranjsko-primor-sko gozdarsko društvo v Pleterjah primeren spomenik. Na koncu se je predsednik Ceske obce Ryška najprej v češčini, nato pa še v slovenščini zahvalil slovenskim inženjerjem in arhitektom za njihovo počastitev Jožefa Res-sla in je še posebej poudaril pomen dejstva, da stoji novi spomenik prav na slovenskih in jugoslovenskih tleh. s čimer je veliki pokojnik, ki so mu za življenja toliko kljubovali naši skupni narodni sovražniki, dobil zadoščenje in končno rehabilitacijo pred bratskim narodom. Predstavniki društev so položili pred spomenik lepe vence z narodnimi trobojnicami, nakar je predsednik inž. Pehani zaključil svečanost. Nova občutna izguba zagrebškega gledališča Zagreb, 21. novembra Zagrebško gledališče je __ po smrti gospe Marije Strozzijeve utrpelo že novo, občutno izgubo. Včeraj zjutraj je po daljšem boleha-nju umrl na medicinski kliniki prvak drame in režiser Ivo Badalič. Star je bil šele 47 let. Po rodu je bil Zagrebčan, najmlajši sin profesorja in pesnika Huga Badaliča. Pred 30 leti je debitiral v Bernsteinovi drami »Tat«. Nadarjeni sedemnajstletnik je bil nato angažiran za vloge salonskih ljubimcev in lahkoživcev. Talent, temperament, mladostna živahnost so napravljale vsako njegovo vlogo sila prikupno. Nastopal je redno tudi v Shakespearejevih tragedijah in komedijah, zla6ti se je uveljavil kot Jago. Nastopil ie neštetokrat, vselej v pomembnih vlogah. Poslednjič je bil na odru letos 13. junija. Nato ie zbolel in ni mu bilo rešitve Pridobil si je lope zasluge tudi kot dolgoletni predsednik igralske organizacije. Pokopan bo v ponedeljek ob 15'. na Mirogoju. Zapustil je vdovo, mater in_brata, ki so prejeli izraze sožalja iz vse države. čez drn in strn Zagonetka Zdravniki sumijo, da je bila Lorbekova zastrupljena. Kako in po kom, pa bo ugotovila policija. Preiskava je otežkooeua zaradi dejstva, da se Lorbekova ni nikoli sestajala z moftkimi, oinosno ni imela svojega fanta. (»Slovenski dom«. 15. XI.) Človek bi menil, da eo kriitnlna, isti na konou koncev samo v službi morale. Včasih pa na lepem pride na dan. da Je stvar v bistvu drugačna. Umre ti ženska na skrivnosten način in policija je obtičala pred nerešljivo uganko samo zato, ker ee je rajnica za življenja preveč držala morale. Obsedeno letalo Kabine bi bile urejene kakor sobe e posteljami, oddelek I. razreda bi pa imel še posebno kuhinjo. Potniki II. in IIL razreda bi imeli svoje prostore v trupu letala. Konstruktorji menijo, da bi bilo treba za vsak polet pol tone pogonskih snovi za polno obsedeno letalo e posadko vred. Polno obsedeno letalo bi tehtalo 130 ton. (»Slovenski narod, 16. XI.) Izgubljeni sin Izgubil se je moj sin- Odšel je zdoma, ko sem bila v Litiji na sodišču. Tisti dan 66 nisem mogla vrniti, ker sem morala naslednji dan še k zdravniku, nato pa v bolnišnico. Nekega dne avgusta je potem sin izginil z doma. (>Jutro<, 18. XI.) Cigani, orožniki in moč Cigani so menda slavili nekakšno svatov aci.no in so bili seveda že olj 2. popoldne popolnoma pijani. Najhujše pa je bilo dejstvo, o a niso bili pijani le moški, ampak tudi vse ženske in vsi otroci do najmlajšega. Orožnika sta uvidela, da ;»TOti pijanemu besu z zakonitimi sre'stvi ne bosta ničesar opravila, ter sta se umaknila toliko, da 6ta mogla poslati po moč na orožniško postajo v Mengeš. (»Slovenski dom«, 19. XI.) Dvoje duhovitih podrobnosti je skritih v tej prisrčno nebogljeni stilizaciji: L da lahko človek na mengeško orožniško postajo pošlje po moč, in 2. da ta moč ni prav v skladu z zakonitimi sredstvi Kaj so ženske vse iznašle 12. stoletje: Sv. Hildegarda je formulirala teorijo o letnih časih in o plimovanju. 1890: Angležinja Batchet je prva povedala, kako se spet pravilno uravnajo vstran štrleča ušesa. 