Št. 20. V florid, v soboto due 11. marea 1905. Letnik VII. l/.haja v»;tL toivk iiiHuhotoob 11. mi |>j>Mlp«Jiliu' za m^slo ter oL 'A. uri pt>|\ /.a deiHo. Ako padn na la dncva pruziiik i/iilf dan pruj ob (i. /vi'iii'i1, Stane po puäti pr^jtMiian ali v (Jorie.i na dom pDsiljan cHoletno 8 \, pollftno 4 Kin öelrtlKno 2 K. I'rodajas«» v Uorici v to- ba'karnan Schwarz v Solskih ulicali, Jellcrsilz v Nunskib ulicali in J..tJ- ban na Wrdijevmi tekaliääu po 8 vin. &0RICA , Urednistvo in upravniitvo »ts nahajata v «Narodni I is tarn i», ulica Vrtturitii li. St. 9. Uopise je nasloviti na uredniSlvo, oglase in naročnino pa na upruvnišlvo »CJoricH«. Ogltisi se racunijo po petit vratali in sicnr ako se tiskajo 1-krat pu 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po Ö vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo Be po pogodbi. (Zjutranje ixrianje.) Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Rozprouo o austrijskem Lloydu v pronicimflknn odscku poHlanitkc zbornicc. Glasovanje v proračunskem odseku poslansko zbornice o podporah, katere dobiva tržaški Lloyd od države, jo no- khko mučno prosenetilo vladno kroge. Pri vsem torn, da se je trgovinski mini- ster baron Call na vso moč trudil, da bi v&čina proračunskega odseka odobrila pogodbo, katero je vlada na podlagi $ 14. sklenila z Lloydovim vodstvom, se to na predlog poročevalca Vukoviča ven- darle ni zgodilo. Nasproti temu je nam- reč proračunski odsek sklenil, da se ima izbrisati iz proračuna poslavka 360.000 K, katero svoto se je na podlagi zgoraj omeiijene pogodbe obvezala vlada plačati Lloydu za tri vožnje v južno Asriko. Sicer je poročevalec Vukovič izjavil, da ni imel nikakor namena, da bi izrekel s svojim predlogom kako nezanpanje trgovinskemu miniatru Callu in da se ne sme takega namena podtikati tudi dotičnemu glaso- vanju ne, a pri vsem tern se govori se- daj o demisiji barona Calla. Uradno časopisje se Iradi dokazati, da je botel proračunski odsek s svojim glasovanjem le proti ij 14. demonstrirati ter da so boteli pokazali odsekovi člani, da je skrajni čas, da se zabrani sklepa- nje pogodb, ki stanejo državo mnogo denarja, na podlagi tega paragrafa. Ko- mar bo pa znane zveze raznib liatov z velikimi obrtnimi podjetji, ta se ne bode prav nič čudil, ako se. ti listi trudijo, da bi prepriöali svet, da ni bilo tozadevno glasovanje v proračanskem odseku nič drugega, nego le politiona demonstracija. Pri tern se pa popolnoma prezirajo pravi vzroki, ki so prisilili večino pro- račnnskega odseka, da je spravila vlado v veliko zadrego, kajti ako bi imel priti pri li priliki v upoštev le § 14. in bi se hotelo jedino le proti njomu demonstri- rati ter ga tudi odpraviti, potem ni za to poklicau proračunski odsek, marveč iislavni odsek, ki He uprav te dni bavi z omenjenim paragral'om. Uzroki, ki so pri- vedli proračunski odsek do takega skle- pa, ho pad vsi dragi. In le uzroke ni težko zapaziti onema, ki je pazljivo sle- dil dotični razpravi v proračnnskem odseku. Jeden izmed govornikov je nam- reč povedal, da plača vlada Lloyda za vsako lono blaga, ki je prepelje v južno Asriko, 300 K, a da je blago te tone vredno le 40 K. Potemtakem plača vlada za prevoz blaga, katero hoče spraviti v I južno Afriko kak producent, sedemkrat več, nego je blago vredno. Govorilo se je tudi v proračunskem odseku o volikih neredih pri Lloydu in celo o malverza- cijah. Nekateri listi, in med njimi „Ber- liner Tagblatt", trdijo pa z vso odločno- stjo, da je na neuspešnem delovanju Lloyda in na njegovem slabem gmotnem stanju največ kriva Lloydova uprava sama. Omenjeni list trdi, da so visoki vozni Lloydovi tarifi in pa drugi neredi, ki se gode pri prevažanju blaga, krivi, da je velik del avstrijskega prometa prešel v Hamburg in v druge nemäke luke. Ne da se sicer lajiti, da ne bi bilo Lloydu ne- kaj äkndovalo tudi novo parobrodno dru- štvo „Adria", ali značilno je pri vsem tern dejslvo, da LloyJova uprava ni mogla še do dandanes dokazati, kako in zakaj je potrosila svoto od treb milijonov kron, katero svoto je znaäal Lloydov deficit. V proračunski razpravi se je o vseh teh točkah jako obzirno razprav- Ijalo. Storilo se je pa to zaradi tega, ker je Lloyd pravzaprav nekako državno društvo. Članom proračunskega odseka so bile vse Lloydove hibe dobro znane, in zato pa so nekateri ludi naravnost povedali, da se Lloydovo podjetje nahaja popolnoma na krivem polu. Iz razprave o Lloydovih vožnjah v južno Afriko je bilo popolnoma jasno spoznati, da te vožnje niso prav nič odgovarjale potre- bam avslrijskega izvoza v južno Afriko, ampak da niso imele nobenega drugega narnona, nego prikazati Avstrijo kot dr- žavo, ki teži za velikimi preosnovami ter imajočo pred očmi svelovna podjetja. Potemtakem bi poslalo druätvo Lloyd bolj raprezentativno društvo, nego pa trgorsko druätvo. Ako se ima pa pri 4 kronah dobička 26 kron izgube, potem je pa predrago plačana cast, katero bi zadobila Avstrija s tern, da sme tudi ona tigurirali kot clan svelovnega prometa na jugn Afrike. Res je sicer, da mora vsaka država nekaj žrtvovati za vzdrževanje svojega ugleda, ali dotične žrtve ne smejo nikdar prekaäati denarnih močij dotične države. Kakor se vidi, pa bi slava, ka- tero bi si naäa država z dotičnimi vož- njami v južno Afriko na svetovnem pro- metnem polju pridobila, ne bila nikakor v razmerju s stroški, katere bi morala zanjo plačali in sploh z denarnimi sred- stvi, čez katero razpolaga naša država. Zato pa jo ludi proračunski odsek te stroške znižal ler jih izbrisal iz držav- nega proraČuna. Tudi dr. Körber je pred tremi leti sprožil rnisel o avstrijskem izvozu na Kitajäko. Uradno in neuradno, a plačano čaaopisje je to misel na vso moö pove- ličevalo. Ali trgovski krogi so koj uvideli, da je Kürberjeva tnisel neizvedljiva in so bili prepričani, da bi morala Avstrija, ki bi se hotela na ta način izkazati s svojo kolonijalno trgovino, plačati vsako leto veliko milijonov deficita. Takih ne- srečnih mislij in poskasov spravila je razprava v proračnnskem odseku še več na dan, in ako je doživela vlada v pro- računskem odseku svoj fiasko, ni bil tega kriv proračunski odsek, marveč bila je kriva le vladina lehkomiselnost, ali še bolje rečt no nesposobnost. Iz