Ernesto vitez Cammarota, operni pevec kr. dež. hrv. gledišča v Zagrebu, je praznoval 25 letnico svojega članstva pri hrv. gledišču in 30 letnico svojega gledališkega delovanja.
24. oktobra t. 1. je slavil svojo 70 letnico Jožef Nešvera, regens chori v Olomucu in znani mnogostranski in zelo plo-doviti češki skladatelj. Nešvera je delal zlasti na cerkveno-glasbenem polju. Omenjamo le njegov mogočni »De profundis«.
Generalni glasbeni ravnatelj v Draždanih pl. Schuch (doma iz Gradca) je praznoval meseca septembra 40 letnico svojega delovanja. Pri slavnostnem koncertu so sodelovali Eugen d'Albert, Kubelik, R. Strauss in drugi. O njem je izore-govoril Rihard Wagner bonmot: »Das ist der einzige Schuch, der mich nicht driickt«. Posebno zaslugo ima Schuch za uvedbo novih Straussovih oper (Salome, Elektra, Rožni kavalir), ki so se vse uprizorile prvič v Draždanih.
Friderika pl. Flotowa, komponista nekdaj zelo priljubljene opere »Marta«, so se spomnili 27. aprila t. 1. o stoletnici njegovega rojstva v Darmstadtu, kjer je pokopan.
Skladatelj F. S. Vilhar je praznoval svojo 60 letnico. Njegovega življenja in delovanja se bomo obširneje spominjali v prihodnem letniku.
Pianist Emil Sauer, svojčas učenec Antona in Nikolaja Rubinsteina in Franca Liszta, praznuje letos svojo petdesetletnico (rojen 1862 v Hamburgu).
Prof. Julij Epstein, znani dunajski pianist in muziko-pedagog, je obhajal svojo osemdesetletnico. Med njegove učence sta štela med mnogimi drugimi Gustav Mahler in skladatelj Ignac Briill.
Novi grobovi. Jules Massenet, operni skladatelj, je umrl dne 14. avgusta t. 1. v Parizu 70 let star. Bil je učenec Ambr. Thomasa in profesor na pariškem konservatoriju od leta 1878 do 1896. Od njegovih oper so najbolj znane: »Le roi de Lahore«, »Herodiade«, »Le Cid«, »Manon«, »Werther«, »Sappho« in »Don Quichote«. Zadnje njegovo delo je opera »Roma«, letos prvotno igrana v Monte Carlo.
Ravnatelj Dvornega Gledišča na Dunaju Alfred svob. gospod Berger je umrl dne 24. avgusta t. 1.
Ferdinand Casper, bivši dolgoletni koncertni mojster Štajerskega Glasbenega Društva in gledališkega orkestra v Gradcu, je umrl 83 let star.
Henrik Sontheim, nekdanji slavni tenorist v Stuttgartu, je umrl v starosti 92 let.
Albert svob. gosp. Speidel, generalni intendant kraljevih gledišč v Monakovem, je umrl v starosti 54let.
Peter Pavel pl. Radics, znani krajnski zgodovinar, je umrl 76 let star. Med nebrojnimi njegovimi domoznanstvenimi spisi in knjigami naj tu, omenimo: »Frau Musica in Krain« (1877) in »Die Entwicklung des deutschen Biihnenwesens in Laibach« (1912). O prvi knjižici (P. P. v. Radics : Frau Musika in Krain. Kulturgeschichtliche Skizze. Festgabe zur Feier des 175. Gedenktages der Griindung der philharmonischen Gesell-schaft in Laibach. Laibach. Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg 1877.), ki je sedaj razprodana, izpregovorimo o priliki par besed.
Pianist Jožef Wieniawski, brat violinskega virtuoza Henrika Wieniawskega, je umrl v starosti 75 let v Bruslju. Umrli, učenec Lisztov, je bil mnogo let učitelj na moskovskem konzervatoriju, pozneje pa v Varšavi. Komponiral je med drugim en klavirski koncert, več uvertur in sonat.
Pele-mele.