1908: Belgijska princezinja Štefanija je izumila neke vrste plinsko peč, ki je najbolj prikladna za to, da razne omake ne omrznejo. Od leta 1924 do 1934:... Američanka Hodgson je prva napravila kahelco za psičke... Ga. Biguetova je iznašla nezgorlji-vo obleko in neke vrste granato, ki velja kot najuspešnejši »klic na pomoč«. Ta granata se v zraku sveti i.n kadi... Podatkov, kaj so ženske vse iznašle v zadnjih treh letih, omenjeni francoski ženski časojns še ne navaja, fce bomo dosegli reda v našem športnem življenju. V Celin ie Olimp odvzel točki enakopravnim Atletikom. V naslednjem poročila: Ljubljanska skupina Kranj : Reka Z : 1 (1 : 1) Na svojem terenu so Rečani zaradi manjše vzdržljivosti izgubili bitko. Se do odmora so bili ravnopravni protivnik gostu iz Kranja in nič še ni tedaj kazalo na to. kdo bo iz borbe izšel kot zmagovalec. Toda potem v drugem delu igre je prišla večja vztrajnost gostov do veljave in so zasluženo šli preko te precej težavne ovire. Kranjčani so se pokazali kot zelo borbeno moštvo. In precej so svoje moštvo pomladili. Od »starih« se v tej garnituri nahajajo še Baumkircher. Unterreiter in Magister, vsi ostali so prirna kranjski domači proizvod. Videti jim je, da so še precej novinci, kajti v tehnični sposobnosti so zaostajali za Rečani. Velika vrlina jim je bila, kakor rečeno, borba borbenost in primerna vztrajnost, ki sta odločilno padli na tehtnico. V napadu so bili skoro sami juniorji tn med njimi je na trenotke zable-stel Slokan na desnem krilu; v ostalem ivtor obeh zgoditkov. Dober dirigent v ^redi je bil Baumkircher med krilci, v obrambi pa je bil ves trio Magister—Unter— Martelanc na mestu in zanesljiv. Temu nasproti so bili Rečani prav v obrambi zelo šibki. Vratar je bil še nekam dober, zato sta bila oba branilca izpod dober forme, a Bervar nosi polno odgovornost za oba zgoditka. Srednja vrsta je že tekom prvega dela igre dala vtis slabot-nosti, pozneje pa je povsem padla; najšibkejši je bil srednji krilec Kokalj, sicer steber moštva. K temu bi smel biti Primož. desni krilec, nekoliko bolj discipliniran na terenu! Do odmora je napad nekam funkcioniral, čeprav ni bil zelo uspešen. Po odmoru pa so v napadu Reč=,->,' izvedli nekaj sprememb, ki se niso še malo ne obnesle. Najboljši med napadalci je bil Legat v desni zvezi, priden, a neroden pred golom je bil Slanina. Rečani so si prisvojili uvod s krepkim tempom, tako da je kazalo že na to, da bodo gostje odšli z velikim porazom domov. V 4. min. je slabo postavljeni Magister spustil Slaninovo parabolo — in s tem je bilo konec umetnosti viškega napada. Rečani so bili še četrt ure v stalnih napadih, potem so se gostje znašli in vzeli stvar v svoje roke. Sredi polčasa je izkoristil Slokan Bervarjevo napako in preko drugega branilca prišel do gola ter zena-čil. Ves trud obeh moštev, ki sta do teclaj še precej fair igrali, je ostal zaman. Sledil je krepak pritisk Kranjčanov začetkom drugega polčasa. Igralo se je večinoma pred golom Reke. In zopet je Bervar zakrivil, da mu je Slokan ušel v 25. min. ter z mojstrskim strelom odnesel zmago za svoje barve Rečani so spremenili igro v ostro borbo in robato, deloma tudi surovo Sredi te surove igre ni naše! sodnik več dragega pomoči, kot da je izključil dva Reeana tn enega Kranjčana. K sreči je prišel kmalu konec. Sodil je g. Stiglič brez energije. Mars : Slovan s : 1 (2:0) Poljanci so se bolj kot Slovanovci zavedali, da gre v tem srečanju za vse. Sicer so si zagotovili že prejšnjo nedeljo mal naskok pred svojim rivalom na repku tablice, teda bilo je potrebno distanciranje, ki se jim je sedaj povsem posrečilo. V tej bitki so ostali Marsovci zasluženo zmagovalci na terenu Bili so tehnično in kombinatorno mnogo boljši od svoje pro-tivnika. Predvsem so razpolagali z bolj agilnim in odločnim napadom, kar se je tudi v rezultatu izrazilo. Najbolji mož v tem delu moštva je bil junior Podgrajšek na desnem krilu, dober je bil tudi Trček na levem krilu. Med krilci se je odražal od drugih srednji krilec Drobež. obrambo sta pa držala po konci predvsem drugi Trček in Pavlica v golu. Slovanovci so bili skoro ves čas povsem podrejeni. Le v drugem polčasu so za četrt ure prišli nekoliko do besede, toda to je vse premalo za bitko, ki traja devetdeset minut. V moštvu je nemalo »lukenj«, zelo slabo • zasedenih mest. tako da moštvo res ne predstavlja v tem sestavu nikakega nasprotnika. Omeniti je le Tomažiča v obrambi, Martinčiča v napadu. morda še levo krilo, vse drugo je globoko pod povprečnostjo. Za Marsa so