tega je razvidno, da poročevalec Vukovič ni stavil svojega predloga iz po- litičnili obzirov, ampak edino leizstvar- nih. Tu se ni hotelo demonatrirati proti § 14., ampak demonstrirati se je hotelo proti lehkomiselnoBli, s kalero se skle- pajo lako važne denarne pogodbe s po- močjo 4j 14. Pa kakor se je dr, Korber dolgo igral z ognjem, pri katerem se je ko- nečno sam opekel, istotako bi se znalo dogoditi, da pride pri raznih denarnih in jednakih vpraäanjih äe do večjih izne- nadenj. Razprava o Lloyda je le prvi za- Četek, in vpraäanje nastane, kaj bo, ako se kaj sličnega pripeti vladi tudi tedaj, ko pride do razprave o trgovinskih pogodbah. D opisi. Iz Nabrežine. — Ker „Rdeßi pr«- por" najbrže ne priobči poslanega mu popravka, prosim, da ga pa Vi objavite. Popravek, ki je bil poslan , Rdečemu praporju", slove tako-le: Slavnemu uredniätvu „Delavec — Rdeči prapor" v Trstu. Sklicujoč se na paragraf 19. tiskov- nega zakona, zahtevam, z ozirom na po- ročilo, objavljeno pod zaglavjem „Shod pri Sv. Križu" v at. 7. z dne 17. febra- varja 1906 VaSega lista, da sprejmete v i8tem roka, na islem mesta in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: 1. Ni res, da „ko se je pa govor- nik zakotnega shoda, ki sta ga oba žup- nika v ponedeljek sklicala in na kalorega sta zvabila tudi črne delavce iz Mirnega, dotaknil, sta blagoslovljena gospoda po- stajala jako nervozna" in da „ko jim je govornik predbacival, da tako vedenje ne dela svečenikoma cast in daje lahko priti do zakljnčka in do oprayicenega sumničenja, da sta bila od gospodarjev z namenom, da spravita z neresničnimi trditvami delavce v njih äkodo na delo, za to najeta, sta bila oba nunca lako nestrpna, da smo morali dlje časa ča- kati, dokler sta se pomirila;" res je pa, da smo morali dlje časa čakati, ker so — vsled medklica «odrnga Frandoliča: „Vrzite ga (kurata Čargota) skozi okno" — trezno misleči delavci vsi ogorčeni proti temu reagirali s klici: „Pustite naäe duhovnike pri miru, preč s tako svobodo, preč s Kopačem" in bi priälo gotovo do rabuke, ako bi ravno oba župnika zborovalcev ne mirila ; 2. Ni res, da „tudi nekaj mežnar- jev sta seboj privlekla ;M res je pa, da so se vsi navzoči precej ob začetka shoda izkazali s povabili, doposlanimi jim od socijalno demokratičnega skli- catelja; 3. Ni res, da „Cargo nam ni ni Ce- sar novega povedal kot to, da je o celi stavki slabo ali nič informiran ;" res je pa, da je Cargo dobro informiran o stavki ravno od g. Kopača, ker je paz- ljivo posluäal njegor govor o „stavki kle- sarjev v Nabrežini in njenih vzrokih", kojega je imel na javnem sbodu ˇ Na- breiini dne 6. febroyarja t. 1.; 4. Ni res, da „javno se je konsta- tiralo, da gospod žopnik Cargo laže;" res je pa, da se je javno konstatiralo in g. Kopač je sam potrdil, da dobiva za Hvoje govore po 5 ali 6 kron ; 5. Ni res, da „sploh oböuje gospod Cargo mnogo 8 Favettijem in drugimi gospodarji;" res je pa, da Cargo občuje z vsakim, s kojim pride v dotiko, bodisi 2 g. Favettijem ali z g. Kopaöem, kadar in kolikorkrat priložnost nanese. V Nabrežini, 1. saSca 1905. Angelj Cargo, karat. PODLISTEK V znamenju mirü. Fovest. Spisal Janko B r a t i n a. (Dalje.1 — Hej, ti, koliko si pa poskril, koliko si nam utiijil! — Niti znia ne, gospod oskrbnik, kakor je Bog v nebesih, ki me lahko kaznuje. — Kaj? Pa se še hoče postavljati! Marš, hlapci, jjori na kaščo, pa poberite, kar se gori dobi; jaz jj;i naučiin, kdo je njegov gospod. — Za božjo voljo, prosim, prosim, tarnal je kmetič, a nemška hlapčevska druhal je žc ulomila v hišo in pobasala, kar se je le dalo. — Prav ti bodi, dejal je oskrbnik, pa bi dal, kar nam gre; čemu pa tajiš žito? — Gospod, vse kar — — — Molči sedaj, pa oprtaj koš in nesi ga z nami. ^lej, hlapci že gredo s kašče. In so res pridrvili nazaj, obložcni z vsem, kar so mogli doseči. Oko se je kmetiču zasolzilo, ko je videl, da bo treba spet stradali in stiskaii želodec, da spet ne bo kaj pod zob. Oprtil je koš, nesel svoje žulje požeruhu v grlo. Šli so dalje. Od liiše do hiše se je razlegal jok, povsod je bil le strah, povsod le žalost. Nikdo se ni upal reči nič, kajti vedeli so, da je potem še slabejši. In tako je oskrbnik pobiral petkrat več kot desetino od vsega, hlapci so pa pokradli sploli kolikor so mogli. Tarn na koncu vasi je bila hišica stare Frke. Bila je udova brez otrok in že dokaj priletna. Tudi tja je prišla druhal, in babnica je v strahu dala več kot desetino. — Še, tu ni zadosti, kaj nas hočeš slepariti! — Križ božji, zajavkala je starica, vse.sem dala, kolikor je določeno in še več — — Molči, tu nimaš govoriti! — O Bog ----------- — Nič Bog, žita in drugega priuesi. Tu še manjka dosti. Odšla je tresočih korakov in priuesla še nekaj, drugo so si hlapci vzeli sami. — Bog te bo kaznoval, ti grdoba ti, požrešna, a še ni dobro tega izgovorila, ko jo je že hlapec lopuil po zobeh, da je skoro omalinila. Drugi so sc zasmejali, trije štirje kmetje pa, ki so nosili vreče za njimi, so gledali srepo pred se, in pesti so se jim stiskale, kakor bi hoteli vsak hip planiti na te ljudi, na te pijavke, ki jim sesajo kri iz života, ki jih molzejo kakor živirio. Pobiranje je bilo koučano, oskrbnik je odšel naprej na pristavo in naročil hlapcem, kaj in kako. Ti so potem segnali še nekaj kmctov skupaj in začeli blago spravljati v razne posode in vrece. Jed- naka žita so sesuli skupaj, mesnino stlačili v koše, in kokoši in piščance povezali, pa v košarice ž njimi. Kmetje, ki so morali to opravljati, so pač gle- dali kaj grdo in se jezili in togotili na oskrbnika in grofa, ki ne ve, kaj se tu dela, ki pa morda ni bil iiič boljši kot njegov oskrbnik, ker sicer bi se bil za svoje ljudi, četudi jako odstranjene, vendar malo pobrigal. So bili pač časi, kakpršnih Bog ne daj več uazaj, četudi so naši v nekaterih ozirih morda ravno tako slabi kot oui. Kmetje so nesli vreče proti pristavi, hlapci so šli za njimi in se norčevali iz njih v svojem mešauem jeziku. Pol so govorili še svoj nemški dijalekt, pol pa že slovensko. Po poti gredö so srečali gospoda Antona. Stopal je po stezi in si ogledoval kraje in hiše, ki so stale tu pa tarn po bregu, ogledoval si je ko- ščeke polja in še velike šume gozda, koje so danes