K urednikovi opazki k Adamičevemu poročilu o Dru-zovičevi razpravi »O glasbeni vzgoji z ozirom na učiteljišča in srednje šole« (»N. A.« XI/24) nam je doposlal g. profesor Druzovič sledeče pojasnilo: »Novi učni načrt za obvezno risanje na nižjih gimnazijah zahteva za vse 4 razrede 10 tedenskih ur. (Po razredih: 3 + 3 + 2 + 2.) Na vsakem zavodu se seveda uvedba še ni izvršila, kar je predvsem zavisno od zunanjih okoliščin. Kar pa so zahtevali učitelji risanja (16 tedenskih ur), temu v polnem obsegu ni mogla ustreči učna uprava. Slično je in bode tudi s petjem in to seveda s primernimi izpremembami. Ako se zahteva toliko število ur, kakor je odmerjenih risanju na nižji gimnaziji, za petje na celi gimnaziji (torej na višji), potem ni s tem moja zahteva prekoračena. Pomisliti je namreč treba, da se s takimi urami učenci ne preobložijo, kajti naši predmeti so docela drugega značaja, kakor znanstveni predmeti. Da stojimo v tem oziru docela na stvarnih tleh, dokazuje dejstvo, da je mojo razpravo v »Osterr. Mittelschule« (XXV. str. 74-87) uporabil profesor Dittrich v svojem generalnem referatu povodom glasbenega kongresa. (Opombe v poročilu o 1. avstr. glasb. ped. kongresu na str. 61.)«
V  toliko g. Druzovič. Iz pojasnila sledi, da je bilo naše koncem opombe izraženo domnevanje upravičeno. Tako tolmačena ni zahteva glasbenih pedagogov nikakor pretirana. Gosp. avtorju hvala za pojasnilo!
Giulio Ricordi, znani milanski založnik Verdijevih, Puccinijevih, Boitovih, Franchettijevih in drugih oper, je umrl v starosti 72 let.
Muzikalno ljudsko knjižnico so ustanovili v Moskvi.
V   tej biblioteki, ki obstoji šele eno leto, imajo že sedaj dela 6300 pisateljev in glasbenikov, popolne izdaje glasbenih klasikov i. t. d. Posnemanja vredno in gotovo plodnejše za ljudstvo, kakor politika na glasbenem polju!
Konec slavnega pevskega zbora Slavjanskega. Družinsko premoženje po celi Evropi znanega zbora je prišlo na boben, stari Slavjanskij, nekdanji milionar, je umrl vsled razburjenja radi izgub na razstavi v Nižjem Novgorodu kot berač — na dan javne dražbe njegovega premoženja!
Brahms je bil v koncertni sezoni 1911 statistično zmagovalec. Z 1195 prednašbami je celo Beethovna prekosil za 75 skladb.
Slavnostni teden Družbe Prijateljev Glasbe na Dunaju ob stoletnici obstoja bo od 30./XI, do 7./Xll. 1.1. Obsezal bo tri velike slavnostne koncerte, en komorno-glasbeni večer in druge prireditve.
Dosedaj neznano delo Beethovnovo, »Andante z variacijami za čembalo in mandolino«, se je našlo med muzikali-jami grofa Clam-Gallasa v Pragi.
Ustanovni občni zbor »Zveze dramatičnih društev« se je vršil dne 27. oktobra 1.1. Po odobritvi pravil so se vršile volitve. Izvoljeni so bili predsednik: profesor Jožef Reisner, podpredsednik: Oton Župančič in večje število ljubljanskih in zunanjih odbornikov. Zveza namerava začeti z izdajanjem »Ta-lije«. Članarina znaša letnih 30 vin. od vsakega člana učlanje-nega društva.
Tržaški skladatelji. Oziraje se na našo opazko v »N. A.« XI/43, da so takorekoč vsi slovenski skladatelji, ki so bili zastopani v IV. zvezku »N. A.«, izseljenci iz Kranjskega ali dobesedno, »da je ta skladateljska družba import iz Kranjskega«,
55
nam je naznanil skladatelj Vasilij Mirk, da on ni Kranjec, temveč »pristen Trještin.« Dotično opazko popravljamo torej v tem zmislu.