seortali Podgajšek in Ska-za po dva. in Drobež II enega. Slovr.n je prišel po Kobalu iz enajstke do edinega zgoditka. Sodil je g. Pečar prav dobro. Hermes : Jadran 6 s 1 (J : 1) Trnovčani so v bitki proti Siškarjem doživeli svoj letošnji najtežji neuspeh, ki tembolj pade na tehtnico, ker Siškarji niti niso nastopili v svoji kompletni postavi; šli so v borbo brez Košenine in Bergleza. Zmaga Hermežanov, ki so prav dobro zaigrali, je bila gladka in zaslužena. Vse moštvo je funkcioniralo kot dobro namazan stroj, morda je bil rezervni branilec, ki je nastopil mesto Franzota, nekoliko izpod ostalih. Zelo dobro se je odrezal napad, v katerem sta se še posebej odražali obe krili Derenda in Ice. Ostali deli moštva so dali zadovoljivo igro. Jadranaši so se sicer mnogo trudili, toda zaostajali so v vsakem pogledu za Hermežani, tako da ves niihov trud ni prišel do izraza. Branilca Kiselj in Marolt sta se dolgo otepala hermežanskih napadov, naposled sta morala kloniti pred stalnim pritiskom. Starejši Marolt v krilcih je bil izredno slab. kar se je moštvu zelo poznalo. Napad sploh ni nrišel do besede. Le Janoš na desnem krilu ie včasih nakazal malo nevarnosti, pa je tudi samo pri tem ostalo. Za Hermesa so zabili gole: Derenda in Gorše po dva. Ferinn in Brodnik, za Jadran pa Janoš iz enaistke. Sodil je g. Mrdien dobro. Celisko-trhovelifka shutizna Olimp: Atletiki 1: O (O : O) Celje, 21. novembra. Na Olimpovem igrišču se je danes vršila prvenstvena tekma, pri kateri so Atletiki, ki so veljali za favorite, podlegli Olimpu. Atletiki so s tem izgubili dve važni točki, ki bi ju zelo nujno potrebovali v borbi za drueo mesto v celjsko-trboveljski skupini. Tekma je bila živahna in zanimiva. Olimp je igral z elanom ter ie imel boljšo krilsko vrsto nego Atletiki Oba napada sta bila enakovredna. Atletiki so imeli nekaj več prilik, toda jih niso prav tako kakor Olimp znali izkoristiti. Obe ožji obrambi šta se krepko uveljavili in usoešno čistili. Atletiki so takoj začeli pritiskati in uprizarjali nevarne akcije ter «o imeli'v prvem polčasu nekaj več od igre. Njihov napad pa ni znal spraviti žogo v mrežo. Po odmoru se je položaj izpremenil Olimp je začel energično pritiskati. Atletiki so po-pustiil ter se vse do konca niso več mogli znajti. V 37. min. je nastala gneča pred golom Atletikov. Zorko je bil na mestu in iz daljave 20 m potisnil žogo v mrežo. Minuto kasneje so izvedli Atletiki hitro akcijo. Zogo dobi Junger, ki je bil tik pred praznim golom Olimpa, toda žoga se je odbila od prečke. Kljub naporom od obeh strani je ostal rezultat do konca neizpre-menjen. Sodil je g. Miljan iz Zagreba dobro in objektivno. Za dopoldne določene tekme med mariborsko Slavijo in celjsko Jugoslavijo ni bilo. ker je Slavija odpovedala svoj nastop. Amater : Celje 1:1 Trbovlje, 21. novembra. V Trbovljah je bilo danes na sporedu prvenstveno srečanje med Amaterjem in Celjem, za katero je bilo preko običaja veliko zanimanje, ker je odredil LNP spričo pogostih incidentov v Trbovljah izredne preventivne mere. Kljub tem meram pa je prišlo med tekmo samo ponovno do incidentov, zaradi katerih je bila tekma naposled še pred polčasom prekinjena. Tekma sama, kolikor je bilo, je potekla povsem regularno. Očividno sta si obe moštvi izogibali namerne surovosti V igri. Bila pa je odigrana v dokaj ostrem tempu in sta si bili moštvi dokaj ravnopravni. Amater je sicer igral ves čas samo z desetimi igralci, ker enajsti igralec ni prišel na teren. Kljub temu pa je bil Amater pred golom bolj nevaren. Prvi gol so zabili Celjani, ki so prišli v vodstvo po svojem levem krilu, nakar je kmalu Amater iz gneče izenačil. V 35. min. je prišlo do karam-bola med Slamičem in Šusterjem. Nato je 10 do 20 civilistov vdrlo na igrišče in dejansko napadlo gostujoče igralce in sodnika. Sodnik g. Jordan iz Ljubljane, ki je bil povsem korekten in objektiven, je bil prisiljen, zaključiti tekmo. Mariborska skupina ČSK: Gradjanskl 4:0(3:0) Čakovec, 21. novembra. V tekmovanju za prvenstvo mariborskega okrožja LNP se je danes odigrala v Cakovcu prvenstvena tekma med lokalnima rivaloma CSK in Gradjanskim. CSK je zasluženo