že izsekaue, kojih danes ni več na üori. (üaije priti.) Politiöni pregled. Državnl zbor. V četrtek je poslanska zbornica nadaljevala razpravo o obrtni noveli. V ti seji je bil odgovoril ministerski pred- sednik baron Gautsch na interpelacijo poslanca Schönererja glede inteTvencije skupne vlade povodom izjav pruskega linančnega ministra Rheinbabena d ma- loruskem vprašanju v Galiciji. Gautsch je izjavil, da je to vprašanje reäeno na prijateljski način. — Danes ima poslan- ska zbornica zopel sejo. Qdstop ministra za deželno brambo grofa Welsershelmba. V parlamentarnih krogih ae zatr- juje, da je minister za deželno brambo gröl Weisersheimb odstopil in da je nje- govim naalednikom imenovan 1ml. Schö- naich, poveljnik vojnega zbora v Jože- iovem na Ceäkem. Kdo bo tlrol8kl nameatnlk. Dunajska kräöansko socialna „Keichs- postM poroča, da bo gotovo odpoklican tirolaki namestnik baron Schwartzenau ob Veliki noöi. To se äe ni zgodilo doslej, ker miniateratvo noče takoj izvräiti izpremembe. Za njegovega naslednika pride reano v poätev kranjski predaednik baron Uein, a vlada ae äe ni odloÖila. Ogrska krlza. Ogrski kor. birö poroča z Danaja : . Biväi minister za trgovino dr. Ludvik Lang se je, po svoji avdijenci pri cesarjn, i' izil, da je nade, vzlic težkernu polo- iaja, za povoljno reäitev sedanje krize. Kmečkl nemlrl v ItallJI Pri Sv. Markn Lamia v italijanaki provinciji Foggia se je zbrala v sredo velika množica kmetov, ki je zahtevala, naj se odpravije mitnice in carinske ko- libe. Množica je tako močno razsajala, da so poklicali vojaätvo na pomoč, katero je množica vsprejela s kamenjem. Vo- jaki so morali na množico streljati, in so veö kmetov ranili. Kmetje so nato grozili, da poderejo občinsko hiSo. Od- poslati ao morali tje več vojsštva. Nova U8tava za Transvaal In državo Oranje. „Rand Mail" poroča, da bo sredi meseca marca izäel kraljev odlok, s ka- terim ae vpelje nova oatava. Volilno pravo bodo imeli najäiräi sloji prebi- valatva. Poljske zahteve. Poljski listi objavljajo po peter- buräkem „Kraju" zahleve, ki jib je iz- ročil prof. Spasovič v imenu takozvane miroljubne stranke ministru Witteju, in ki se imajo na podlagi 7. točke carskega ukaza dne 26. pr. 1. v ministerski kon- ferenci obravnavati. Seat jih je: 1. Poljaki jezik naj se dopusti v adminiatraüvnih, iinančnih in sodnih uradih poljskega kraljeatva, da se sme notranja mani- pulacija in dopisovanje vršiti izključno v poljakem jeziku. Vsak uradnik v kraljestvu mora znati poljsko. Poduk v p< Ijščini ne sme biti prepovedan. Ruak. jezik oatane seveda apioäni državni jezik 2. V Solah naj se rabi poljäcina. Zasebne Sole naj dobe večjo prostost. 3. Poljaki urudniki naj imajo ravno ista prava kot ruski. Odatranijo naj se vai predpisi, ki izključujejo katoliške Poljake ali Ruse oženjene s katoliäkimi Poljakinjami iz državno alužbe. 4. Odstranijo naj ae vai predpisi, ki branijo Poljakom pridobivanje zemljiäc v nekaterih krajih ali na neki gotov način. 5. Občinam in deželi naj ae da večja saraonprava. o'. Uvedejo naj se porotna sodišča in nastavijo Poljaki za »odnike. Iz Maoedonlje. Generaini nadzornik Hilmi pa3a je sporočil turäki vladi, da krofci med bol- garakimi ustaSi govorica, da uilero ilne 14. t. m. iz Bolganje v Macedonijo 8o()l) mož pod vodstvcm četovodij Sarafova, Čakalarova, Patkova in Popova. Rusko-japonska vojska. Poročila o straänem klanju, ki se vräi ob reki Saho in sploh na celi fronti, ki je dolga nad 120 kilometrov, nepre- stano že par tednov, so lako nasprolna drngo drugemn, da si človek ni ti od daleč ne more ustvarili nili približno pojma o položaju, v katorem se nahaja jedna ali druga bojujoča se strank. Je- dino v torn se poročila ujemajo, namreč da se bijejo sedaj v Mandžuriji tako arditi boji, kakorSnih svet dosedaj še ni poznal Ako bi bila poročila nemäkih in angleäkih listov resnična, potem bi bila popolnoma izključena vsaka nada na rnsko zmago, kajti po teh pc- ročilih so Rusi obkoljeni že od vseh strani od Japoncev, in Mukden pride že v najkrajšem časn v japonske roke. Pa ne aamo to. Raai bi ae sploh več ne mogli nmakniti in je njih popolni poraz neizogiben.Takoslikajo nemški in angleški iisti in sploh vse japonofilako časopisje položaj, v katerem se nahajajo sedaj Rnsi. Po teh poročilih vapevajo japonski napadi na vai črti, in Rasi beže povaod, ko se jim približajo Japonci. ¦ Kt>r so Rasi 6. t. m. obrnili na zapadn avoje krilo proti severu, se nahajajo vsporedno z japonakim objemalnim krilom. Oba naaprotnika ata abaolntno obdržala svoje pozicije. Vaak dan vja- mejo roski vojaki mnogo Japoncev. Po dnevu je bilo veö važnih bojev pri Siaumitunu na cesti proti Sinmintinu. V noči od arede so Japonci vnovič napadli oddelek generala Rennenkampfa, sotesko Gululin in pozicije pri hribn Patulin. * * * List „Joarnal" je priobčil nastopno brzojavko svojega poaebnega poročevalca na bojišču : Mukden 7. (7. ura zveČer). Včeraj so se neprestano nadaljevali na- padi in protinapadi, tekom katerih so Ja- ponci vzeli vas Dačičao, ki so jo bili Rusi Jnponcem iztrgali. Vae vasi zapadno od Nhkdena so v razvalmah. Ob reki Hunho ao čet» generala SÖerbickega od- hile ve<5 napadov Japoncev. Po vsakem napadu ao Rusi zložili na kupe japonske inrliče, jih posuli z zemljo ter si na ta način ustvarili zavetje. Okolo 6 ure zvecer so Japonci po trdovratnem boju pričeli potiskati nazaj Ruse severo-za- padno od Mukdena ter so skušali aeverno od Mukdena dospeti do železnice. Štirje sibirski polki so pa vzlic silnemu ognju naakočili Japonce in poarečilo se jim je zadržati sovražnika. Oba nasprotnika iinata v sedanjem boju veče zgube nego pri Liaojangu. * * * Dopisnik Reuterjevega biro v ruskem giavnem stanu je v torek sporočil iz Mukdena : Danes je boj na deanem krilu divjal do večera. Glavne črte bitke so se včeraj raztezale 6 vrat daleč*. Proli ve- ceru so zavzeli Japonci dobro pozicijo pri Madjapu tor so prodirali so daljo proli severu, ne da bi se pa, kakor se 7di, približali svojemu cilju. Zgube Rusov v tej bitki so Se znatnoje, npgo pri liinojanu, zgube Japoncev so morda še voce. Ob 2. uri popoludne jo japonska pohola zasedla Jansutun. « General Kuropatkin poroča v neki brzojayki od 7. t. m. : Na desnem bregu