zmagal, ne da bi se bil posebno trudil Najboljše svoje moči je imel v zadnjih formacijah, zlasti v ožji obrambi, ki je zaigrala prav dobro. Gradjanski je sicer doka i lepo igral, vendar pa nima napada, ki bi znal realizirati zrele prilike. Goli so padli v 15. min. po Breslaueriu, v 25. in 40 min. po Taksču. v drugem polčasu pa v 35. min. po Mekovcu. Objektivno in dobro je sodil g. Nemec iz Maribora. Ostale nogometne tekme ZAGREB: Nemzeti : Hašk 1:0 (0:0). Obupno slaba in indolentna igra jesenskega prvaka Haška. Gol za Nemzeti je v 28. min. drugega polčasa zabil Sztancsik. BEOGRAD: Gradjanski : BSK 2:0 (0:0). Gola sta zabila Hugl iz enajstmetrovke in Pleše iz kornerja. Tekma ni bila na posebni višini. PRAGA: Prvenstvo. Slavija : Sleska Ostro-va 4:1, Viktorija 2ižkov : Nachod 4:2, Sparta : Pardubice 3:2, Bratislava : 2i-denice 3:1, Viktorija Plzen : Prostejov 2:2, Kladno : Plzen 3:1. DUNAJ: Prvenstvo. FAC : Sportklub 2:1, Pokalna: Rapid : Wacker 1:0. RIM: Prvenstvo. Atalanta : Napoli 2:1, Fi-orentina : Triestina 2:2, Livorno : Torino 1:1, Liguria : Luchese 2:1, Bologna : Bari 4:1, Genova : Juventus 2:1, Mila-no : Roma 1:0, Ambrosiana : Lazio 3:1. BUDIMPEŠTA: Prvenstvo. Hungaria : Kis pest 2:0, Ferencvžros : Budai 11 3:1, Phobus : Budafok 2 0, Szurketaxi : Bocs-kai 2:2, Elektromos : Torekves 4:1, Uj-pest : Gyor 7:1. HAMBURG: Nemčija : Švedska 5:0. Kvalifikacijska tekma za svetovno prvenstvo. Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov. Danes strogo obvezna seja za vse odbornike v tajništvu Zveze, hotel Miklič, nova stavba, soba 424, ob 20. kazenskega odbora, ob 20.30 tehn. odbora, ob 21. upravnega odbora. _ (Glej zanimivi članek o plavalnem savezu na 4. strani.) Kako gledamo na nemško »rasno politiko" Zanimivo predavanje prof. dr. Zalokarja v „Soči" Ljubljana, 21. novembra Zvesta svoji 18!etni tradiciji, je i-Soča« snoči v salonu restavracije pri Levu otvorila svojo predavatelja!«) sezono s predavanjem primarija g. prof. dr. Alojzija Zalokarja, ki je 'govoril o temi: »Prirodoslovni temelji nemškega nacio-nalntiga sociallizma«. Večer, ki je bil zelo dobro obiskan, je vodil društveni predsednik dr. Dinko l?uc. G. primarij, ki kot priznan znanstvenik uživa sloves priljubljenega predavatelja, ie poslušalstvu v glavnem razčlenil dognanja prirodoslovne znanosti o zskonih podedovanja v rastlinskem, živalskem in človeškem svetu. Izsledke prirodoslovnili ved iz preteklega stoletja so znanstveniki tega stoletja prenesli s človeka-poedimoa na celotno družbo in jih ponekod že začeli tudi prakt;čno uveljavljati v zakonodajah, širino in sisteimatičnost praktičnega uveljavljanja pa je prinesla šele novejša Nemčija z nastopom oblasti nacionalnega socializma^ Zavest, da preti narodu nevarnost o-alabljenja s tem, da se manjvredna bitja hitreje plode in se s številčno premočjo uveljavljajo na škodo višje razvitih bitij, ki ne kažejo volje k ploditvi in s tem k prenašanju dobrih kakovosti, ki jih nosijo s seboj, je zmagala v zahtevi, da se da propad naroda preprečiti s posebnimi uredbami, ki bodo zavrle in onemogočile razvijanje nezdravih bioloških elementov. Uveljavljati se se začela načela higijene rese, forsiranja tistih poedincev, ki imajo dobro dedno podlago. Družba, država naj z vsemi sredstvi podprejo, da se to omogoči. Za nemški narod, o katerem se je po zaključku svetovne vojne govorilo kot o bolnem narodu, Id ga tare poleg gospodarske krize še nadpolovičen padec letnega prirastka na prebivalstvu v primeri s predvojno dobo, je bilo važno spoznanje, da narod, ki kaže tako hitre znake propadanja, ne bo mogel vzdržati proti zdravi okolici. Mimo drugih razlogov pa je bilo za nemške državnike odločilno spoznanje, da prebivalstvo komunistične Rusije ogromno naira&Ča leto Za letom, da preti torej evropskim narodom premoč slovanskih narodov., v strahu pred to premočjo so se oprijeli dognanj prirodoslov-cev, katera so zmagala v nemškem na- rodnem socializmu s težnjo, da bd nemški narod obdržal svojo pozicijo v Evropi in proti slovanskemu svetu. To prizadevanje se je posvedočilo najprej v zakonodaji, ki naj prepreči razvoj manjvrednih človeških elementov. rase. Prvi zakon za preprečevanje dedno bolnega potomstva je bil še negativen. Skušal je le preprečiti razvoj slabega, ni pa še pospeševal in ustvarjal novega, zdravega. Določal je nasilno preprečevanje potomstva tistim, od keterih je bilo pričakovati nezdravega. V njem pa že prevladuje vprašanje ne po zdravju poedinca, temveč, po dednem zdravju družine, prednikov in potomstva. Drugi zakon iz 1. 1935. je že pozitiven. Po zahtevah ras-nih higijeaikov določa ta zakon zaščito zdrave družine in podpiranje dedno zdravih zakonov. Zakon določa, da se dedno bolno obremenjeni ne sme poročiti. Sklenitev zakona je možna le s spričevalom, v katerem je posvedočeno na točno znanstveni podlagi, da ndso bolni le zaročenci, temveč da tudi njih rodbina ni dedno obremenjena, tudi če se na poedineu, ki hoče zakon skleniti, niso pojavili bolezenski znaki. Zdravi družini pa mora država olajšati življenje, da bo sposobna ploditi veliko število dedno zdraivih otrok. S tem zakonom pa nastajajo težave, ker znanost še ni prišla tako daleč s svojimi dogn?mji, da bi dedno obremenjenost individualno nezmotljivo lahko ugotavljala. Marsikatera opazovanja »o šele domneve, ki se praktično še ne morejo stoodstotno vzeti kot neovrgljiva pravila. Vendar je v Nemčiji opažati tozadevno močno pri«, zadevanje. Predavatelj se je k zaključku dotaknil tudi vprašanja, kakšno stališče naj zavzamemo do teh dakkosežnih principov rasne higijene, ki jih Nemčija uveljavlja v svoji narodni politiki. Rasni princip nosi v sebi klic sovraštva, proti kater emu se v pretežni javnosti pojavlja oster odpor. Ali so prirodoslovni temelji take politike upravičeni? Nemci sarnl s? tudi sklicujejo le na podobno zakonodajo in politiko nekaterih redkih držav, ki so uzakonile prirodoslovne izsledike. Nedvomno je priznati vrednost nekaterim prirodo-elovnim elementom v politiki, vendar se ni i SbliKa / v Ct koČiSkouui kaj./20ktioM-h) pcrk£(mj Pdlkcui nalivno pjZJl&l M priznavati k njim preveč enostransko. Tudi Platonova država, ki naj bi jo vodili samo filozofi, se ni uresničila. Tako pa tudi prirodoslovje samo ne bo mogto edino rešiti vsega in obveljati kot edini temelj politike, v katero bodo morale poseči še druge enako važne in vplivne primesi kakor pravo, filozafiija in drugo. Predavanje .zlasti pa zaključek, je bilo s strani poslušalstva zelo toplo pozdravljeno in hvaležno sprejeto. Predavatelju se je zahvalil načelnik predavateljskega, odseka g. dr. Ražean, ikS. je opozoril občinstvo, da bo prihodnjo soboto 27. t. m. predaval v okrilju društva prof. Mirko šublc o slikarjih bratih Janezu im Juriju šubicu. Predavanje bo poživljalo tudi predvajanje skioptičnih »lik. Sočani m prijatelji so po predavanju posedeli še prijetno urioo pri pomeokih, za. skupno zabavo pa so poskrbeli pevci društva Kralkovo-Trnovo z ubrano zapetimi pesmimi. Eno največjih podjetij Jugoslavije išče za prodajo svojih predmetov na odplačevanje, poštene, vestne PRODAJALCE proti maksimalni proviziji. — Stalen in siguren zaslužek. Mala kolekcija za delo. — Obrnite se na adreso IVAN BROZ, Zagreb, Hica br. 89/n od 14. do 16. ure. FOTOAMATER Fotografski album Sedaj, ko je tvoj dopust že davno za teboj in si že davno pregledal in obdelal gradivo, ki si si ga naibral v poletnem času. je najugodnejši trenutek, da shraniš svoje najlepše nove posnetke v album. To je delo. kjer doživljaš še enkrat intenzivno ves lepi čas. Tvoj album naj bo zrcalo vscgti najlepšega, kar ti je nudil. Ce hočeš, da bodo tvoje slike učinkovale na tvoje prijatelje, jim jih moraš predstaviti tudi v lepi obliki. V prvi vrsti gre pri tem za razperet itev in uvrstitev. Da slike ne smeš nalepiti po strani in skrivljeno, je umljivo pač samo po sebi. Prav tako samo ob se' i umevno pa je tudi to, da jih prijetno razporedih. Vsaki strani albuma moramo dati zaključen učinek. Ni pri tem potrebno, da bi se po sili držali načela simetrije. Preveč simetrije učinkuje celo dolgočasno. Marsikateri ilustrirani lis^i nam dado tu lahko mnogo pobude za naše delo. Uredniki teh listov 6->, kar se tiče razporeditve slik, pač v pock>i> nem položaju kakor mi. kadar