reke Šaho je sovražnik ponovno napal naiü oddelek v fronti vasi Jansilun in Juanhuatan, toda bil je odbit. Vsi ener- gični napndi na hriba Putilov in Nov- gorod, tako tudi vsi ponočni napadi na Kandolisan, so bili odbiti. Sem ter tje ao priäli Japonci, ki ao nas za hrbtom objeli, do žičnih ovir, streljali na lastne vojake, katore so držali za Ruso. Od- (l0.000 mož. — Skupna izguba na obeh straneh znaäa nad 100.000 mož. Japonci hočejo, kakor ae sodi, prestriöi zelezniäko zvezo ae- verno nad Mukdenom, tako da preostaja Rusom za umikanje le cesta in mala že- leznica Fuäun-Tieling. ¦ * * Maräal Ojama je 8. t. m. sporočil, da so bili Rusi na vseh atraneh poraženi. V sredo zjutraj 80 se baje pričeli nmikati. Japonci ao energično pričeli preganjali Ruse. * „Echo de Paris" je prejel iz Petro- grada nastopno poročilo od četrtka zjutraj: Ravnokar dospele depeže z bojižča po- ročajo, da je Kuropatkin primoran za- pustiti svoje pozicije v centrumu in na desnem krilu, ostaviti Mukden ter ae umakniti v Tieling. En del armade se baje umakne preko Fuäuna. Sodi se, da je položaj Kuropatkinov zelo kritičen, ker skuäajo Japonci severno od Mukdena, da pristrižejo železnico in tako bi po- stalo umikanje akoraj nemožno. Sodi se, da ne bodo zamotjli Japonci radi utruje- no8ti preganjati Rusov. * Z bojiSča prihajajo vedno bolj n&- agodne vesti 2a Ruse. Japonci so ae le polastili Mukdena. Rusi se umikajo na celi črti. Bitka se äe nadaljuje. Zadnje vesti, ki so vse z japonskih virov, so pu tako zmedene, da si človek ne more ustvariti na njih podlagi pravega pojma o položaju ru8ke armade, ki pa mora bili na vsak način akrajno kriličen. Povest 0 mladem žiuljenju. f B 0 g i) 111 i r u C o t i č u v spomirt spisal žalujon prijatelj. Povedati vam hočem povest, ne veselo in poskočno, ampak žalostno in lurobno, poveat o cvetki, katera je vzklila in se razcvela krasno, a kojo je uničil kruti vihar, povest o orlu, ki je po- noano zletel nebu pod oblake, a ga je zadela smrtonosna avinčenka, povest o mladem življenju, krasno se razcvita- joöem, polnem velikih upov in ponosnih naklepov, a kojemn je pritisnil angelj Azrael svoj mrzli poljub. Oko se mi orosi, ko se spomnim na njega, meni lako dragega Bogomira, ki je bil, in ki ga ni več. Umrl je, zaanival je večni sen in pokopali ga bodo, a z njim njegovo veliko srce in vs© liste njegove visoke misli in drzne na- črte. Ako bi ga bili poznali, gotovo bi ga bili ljubili, in ako bi ga bili poznali tako kakor jaz, gotovo bi tudi vam kr- vavelo srce danes, ko ga ni več. Bil je namreč mladeuič zlatega srca, dober in plemenit. Akoravno nadarjen, ni zani- čeval slabejšib sošolcev in vedno jim je rad pomagal ; zato ko ga tndi vsi Ijnbili, .ojn ni imel sovražnika med dijaki. Kdq bi pa tadi bil mogel sovražiti Ijubljenega Bogomira ? Za vaakega je imel prijazno beaedo, za vsakega odprto srce. In to njegOTO srce je bilo ludi veliko in pri- jemljivo za vse dobro. Gorelo mu je za pravico in srečo svojega bližnjega. Po- sebno mu je utripalo arce za Slovence in sploh za Slovane. Videl je krivice in zatiranje, kateremu so podvrženi, in zasovražil je iz dna ognjevitega svojega ' srca zatiratelje, tem bolj je pa vzljubil 1 Slovane ; ž njimi se je veselil in ž njimi je tudi žaloval. ¦ Rodil 8e je moj nepozabni Mirko v I Cerovem. Očeta je izgubil že v zorni mladosti, a tem tesneje se je oklenil lju- beče mamice, ki ga je ljubila, kakor more ljubiti le materino arce. Pod njenim akrbnim varstvom je preživel skoro vso ! dni avojega kratkega življenja. Bili so to dnevi polni oživljajočih aoljčnih žarkov, kj ao ogrevali njegovo arce, da je po- , Btalo tako mehkočutno in nežno. V . prvem in drugem gim. razreda se njegov um äe ni bil popolnoma razvil in ni po- kazal svoje prožnosti in velikih zmož- nostij. V tretji gimnaziji pa si je priboril odliko in od tedaj je bil vedno odličnjak. Ußil se je lahko in pridobil si je posebno znanje v klasičnib jezikih, v katerih je v Domače in razne novice. Admiral Spann. — Sinoči ob 10. uri 20 min. povrnil ae je admiral Spaun, ki je predsedoval v Parizu komiaiji, ki je preiskovala hulsko afero, zopet v Go- rioo. Na povratku iz Pariza mudil se je baron Spaun par dni na Dunaju. Smrtua kosa. — Dne 6. I. m. uturl je v Nabrežini kro.iaäki mojsler g. Vekoßlav Ger bee. Pokojnik bil je doma mamici. In prihodnjost? Tudi ta se mu je prijazno smejala naaproli in ni akri- vala nič takega, kar bi ga bilo vznemir- jalo, slrašilo: odprta je ležala pred nje- govim dahom. Razsvetljevali ao mu jo lepi, aolnčnojaani vzori in krepka ener- gija, ktera si je želela dela. Velikokrat se je oklenil moje roke in mi je rekel : „Ti, ko bova jaz in ti dovräila ätudije, ko bom jaz profesor — klasični jeziki so ae mu bili posebno priljubili — tedaj bova delala" in od veselja ao mu žarela lica. In jaz sem mu rekel: „Le tiho bodi, saj bo kmalu, äe nekoliko let... u „Oa, da, kmalu, kako bo lepo......" In po- vedal mi je vse svoje načrte, ktere je no8Ü v avojem mladostnem arcu in ktere je ljubil in se veselil ob njih. Imel je trden namen, da hoče vae tudi vresničiti; videl jih je pred sabo že vresničene. Samo na smrt, ktera je priäla najhitrejäe in ktere ni pričakoval, na njo, ni mialil- Zato mislim, da mu je bilo slovo od sveta in lepih, ponosnih načrtov — težko. l» sedaj, Bnivaä Ti tam v ozkem, mrzlero, nizkem grobu, kteri objemlje Tvoje ve- liko, gorko srce in s Tabo snivajo tudi ponosni in drzni načrti. Snivaj, spavaj mirno, dragi Mirko. iz Kobdilja pri Staujelu. Bil je jako mi- roljuben in blag človek ter se je vedno brigal za vse, kar je bilo Slovoncem v prid. N. p. v m. V torek popoladno proli večeru umrl jo v Gorki v 28. lelu svojoga živ- Ijenja po dolgi in mučni bolozni gosp. Oskar T e r g 1 a v, prokurist Ivnlke Karol Till v Ljubljani. Neizprosua sinrt jo predvčeranjem ob ö.1/j uri popolndne posegla s svojo najkrutejšo roko po mladem, cvetočem in nadepolnem življenju. Bogomir Cotič, ouTrčen sedmošolec goriške giinnazije, edini sin pok. Aleksandra, veleposestnika v Cerovem in še žive udove Pavle, rojene Žigon, sestre pokojnega dež. poslanca dr. Zigona, preminul je po komaj 3dnevni bolezni. Pokojnik je bil po svoji izredno zali zunanjosti, po svojem izredno linemin