pripravljamo albume, samo do morajo po sili imeti izviren okus in mnogo iznajdljivosti, ki to hitro, dečim si amater za liobro delo vzame iahko nekaj čn6a. Z razvrstitvijo siik v ostalem ne smem« začeti šele tedaj, ko imamo slike že pripravljene, temveč že prej. ?.e prej moramo namreč premislim, kamere slike moramo povečati in katere se 6plo nokoščene barve, me Kem ko spadajo rjave ali cck> črne podlage v pretekle čife. I/C redke slike, ki jih takšni zastareli kartoni bo1j ali manj ne ubijejo. Kartoni rr>j •bodo sladki in brez vsiljive strukture, razen tc?ra ne smeio vsebovati kislin, ki Hi sliko Sčasoma uničile. To velja v ostalem tuiii za lepilo, e katerim slike nalepimo. Manjše elike nalepimo na kartan z vso ploskvijo, večje samo ob vogalih. Barvne oi>ro-l>e večinoma niso bogve kako okusne. Bel in v redikih primerih črn tenek rob okrog-siike vlivata še vedno najbolje.- Iz amaterskega gibanja Zaeetniški tečaj Fotoklnba Ljubljane se na daljuje to sredo ob 8. zvečer s laoretično-praktično obravnavo snemalnega materiala. Tečajniki naj svoje kamere prinesejo s seboj. Interesenti, ki so sa n* now prijavili, se lah ko udeležijo tečajnih veierOT. »Die Fotografie mit BolIe>flex ReHei-eorde. dvomesečnik za imetnik; 6lovitih kamer tvrdkie Franke & Heidecke, priobčuje poleg množice drugih praktičnih nasvetov navodila, kako moreta dva takšna imetnika evofi kameri uporabiti za «tereoskop«ko fotografiranje, dalje navodila za praktično !e dobičke prinaša neumnost filat J stov, in so jih začele izdajati na debe'o. Razen tega je zbudilo velik odpor tudi ravname nekaterih manjših poštnih uprav ki sn izdajale bloke po naročilu neke večje be!gijs!-o-angleJke družbe in jih večji 'le! tu 1 i njej prodne. Tu ee mora ee-ve a vsaka filatelija nehati in končati tudi vesei je 'io zbirnja blol ov. V kra kem lahko pričakujemo, da bodo cene bio! ov pa 'le. zla-=t: ee bo š'o njihovo izdajanje v takšnem tempu dal e kakor zadnje č se. Ta padec utegne zelo zadeti razne špekulante, ki eo računali na poras cen in eo se za razmerno dra? denar založili r bloki. zadel bo pa tudi filateliste, ki so kurvli bloke za d mer denar, in računali di jih pozneje več ne bo o moodi doMti. pa bodo kar iznenada doživeli padec cen. 01 novejših blokov bo najbrž le malo takšnih, ki jih padec cen ne bi zadel. S a-rejši bloki pa bodo svojo vrednost vsekako ohrmili. ker jih ni več .pri trgovcih. ampak 60 po večini v trdnih rokah v zbirkah in ge ne prodajajo Kater bodo ti bloki? Predvsem prvi luksemburški bi k, starejši belgijski, prvi ldechtensteinski. Ipoeta, 10 letnica nemške »Nothilfe«. Wipa. češka bloka v spomin na oblenic-o p..s:ni »Kje dom je moj?«, madžarski blok z Lizstovo sliko, švicarski b!ok »Naba« in še nekaj drugih. Za te bloke sve^jemo zbiralcem, da jih ne puste iz rok. pri. druierih pa pameten zbra-iec, ki ima razen komada v zbi ki še takšen ^uplikat, ne bo pomišljal. če b) imel priložnost. da ga za primerno ceno proda. R. Romunija j® izdala za slovesu &p ejera svojega prestolonaslednika v voj« o poseben spominski blok. Na bloku so št in fian-kovne znamke serije, ki je zdaj v pre>inetu, in sicer po 2. 6, 10 in 20 lejev /. ustrezajoč.m tekstom. Prvotno je bilo določeno, da bo znašala nakiada vse. a le 100 000 blokov, potem pa so jo podvojili, ker je bilo za bo med zbiralci neverjetno zanimanje. Idejo za blok je da! baje romunsik-i kralj sam, ki je. kakor je znano, zelo navdušen filatelist. hTaklala belgijskega bloka Issaye je bila tudi naknadno povišana e 100.000 na 150.000 blokov. Zato so cene tem blokom precej padle. Po sumljivem bloku h mesta Vineb'e sta izšla še dva podobna španska b'oka Prvi je iz Avamonta. Na njem so štiri sinje znamke po 5 centimov z rdečim te';s'om in napsom »Viva Franco!