uljudnem vedenju, po svojem vedno pri- jaznem < bličju, iz katerega je žarelo par krasnih modrih oči, izražujočih blago- dušnost in iskrono stremljenje po ido- alih, po svoji solidnosti in neumorni mar- ljivosti, ki je pričala o ozorni vzgoji vi- soko oinikane matere, prava dika avo- jega razreda, ljubljenec svojih učiteljev in součencev, opravičeni ponos svoje ugledne matere in vsega sorodatva. Na- ravno je, da je mladeniča tako živahnega dnha in idealnega miäljenja tudi dičilo vioče rodoljabje, in kazalo je, da bo iz njega postal mož, ki. bo narodu v cast in ponos, ki bo zaslužil prislov rimskega earja Tita: „amor et deliciae generis humani". Kdo more presoditi bolest ne- srečne matere po izgubi takega sina edinca ! Edino to ji moremo zagotoviti, da ž njo vred objokujejo nemilo smrt dra- gega pokojnika vsi, ki so gb bliže poznali, in da jim podoba njegovega ljubega ob- ličja ne izgine nikoli iz spomina. Naj se on na onem boljäem svetu veseli svidenja & evojim tako rano izgubljenim očetom ! Pogreb bode danes ob 2. uri po- poludne od hiäe ät. 5 na trga „Ginnastica", od koder se truplo ranjkega po blago- slovljenju v stolni cerkvi prepelje v Gerovo. Za „Šolnki Do in" je prejelo uprav- ništvo: Preostanek kegljiäkega klnba v „Hotelu Central" iz 1. 1904 18 K 10 v; Seljčan 1 K 20 v. Srčna hvala I Dr. Treo in glasovanje o novem občlnskem redn. — Ko smo mi v ne- kem članku opozorili slovennke občine laa novarnost, ki preti občinski avtono- niiji, ako zadobi Najviäje potrjenje novi občinski red, za katerega so v zadnjem deželnozborskom zasedanju glasovali ita lijanski poslanci in ž njimi tudi sloven- ski „napredni" poslanci, je dr. Treotovo glaailo „Soča" prinesla članek, v kate- rem je hvalila novi občinski red tor s tem tudi odobravala glasovanje „napred- nih" slovenskih poslancev. Ko so vsled našega članka nekateri župani ajdov- •skega sodnega okraja sklicali na Goričico pri Hebku shod županov svojega okraja, na katerem so protestirali proti novemu občinskemu redu, jih je dr. Treotovo k'lasilo „Soča" zaradi tega surovo na- padala, očitajoč jim nevednoat ter hva- lila ajdovskega župana, ki je zagovarjal na omenjenem shodu novi občinski red in ni hotel podpisati doličnega protesta. Ko je pa „napredno" bovško stareäin- Btvo sklenilo v avoji redni seji protest proti novemu občinskemu redu, je dr. Treotovo glasilo „Soča" začelo koj obra- čati plaač po burji ter pisati proti no- vemu občinskemu redu, katerega je malo dni poprej toplo zagovarjala in hvalila. be huje je poatajalo „Soči" in njenemu patronu dr. Treotu pod nogami, ko jo začelo po vsi deželi in vsled tega tudi na Krasu vreti proti novemu občiakemu redu. Prišlo je tudi do protestnega shoda kraäkih županov, ki se je vršil v Sežani, in tu bilo je treba reäiti svojo kožo ; tako si je mislil namreö dr. Treo, ko se je na povelje svojega gospodarja Kramar- jevpga Drejca podal na omenjeni shod, da bi na njem branil sebe in svojega tovarisa, poslanca Štreklja. Kako naj to stori, v tem ga je učil njegov gospodar Kramarjev Drejc. Rekel mu je namreč, pojdi na shod v Sežano, na njem ob- sojaj novi občinBki red ter zvračaj vso krivdo glede njegovega sprejetja v de- ^elnem zboru na te preklicane„klerikalce" ^er na njih vodjo dr. Gregorčiča. Pri takih prilikah si človek mora pomagati ^Qdi z neresnico, ko ne gre drugače. Take 8vete dal je Kramarjev Drejc svojemu Podložniku dr. Treotu na pot, ko se je cd- pravljal na shod Županov v Sežano. Dr. freo je vestno izpolnil, kar mu je veleval nJegov gospodar. To je dozakalo poročilo ^atisnjeno v „Soči" o imenovanem »hodu. Tarn je namreč dr. Treo tajil, ^a bi bil on glasoval proti dr. Gregor- ^ičevemu predlogu, naj se dotični za- k°nski na^rt o nov(?m oböinakem redu z°pet vrne deželnemu odboru, ki naj Poprej popraža tudi občine za njih mnenjo, a ni nikakor zanikal, da ne bi bil glasoval potom, ko je propadel dr. Gregorčičev predlog, za en bloc vspre- jetjo novcga obcinskoga reda, kajli v omonjenem poročilu stoji črno na bolem, da je dr. Troo na shodu županov v Se~ žani rekel : „Deželni glavar jo pustil mirno „en bloc" ohsedeti vse slovenske poslance", s čimer jo hotel sarbati kraške županp, Če5, vsi slovenski poslanci gla- sovali so za en bloc vsprejetje no- vega občinskega reda. Ko smo pa mi dokazali, da je sedmorica naäih poslancev glaaovala proti novemu občinskemu redu in da so zanj glasovali poleg italijanskih poslancev le slovenski „napredni" po- slanci, začel se je dr. Treo zvijati ter trditi, da je tudi on glasoval proti. Priälo je do tega, da smo se sklicevali na gos- poda Klančiča, ki sedi v deželni dvo- rani tik dr. Treota in ki je torej naj- boljäa priča za naäo trditev, da je dr. Treo glasoval za novi občinski rod. Vsled tega sklicovanja je dr. Treotovo glasilo „Soča" pozvala g. Klančiča, naj se o tem izjavi. G. Klančič je to tudi v res- nici storil ter poslal „Soči11 izjavo, da se je pri glasovanju o novem občinskem redu tudi dr. Treo vzdignil ter se pri- družil svojima tovarišema dr. Tumu in Štreklju, ki sta glasovala za novi ®bčin- ski red. Ti izjavi pa je pristavila „Soča" svojo opombo, v kateri se nahajajo do- slovno tadi te-le besede; „Mi nič ne dvomimo nad tem, da hoče g. Klančič govoriti resnico, ali njegova trditev mora sloneti na zmoti, ki obatoji v tem, da je mislil, da se je takrat še glasovalo, ko se je dvignil dr. Treo ter ogorčen za- klical : „pojte se solit z Vašo politiko : tak zakon se sprejema en bloc !" Ko se je ftlasovalo, se je vhlelo na galerijl J'isto razlodno, kdo je ^lasoval za sprejetje, kdo ne, kdo se je dvignil, kdo ousedel. Med tistimi, ki so se- deli, je bil dr. Treo". Pa glej spako, ki je dr. Treota zmo- tila, da je äel brskat po stenogramu o deželnozborskih sejah. V tem Btenogramu je našel zapisano, da je dal deželni gla- var vseh 129 §§ novega občinskega reda po čez na glasovanje in pozval tiste, ki so za sprejem zakona v tej celotni obliki, naj ostanejo sedeti na svojih sedežih, in hkratu zapustil ga je spomin, da ni več vedel, kaj je poprej v svojem glasilu trdil, namreč, da je obsedel, ko se je glasovalo za novi občinski red. — V sobotni števiiki svojega lista začel je, opirajoč se na «voj sienogram in na izjavo g. Klančica, na