«. — Dru i je iz mesta Pins del va!3es z rjavo in sinjo znamko po 5 centimov in je. kako- pišejo listi, zelo podoben etiketam za tkerske steklenice. Oi'>a bloka efa najbrž privatna izdelka in torej brez vrednosti. Na češkoslovaški fiilatelistični razstavi v Bratislavi eo razen spominskih blokov prodajali tu i majhne pole časopisnih znamk, ki so jih tiskali na raizetavi sami. Pole en obsegale po 5X5 časopisnih znamk po 10 vinarjev ln so se na razstavi prodajale po nominali. torej po 2.50 Kč. Kaj je z novimi stroji v markarnici? Spet se moramo vrniti na to por'avje k' se noče premakniti z mrtve točke. Že davno se je govorilo v naši novj markami--i. ki že s o ji, in o novih strojih ki so že montirani, tola pri vseh znamkah, k eo izšle v zadn>'em č. s'i. slišimo, da so tiskane še na s arih stroj h. Kaj je temu vzrok? Re^ moramo reči. da so znamke, ki smo jih za nje čase dobili po tiskaiski izvedbi dokaj okns-nejše, kakor so bile prej. vendar pa to še ni niikip-kšen vzrok, da ne bi načel v največjo zasebno zbirke zn imk. Dražba je vrgla 748.000 frankov in to se je zdelo ljuf eni kar neverjetna vsota. Dai es bi dala sta zbirka najmanj petdesetkrat toliko. Deseai^esove znamke so še zmeTom predmet kritike. Najprej so Mm popravili ne-prav Ini napis, potem pa so še ugotovili, da je na njih večja slik.uska napada. Descartesov ob:az ze zasenčen na tri četi rine ol leve. pero pa meče na knjigo senco poti desni 6'rani. Talko je s et filatjija za eno kurioznos* bogatejša. Zanimivo je, da donimo takšnih posebnosti največ na znamkah Franci*© in njenih kolonij. Fraivoski katalog vseh loka.lnih znamk, ki so izšle za časa državijarske vojne v Španiji, obsega doslej nad 1H00 ra/nih nri-iožnos.n h izdaj. Koliko je mel temi znamkami takšnih ki bodo v katalogih ostale, je pa eevela veliko vprašanje Mno„o jih najbrž ne bo. Ponarejene znamke Večina č:ta'el)ev naše rubrike se n jbrž še spominja, da emo letos pisali o glaso-van u za najneokusne.i o znamko ki so pa priredili francoski zbiralci. Največ glasov so dobile francoske znam' e za pariško svetovno raTStavo s sliko Merkurja in razstavnih paviljonov v ozadju. Te znamke je francoska poštna uprava kmalu nato vzela t nrometa. tota nc m^r-da zaradi protcs'a filatelistov pač pa zaradi tega ker so se "ojavili faV^ka*' v*=eh Teh vrednot v velikem š-tevFu. in je imela poša ol tega očitno Škodo. POCVE'FNA OPERACIJA »Pepe. kako se je posrečila tvoja operacija?« »Izvrstnol V bolnišnico sem šel z eno palico, iz nje pa z dvema!« dan jih splitskih klubov »Baluni« io »Fl- ruie« najstarejši, obenem pa po svojem uspešnem delovanju najvidnejši plavalni klub v naši državi, klub. ki Ima za seboj veliko in močno tradicijo v nažem plavalnem športu, klub, ki je vzgojil in dal našemu plavalnemu športu že dolgo vrsto ne le rekorderjev in zmagovalcev — tudi sposobnih, marljivih in vestnih športnih delavcev! Na ta argument grade Splitčani vse svoje delo, prizadevanje ln — nade na prenos saveza iz Zagreba v Split. Pozabljajo pa — ah pa, če ne pozetoljajo, pa premalo jemljejo v račun — svoje tradicionalno, veliko, nepremagljivo in enostavno neizbrisljivo sovraštvo z Dubrovnikom in njega plavalnim predstavnikom Jugom, dolgo vrsto let nepremagljivim jugoslovanskim držetvnim prvakom v water-polu. Preradi pozabljajo Splitčani, da Dubrc*v-čani niso voljni za nobeno ceno, priti gostovat v Split, preradi pozaoljajo, da so med Splitom in Dubrovnikom, žal prekinjani vsi plavalni športni odnošaji, žal pozabljajo, da morajo v primeru, da bi sedež plavalnega saveza bil v Splitu, računati z večno opozicijo dubrovniških plar.ačev, kar bi pa baš prihodnje leto, ko bo v Wem-bleyu tekmovanje za plavamo prvenstvo Evrope, moglo biti preveč Katastrofe lno za naš plavalni šport, ki bo brezdvomno v water-polu na tem evropsk; rn prvenstvu eden najresnejših tekmecev vsem udeležencem — toda le, če bodo iskreno, z voljo in pravo požrtvovalnostjo sodeloveti dubrovniški igralci. Res je. da hočejo Spličani s stvarnim in objektivnim delom v savezu od vsega početka z&treti vsako možnost dubrovniške in sploh katerekoli opozicije, vprašanje pa je, koliko bodo s to svojo dobro ' voljo uspeli ln pa kako dolgo bo ta njih dobra volja trajala. In še ene skrbi se ne moremo otresti ob misii, da bi se plavalni savez preselil v Split: razmeroma majhno mesto je to in vsi športni delavci so preveč obremenjeni v tamkajšnjem Jadranu ali pa ostalih dovolj številnih športnih organizacijah. Bodo res mogli posvetiti dovolj svojega časa, dovolj volje in