ves glas zopel trditi, da je prri pri glasovanju vstal, a ne obsedel. Kaj si morajo razsodni ljudje misliti o človeku, ki tako nastopa!? Res- nosti takemu človeku pač ne more no- beden pripisovati. Dr. Treo nameraval je osmešiti g. Klančiča, a osmesil se je in blamiral, kakor je iz zgoraj navedo- nega razvidno, najbolj samega sebe. Mi pa ostanemo pri svoji trditvi, da je dr. Treo glasoval za novi občinski red, naj se je pa o njem glasovalo z vzdignjenjem s sedežev, ali pa z obsedenjem, in pri - stavljamo še to, da ni nikakor izključeno, da bi se ne bila urinila v stenogram glede naöina glasovanja, pomota, kajti govorili smo z nekaterimi poslanci, ki so vsi mnenja, da se je glaaovalo za novi občinski red s tern, da so poslanci, ki so bili zanj, vstali s svojih sedežev. Kramarjev Drejc v škripcih. — Z zadnjo naäo notico pod naalovom „Kramarjev Drejc napoveduje vojsko" spravili smo tega možiceljna v hudo za- drego. Najbrže zadeli smo v črno s tem, da smo rekli, da igrata sedaj Kramarjev Drejc in ajegov pobratim dr. Tuma po- litično igre alepih rnišij, ko Kramarjev Drejc tako trdovratno molči na krvavo žaljenje od strani pobratina dr. Tame, ki mu je na občnem zboru „Trgovske- obrtnega društva" rekel, da se mu zdi prenizko odgovarjati jednemu Gaberščeku. Kramarjev Drejc se hoče iz te zadrege izmuzniti s tern, da nam očita, da smo hoteli s svojo notico äkodovati nekemu zavodu, in da hoče zaradi tega na naše opazke v omenjeni notici molčati. Ta pa je popolnoma bosa, kajti s tem pa<5 ne moremo škodovati „Trgorsko-obrtni za- drugi", ako svetujsmo njenim članom, naj odstranijo od vodstva omenjenega de- narnega zavoda zdražbarje, ki so vaaki dobri stvari na äkodo. Vojaški na bor za gorisko oko- Hco. — Vojaäki nabor za goriäko oko- lico vräil se bode v tern-le redu : Dne 15. t. m. pridojo na vrsto mladeniči iz Št. Petra, Renč, Grgarja in iz Opatjesela; dne 16. t. m. iz Solkana, Podgore in Št. Ferjana ; 17. t. m. iz Vrtojbe, Ločnika, Oseka, Ozeljana, Šempasa in s Trnovega ; 18. t. m. iz Mirna, z Vogerskega, Sovo- denj in iz Kojskega; 20. t. m. iz Čepo- ! vana, Št. Andreža, Bilj, Prvačino, Dorn- ! berga, Tribuäe in tujci. Nabor se bo vräil, kakor druga leta, tudi letos na Go- riäceku št. 2, ter pričel vsaki dan ob 8. an zjutraj. Tretji zaznainek darll, doSlih c. kr. okrajnemu glavarstvu v Gorici za pogorelco v Čepovanu : Kuracijski urad v Lomu 13 K f>8 h; občina Sovodnje 15 K; občina Kanal in sicer kat. občina Kanal 40 K 08 h, Bodrež 26 K 60 h, Vrh 18 K 50 h, Morsko 9 K 80 h, Go- renjavas 37 K 60 h, fdrija 6 K 22 h, skupaj 138 K 30 h; Janez Trost, cari- narski upravitelj v Gorici 3 K; Elvira Trost, učit. suplentinja na Gradišču 2 K; občina Banjšice 52 K 56 h; občina Vr- tovin 20 K; občina Dol-Otlica 20 K; župni urad Bale 4 K 40 h; župni urad Klana 33 K; župni urad Umag 9 K; c. kr. okrajno glavarstvo v Kopru 105 K 42 h; župni urad Škitaca pri Labinu 4 K; župni urad Hraäica pri Podgradu 19 K 50 h; župni urad Boljun 3 K 20 h ; župni urad Brdo pri Čepiču 10 K 20 h; župni urad Sanvincenti 2 K 25 h; župni urad Gittanova 8 K; župni urad Opčine 10 K. Skupaj torej 473 K 21 h. — Po- možni odbor se prav toplo zahvaljuje vsem darovalcem. V Gorici, 7. marca 1095. Za pomoznä odbor: Attems, c. kr. dvorni svetovalec. Kaj se vse pripeti žnpanom. — V sredo zvečer äel je g. Lutman, župan v Št. Andrežu, po sv ojih opravilih v do- mači vasi po potu. Kar stopi k njemu neki topničar, katerega g. Župan ni poznal, ter zahteva od njega denarja, da bi Sei ž njim pit. G. župan seveda ni vstregel ti zahtevi. Vsled tega ga je začel topničar grdo peovati in ga je nazadnje udaril tudi po glavi. G. župan äel je iskat ob- činskega etražarja, a je slučajno naletel na orozniäkega postajevodjo g. Franceta Faturja. Ko mu je povedal, kaj se je zgo- dilo, začel je postajevodja koj zasledovati topničarja, katerega je tudi našel. Ko ga je razorozil, ga je aretiral ter odpeljal v vojašnico. Topničar ae imenuje Anton Črnologar in služi pri prvi bateriji. Opera v Gorici. — V tem postu se bodeta peli v goriäkem gledališču operi Pacinijeva „Manon Lescant" in Wagnerjeva „Lohengrin". Prva predstava bode 18. t. m. Nagli smrti. — Danes zjutraj nekaj po 6. uri orišlo je v ulici Vetta- rini pred hiäo g. Trpina slabo 60-letnemu mešetarju Antonu Gotiču, po domače Pinpinela, doma od Sv. Martina na Krasu, a stanujočemu v Gorici. Gotiö zsfrudil ae je na ulici na tla ter je že po malo trenotkih umrl. Prepeljali so ga na tak. pokopališče. Sinoči ob 8.8/4 vračala se je postrež- nica župnika pri Sv. Roku, preč. g. dr. Baubelle, ko je opravila svoj posel v župnišču, na svoje stanovanje. Na potu, in sicer v ulici Vogel, pred tam naha- jajočo se vojašnico, zgrudila se je na tla in ostala pri ti priliki mrtva. Novo drnštvo. — C. kr. na- mestništvo je vzelo na znanje pravila novega draätva : „Pevako in bralno druätvo" v Ozeljana pri Gorici. Vojaški nal>or v Sežani. — Na vojaakem naboru v Sežani je bilo v vojake potrjenih 107 mladeničev. Izpred sodiä^a. — V četrtek ob- sodilo je tuk. okrožno kot kazenako so- dišče vdovo Katarino Cenčič iz Kreda pri Kobaridu zaradi razžaljeneja Nj. V., na jeden mesec ječe. Katarina Genčič je mali več otrok. Njen umrli mož služil je 10 let pri vojni mornarici in udeležil se je tudi morBke bitke pri Visu. Proti koncu preleklega leta priäla sta v njeno hiSo davčni eksekutor iz Kobarida in tamoänji podžupan ter sta ji zaradi za- stanih davkov zarubila pohiätvo. To je Katarino GenČič tako razkaöilo, da je v jezi nepremiäljeno izgovorila nekaj ne- spodobnih besed o naäem ceaarju. V svoji nevednosti se je reva spodtikala nad ce- aarjevo osebo, ki nima z izterjevanjem davkov prav nič opraviti, namesto da bi se jezila na finančno upravo ter na pri- liko rekla, kaj se ne sramuje sinančni erar, da zarabi pohiätvo ubogi vdovi, ki nima niti toliko denarnih sredstev, da bi kupila za se in za svoje otroke potrebnega Živeža! Pri obravnavi je Cenciö vse pri- znala ter tudi obžalovala to, kar je sto- rila, čeravno se je to zgodilo v veliki jezi in žalosti. Politična oblaat opisala jo je kot najboljäo žensko v vsakem po- gledu. Pri vsem tem jo je pa sodiäce obsodilo, a le na jedan mesec ječe, upo- ätevajoc vse olajäevalne