brezdvomno tudi žrtev še delu v JPS, ko so tako že dovolj zaposleni pa celo prezaposleni? In — ali bodo znali vedno in povsod tudi oddvojiti delo v svojih klubih —, predvsem seveda v Jadranu — od dela v savezu? O dobri volji pač ne dvomi nihče — pa so le prečesti slučaji, ko življenje gre preko vse dobre volje, preko sklepov in načrtov in tako nam takih in sličnlh pomislekov nihče ne more šteti v zlo; v Ljubljano! Ideja, prenesti sed-ž JPS v Ljubljano, ni nova. Že lani so jo izvenljaibljanski, predvsem zagrebški Usti raztrobentali v športni svet še prej, preden se je kdo v sami Ljubljani resnejše bavil z njo — najbolj jasen dokaz, da so s? tisti, ki jim je bilo za to, da savez ostane v Zagrebu, te možnosti bali že lani, da. so že lani vedeli, da ne more zagrebški savez več dolgo računati na zvestobo tudi svojih naijzvestej-ših, da so se savezu v Zagrebu že lani občutno majala tla pod noge eni: Vendar Ljubljana te ideje ni forsirala. čakala je, da bo potek dogodkov sam privedel vprašanje prenosa saveza tako daleč, da bo izlključen vsak pomislek čakala je, da se bo vsa zakrpana in podprta podrtija sama zrušila — brez kričeče reklrme, brez vsiljive agitacije. Naj spoznajo plavalni klubi sami, kje je pravo mesto za vrhovno organizacijo jugoslovenskega plavalnega športa v naši držaivi! Ih to je brezdvomno Ljubljana. Saj je res, da je poteklo komaj deset let, ali pa niti ne torko, odkar Ljubljana zavz ma vidnejše mesto v našem plavalnem športu _ dasi sk kači Ilirije najčastnejše zastopajo Ljubljano ob vsaki priliki že od prvih povojnih početkov plavanja pa do danes nepretrgoma — toda tudd res je, da je Ljubljana v teh desetih letih ustvarila v plavalnem športu toliko, da je to delo teh desetih let najboljša legitimacija sposobnosti njenih športnih delavcev za vodstvo vsega plavalnega športa v državi. Slovenija gradi nevzdržema plavališča; leto za. letom se otvarjajo športni bazeni, ki so pač najboljša garancija, da se bo v najkrajšem času plavalni šport razširil med narod. Pobudo za to mrzlično gradnjo bazenov je dala baš ljubljanska Ilirija 1. 1929 z zgraditvijo svojega športnega kopališča, čigar projektant in graditelj, genitalni ing. Bloudek je postal duševni oče še marsikaterega vsem zahteivam in predpisom ustrezajočega športnega plavališča v dravski banovini. V Ljubljani je v najkrajšem času iz nič vzrasla močna plavalna ekipa SK ITrije, ki je kvalitativno sigurno brez konkurence v državi, kar je najbolj jasno pokazala baš v pretekli sezoni s svojo zmago v težkem in napornem tekmovanju za »Jadranski pokal«, zlasti pa še s skoro neverjetn'mi uspehi ilirijan-kih plav ičev na meddržavni reprezentativni t"kmi s češkoslovaško, ki je bila v Dubrovnku in kjer so trije člani ljubljanske Ilirije od osmih prvih mest v plavanju in skokih, ki jih je Jugoslavja osvoila. sami izvojevefli štiri, k nadaljnima dvema pa bistveno pripomogli! Ljubljana ima. najmodernejši športni bazen. Ljubljana je sedež najmočnejšega jugoslovenskega plavalnega kluba, Ljubljana ie edino plavalno sred;šče v naši. državi, ki goji nrijplemenitejšo panogo plavalnega športa, skoke v vodo. Ljubljana ima športne delavce, ki so povsod, v vseh primerih in na vseh poljih dokazali svoie odlične športne in orga^izatorne spoeob-nosti in — kar je tudi važno — dovolj j1'h je, da jih ne bo morala jem ti iz vrst ostalih športnih organizacij in iim tako nabiti še po eno skrb tn delo več, kakor bi moralo biti v Splitu. Ko se bo na^a plavalna reprezentanca morala pripravljati na uspešen nastop v Wembleyu, ji, če bo savez v Ljubljani, ne bo treba beračiti za gostoljubje pri klubih — v lastni režiji bo l-ihko savez v kopališču Ilirire organiziral trening reprezentance in tako brezdvomno prihranil lepe krajcarje, ki jh bo mogel uporabiti za še boljšo prijnravo tekmovalcev ali pa niih število za enega, morda celo dva povečati! Vse to. pa še marsikaj, za kar tu ni ne m eta in ne prilike, bodo morali temeljito premisliti vsi, ki bodo 27. in 28. t. m. na občnem zboru iugoslovenpkega plavalnega saveza v Zagrebu odločali o njegovi usodi! Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v LlubJianL