okolnosti. Ta dan stal je pred oraenjenim so- diäcern tudi oni Angelj Germig, o katerem smo svoječasno poročali, da je nekega dne, ko je arečal na Fran Joaipovem te- kališču dva redarja, samo zato začel ne- spodobno govoriti o Avatriji in o cesarju, da bi priäel zopet v ječo, kjer ae mu je tako priljubilo živeti. Germig obsojen je bil sedaj na 14 mesečno ječoin je s to obsodbo popolnoma zadovoljen, ker je dosegel avoj namen. Ko je bila obaodba razglašeoa, stavil je Germig na pred- sednika aodnega dvora le So to proänjo, namreč, sedaj naj bi ga nikakor ne po- slali v kaznilnico v Gradiäcu, ampak v ono v Kopru, ker ima tarn jednoga prijatelja. (woriska slovenska niladina se zahvaljuje vsem onim, ki so priapeli h krasnemu uspehu njenega zaključnega plesa v „Trgovskom Domu" : slavnemu občinstvu iz mesta in dežele za mnogo- brojno udeležbo, rodoljubom, ki so pre- plačali vstopnino, in äe posebej blag. gOH- podu Franju Ferfili, ravnatelju plinarne v Gorici, ki je z obče znano svojo Iju- beznjivostjo izvolil sprejeti pokroviteljstvo nad mladino, iato vsestransko podpiral in navduševal pri njenem podjetju in tako že v naprej zagotovil uspeh lepega večera z dne 4. t. m. Odbor. Zlomil si je nogo na plesn 52 letni Anton Calligaria iz Ronk. Pripeljali 80 ga v tuk. bolnišnico. Termini letosujih spoinladnili orožnih vaj v okrožju 3. kora so slo- deči: rezerviati vseh pešpolkov tega kora (7., 17., 27.. 47., 87., 97. in 2. bosniški polk), dalje vaeh lovskih bataljonov imajo po eno rajo, ki traja 13 dni, od 15. do 27. maja ; — 4. dragonski in 6. husarski polk imata po tri vaje, ki se začenjajo 1., 15. in 29. maja; 3. korni topniäki polk ima 2 vaji, začenjajoči se 14. in 26. junija; divizijski topniäki polki ät. 7, 8 in 9 — štiri vaje (1. maja, 15. maja, 29. maja in 12. janija); 4. trdnjavski topniäki polk 5 vaj (1. maja, 15. maja, 29. maja, 12. jun. in 26. jun.); — sa niletni oddelki 7., 8. in 9. od 1. do 13. maja. — Nadomestni reservisti navedenih peäpolkov imajo vaje v dveh oddelkih, namreč od 15. do 27. maja in do 10. junija; nadomestni reservisti lovskih ba- talijonov pa le od 29. maja do 1.0. junija. — Vrhu tega pa bode pozvano v petih turnuaih večje ätevilo nadom. rez. k 28dnevni orožni vaji, da dosežejo polki predpisano ätevilo možtva. Tako n. pr. bode zvano k 17. peäpolku v ta namen že na 3. aprila čez 100 nadomestnih res. Termini za jesenake orožne vaje äe niao določeni in jih objavimo svoječasno, ko izide dotična naredba. Nova vojna ladija. — Dne 21. maja t. I. spustili bodo v ladjedelnici pri Sv. Markn v Trsta v morje novo vojno ladijo, ki se bo imenovala „Nadvojvoda Ferdinand Makaimiljan". Kumovala bode nadvojvodinja Marija JoBipina, soproga nadvojvode Otona. Tat streljal na okradenca. — V neki krčmi v Trstu zaspal je pri raizi neki Ivan Perossi. To je zapazil Angelj Vata, ki je tudi v isti krčmi pil. Pristopil je k spečemu Peroaaiju ter ma snel a prsta dva zlata prstana. V tem se je pa PerosBi zbudil ter zahteval avoja prstana nazaj. Vata mu jih je sicer dal, a začel je Perossija tako psovati, da mu je ta zasolil krepko zauänico. Vala ne bodi len, potegnil je iz žepa revolver ter vslrelil dvakrat na Perossija, katerega je tudi v resnici obakrat zadel, in sicer nad ko- molcem desne roke. Perossi moral je nato v bolniSnioo, Vata pa v zapor. Umetuisko društvo „V«sna" je na prvem občnem zboru petega tečaja BOglasno izvolilo visokorodnega gospoda c. kr. dež. viäjega sod, sodnika v pokojn, grajäcaka in poseatnika umetniäke galerije v Skolji Loki g. Karola viteza pl. Strahla radi izrednih zaslug za umetnost v bIo- venskih zemljah svoj im častnim ölanom. Odbor „Vesue" za peti tečaj je Bledeči: predsednik Hinko Smrekar, pod- predsednik Gvidon Birolla, tajnik Ante Gaber, blagajnik Kran Ravnikar, arhivar Joaip Zolja, namestnika Sviloslav Peruzzi in Maksim Gaspari. Preglednika sta Saša Šantel in Vilko Sever. Boj dragoncev. — V Dnnajakem Novem rneatu so ae sprli dragonci zaradi narodnosti ter ae pobili a aabljami. Več hudo ranjenih ao prepeljali v bolniänico. Ob avstrijsko-črnogorski meji je bil eno uro trajajoč boj med avstrij- skimi finančnimi stražniki in oboroženimi Črnogorci. En Črnogorec in en tinančni stražnik sta mrtva. Zvita tatica. — V Sarajevu je zmanjkalo trgovcu Racherju mnogo de- nara in zlatnine. Zaatonj je policija za- sledovala tatu. Pred nekaj dnevi pa je hišna neka Frančiaka Bjelaj iz Galicije odpovedala alužbo, öeä, da se hoöe vrniti v svojo domovino. To je naznanila tudi anagrafičnemu mestnema uradu. Vsled tega je Bjelaj obrnila nase pozornost policije, ki jo je tudi v resnici počakala na že- lezniäki postaji, ko se je imela odpelati iz Sarajeva. Začeli so jo preiskovati, a naäli niso ničesar pri njej. Imela pa je pri sebi hieb kruha, ki ji je imel služiti za potnico. Hkratu äine nekemu redarju v glavo misel, kaj, ko bi ne tičalo v hlebu äe kaj drugega nego samo pečeno testo. Prerezali so hieb in v resnici naäli so v njem 28ßO krön v bantcovcih in V8O ukradeno zlatauino. Bosujak — japoiiHkl major. -¦ Pred leti jö vstopil v japonsko vojno mornariuo Bošnjak Sunam-, doma iz Dolca pri Travniku. Te dni je pisal Su- uarje avojim sorodnikom, ki žive v Sa- raje?u. Kakor jo povzeti iz pisma, so je Sunarie udeležil na japonskein brodovju obleganja Port Arturja. Ker se je v boju odlikoval, je bil po kapitalaciji Port Ar- turja povišan v cast majorja ali pomor- ske^a kapilana 1 razreda. Ktvko se je ujel? — Na nekem pariSkein trgu se je zbrala pred dnevi velika množica ffledalcev, ki so gledali, kako se je ruučil neki kočijaž, da dvi^'no svojega konja. Mod množico nahajala se jo tudi prodajalku zelenjave iz okolice, ki so je vračala od tržnico. Žena je kupila tudi past za krte, ki jo jo vtaknila v ve- liki Hvoj žop. Naenkrat začuje grozen krik, ki j^h jo zagna) zraven stoječi mlad gotipod; In jo namreč pose^el Žoni v ž>p tor prišel H svojo roko v odprto past. Žapne/ja tatu, ki mn jo past odtrgala dva prsta, so mo- rali nozÄvestnega odnesti. Wydrowe žitne taue ^POSKusirEi«». vwtt t'^MiM. Wp •"•*»« 6 »i m*l*t 4 K 00 h km. P*;,DOMACI PRUATELJ" lg**» Mm fttm Jm* 9Mf\f7H - — ¦ __________________^ ZAHVALA. I Za mnogobrojne dokaze srčnega so- ,' (xntj;i prilikom bolezni in smrti našega pre- • 1 Ijubljenega in nepozabnega brata, Alojzija Gerbec-a, | izrekamo tern potom svojo najiskrenejšo | zabvalo pref. g. knratn Ant>elju Cargo ' za vodstvo lepega sprevoda, vsem Na- brežincem, kakor tudi vsem prijatcljem in zuaiK'em iz Komna in iz Goricc. Na- daljf se srčno zakvaljiijemo vrlini nahre- 1 Žinskim pevceni za lepo nagrubnico, in ] vsem drugim, kateri so spremili v tako ' obilnem številu zeinske ustanke predra- ) j/ega ranjkefja k večnemu počitku. I Dobrotljivi Bog vsem stoterno po- i ' vrni! ! Nabrežina, due 8. marca 1906. | Žalujoči bratje in sestre. Pater E. Leitner. ©provincial in nadzdr. l v bolnišniei usmiljeniti luatov v Gradcu, je in se uporablja z naj- > boljšini uspeliom ]>rt>ti fc katarn v zelodou in v črevesih, pa tudi proti ^ obulestim v Jetrih l želodčuo Mtnn [ Uubv. IMCCOLI -Ja, f d\(triK'tju zalo/.ni- L ka Nj. SvetoHti iu s lokarja v Ljubljimi. f I'Jia steklenica velja f 2Ü vinarjev in se vna- L nja naročila izvršujejo [ / ubratno jio.Što. »Cudovitostr 325 kosov za 2 gld. 10 kr. Kraana ura i lupo vcrižico, (ofna, / 2-l«tiiim jamstvoni ; izbonia LaU'rna Mu- gica s 25 krasninii slikami, z<>lo zabav- na; 1 olegantna zaponka najnovejäi fa- <;od, 1 l^pa. kravatna igla s simili-bri- lantom, 1 prekrasni kolj< r iz orijental- bkih bisorov, najmodornojši nakit za dame s pat. zakleponi, 1 krasna usnjata dcnarnica, 1 eleganten ustnik za smodke L janterjeni, 1 garnitura najfinejäib Düble zlatih gumbov s pat. zaklepom /a srajce in zapestniko, 1 žepni nož \i n\- klja, krasno toali'tno ogledalo, belg. ste- klo v zaklopnici, 20 reči za piaalne po- trebäfiiiic ii» 200 kt.sov raznih rt>Či za doinaßo rabc). 326 kosov z uro, katera je Batna toliko vredna, ae dobj proti poätnemu povzt'tju za 2 gld. 10 kr. od zaloge S. Kohaue, Krakovo Jt. 16. L Za nepriatojuno se donar vrne. Veliko \^ pohvalnih pisom. . Hojahi! hupujte narodni holch? r MKD /ajam^eiio-prislen seppodaja na drobno v sveoarni J. KOPAČ (Sorifa, ulica Sv. Anton» St. 7 po »ledecili <'eii:»li : M«'d izpihanipoinladaiiBkibHi kg K l'20 » „ j*'s*>nski....., „ 1-20 » v s»t)<»........»i »i I'- ii c«j«".........„ i, 1' — ,, za pitanje ČHbel ... • „ „ 120 l Na debelo po znianlh cenah.| ^ mizar in v lesni tryovec v Po|pri, na vögln novep železDišlsep mosta (na cesti, ki pelje proti Gradiški) ter podružnica za MXm mostom pri Pevmi Tr^ujf tudi /, opeko, inia vc- liko /alotjo vNakovrstii"^:i «a doTiiare^a iu tujPRa, veliko /alo^o jKtbišt- j va, viuskih powod Htiskalnic itd. Anton Fon, klobučar in gostilničar, Semeniška ulica št. 6, ijna hogato zalogo raznovrsluili klobukov ter loči v svoji krčmi pri si n a do mac a vina in postro/.o tudi z jako ukiinnitni jedili. ilnton KuštPin v Gosposki ulici St. 25, v Gorici, priporofia cautiti duhovžčini in slaviH'imi obČinstvu v mobtti in ua d^žcli avojo trgovino jcdilncga blaga n. pr. kuvo SantOB, Sandomingo, Java, Ojlon, Por toriko i. dr. Olje: Lucca, St. Angi-lo, Korfi^ iatersko in dalmatinako. Hetrolej v zaboju. Sladkor razne vrstc. Moko at. 0, 1, 2,3,4, 5. VeÖ vrst riža. Miljsveöö prve in druge vrBto, namreč od '/, kila in ob (Mi(>ga Funta. T»'8tiMiinc iz tvornice ŽuidcraiČ & Valencia v II. Histrici. Žve- pl(Mik*^ družbe sv. Cirila in Mt'toda. Moka \i. MajdiČevega mlina v Kranju iu z Jochmann-ovega v Ajdoväfiini. Vse blago prve vrite. r —' ^------^r------^^ ^^ ^ ^----^ ^ ^^-------^^-------^^-----^ Ivan Bednarik priporofta svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Lekarna Cristofoletti, v Gorici na Travniku. Trskino (stokfiževo) jetrno olje Posebno sredstvo proii. prsnim boleznim in splo- šni telesni slabosti. Iz virnasteklenicategaoljanaravno-rmene barne poKl'40, bele barve K 2 Trsklno železnato jetrno olje. Kaba tega olja je soscbno priporoč- jiva otiokom in dečkom, ki so nervozui in iii'zne narave. Trsklno jutrno olje se železnlm jodecem. S tt-m oljem se ozdiavejo v kratkeui času iu 7. gotovostjo vse kostno bolezni, žlezni otoki, golSe, malokivnost itd. itd. Cena cue stcklcnice jc 1 krono 40 vlimrjcv. Dpomba. Oljo, katerega naročam direktno iz Norvegije, preišče se vedno v mojeiu lu'in. lahoratorijLi predno se napolnijo stekU-nice. Zato zamorcm jaiiKiti svojim iY\ odjemalcem gk-de čistote in stalne sposobnosti za zdravljenjo. . k Cri^lofolettijeva pijada izkinein železa f |^^ na.jboljsi i>ri]u)iii fzhajajočp bolezni. Te kapljice so najboljšc sredstvo proti in; ternici in madronu in ne bi snielft manjkati v nobeni hiši. Dobivajo sc »ami Mestna lekarna,^Zagreb, /.;ito!*'n;ij|so naročuje točno pod nuslovoni: Mestnalekarna, Zagreb, Markov trg 95,tikcerkvesv. Mark Denar sc pošilja naprcj ali pa pov/amc. Manj kot ena dvanajlorica i in- pošiljit. Coiia je nasleduja in si«;er I'ranko: I ducat (12 Steklenlc) 4 K, ducata 8 K, 3 duoate II K, 4 ducate 14 60 K, 5 ducatev 17 K. — Imam na t bočc priznalnih pisein, da jil» ni niogoče tu tiskati, zato navajam saino imei nckiiterih gg.. ki so s posebnim vspehoni rabili kapljice sv. Marka ter popo noniM ozdravili: Iv. Baretinßid, učitelj; Janko Kisnr, nadlogar; bt. Horiö, žuj nik; Zolija Vukolič. äivilja itd. itd. ustannuiieno i I3B0 Mestna lekarna, Zagreb, Naznanilo. Podpisani si usoj;im na/n;mjali slaviiemu uhčiustvii v mestu in u;i dcželi, da som otvo- ril v prejšnjih prostorih »Mizarske zadruge« v Solkanu svojo veliko delavnico (tovarno) pohištva vseh slogov u(\ i)MJ|)ripi'osl('jseg;i do iiHJMiodernojÄcga. Sprejemam vaakovrstnn dola tndi po posebnih nnčrtih ter jamčim %\ede svoje tehnične naobrazbe ZK prf»cizno in v vaakem pn^ledu zadovoljivo dovr- Silo. Gene so take, da se ni l>ati nikake konkurenee. Za obilna naročila mo toplo priporočam z odlič- nim spoštovunjem Ff. Srebmit, mlzarshi mojstBP 0 Solhanu. Anton Ivanov Pecenko, Gorica Veliha zaloga Pr ist nth belih in črttih vin is lastnih in drugih prizna- nih vinogradov. DontaylJR ua ilum in razpo- siljji po zele/nici na vm« kraje avHtro-iwrnke inonaruije vho- <]ill od 56 1 naprej, Nazalit«*vo pošilja tudi uiorce. Zaloga piva A u erjevih dedičev v Ljubljani, in plzenjskega piva „pra- zdroj" iz aloveče češke„Me- ščanske piz'ovarne". Zaloga ledii, kalere^a Be od- ilaja le uadt'belu od 100 kg. napej. a 1 Cene zmerne. Postrežba poštena in točna.