Plodovitost opernih skladateljev. Največ oper je spisal Pacini, namreč 115. Njemu slede Donizetti s 66, Marcadani s 60, Auber s 44 operami. Rossini je uglasbil 39, Halevv 32, brata Ricci 37 in Verdi 27 partitur. Petrella je avtor 24, Mozart 16, Maverbeer 15, Wagner 14 in Gounod 11 oper. Drugi slavni skladatelji so komaj dosegli število 10.
Največje orgle sveta v Hamburgu, o katerih smo že poročali v letniku lX/7, bodo kmalu dovršene. Kakor se sedaj poroča, bodo imele 163 registrov, 5 manualov, 1 pedal in več ko 12.000 piščal.
Razpis nagrad za skladatelje vseh držav je objavljen v ameriškem časopisu »The Art Publication Societv« v St. Luis. Zahteva se brilantna, efektna skladba, ki je pripravna za vir-tuozno prednašanje; dalje melodiozni, karakterni kos za pred-našbo po diletantu; končno 3 solo-kose za klavir s poetičnim naslovom za mlade igralce. Vsega skupaj je za te nagrade določena svota 12.000 M. Ocenjevalci so George W. Chadwick, Ant. Foote, Ernest R. Kroeger.
Prvi mednarodni glasbeno-pedagoški kongres bode o veliki noči 1913 v Berlinu. O podrobnejem bomo še poročali-
Novi Konservatorij za glasbo na Dunaju je vsled slabega financielnega stanja ravnatelja Emeriha Benesija v dosedanji obliki prenehal. Na zavodu sta poučevala med drugimi tudi češki skladatelj /. B. Foerster in violinski virtuoz Fr. On-dfiček, čigar hči je poročena z Benesijem.
Iznajdba. Ing. Kari Idel, Vyska, okraj Nižji Novgorod na Ruskem, je iznašel novo violinsko kobilico (Steg), ob koje uporabi se more vsaka struna na goslih prosto tresti. Na ta način dobijo gosli baje posebno dober ton.
Listnica uredništva.
Vse nestalne cenj. dopisnike in skladatelje, zlasti pa one gg. avtorje, ki si žele presoje vposlanih, a ne sprejetih skladb, prosimo, da nam blagovolijo naznaniti vselej kako šifro ali psevdonim, pod katerim jim moremo odgovoriti v listnici. Na vprašanja, katerih predmet utegne zanimati tudi širše kroge, odgovarjamo izključno le v listnici. — Č. g. poročevalce uljudno opozarjamo, da moramo rokopise najpozneje do 8. prejšnjega meseca imeti v rokah.
Stalne glasbene poročevalce za slovanske prireditve v Gorici, Novem mestu, v Belemgradu in v Sofiji iščejo »N. A". Pogoje naznanja na zahtevo uredništvo našega lista.
M. U. v. M. Oprostite: Mošt je še to, sladek, neobležan mošt. A več take tekočine je težko prebaviti. Da ne govorimo v neokusnih primerah: Marsikatero lepo mesto smo zapazili v Vaši skladbi »Slava Bogu na višavah", vmes pa veliko trdob v vokalnem stavku in dosti neokretnosti v peljavi kon-trapunktičnih glasov. Preveč je tudi sklepov na mestih, kjer zadržujejo gladki tok, in o strogi izpeljani fugi še govora ne more biti. Celotni vtisk je nepo-voljen, ne glede na to, da skladba absolutno ni pevna. Moderno se more tudi pisati za zbor, ne da bi posnemali brezobzirnost Straussovo napram pevcem in pevskemu glasu. Torej prosimo: Staro vino! Je bolj pitno in bolj zdravo. Radi tega še ni treba, da je vino morda še iz kleti kakega Slomška ali M. Vilharja ali Potočnika. Po našem mnenju ima Geibel prav s sledečo kitico:
„Loszuwerden den alten Zopf,
Ist ein verntinftig Begehren;
Aber wer wird darum den Kopf
Gleich rattenkahl sich scheren?*
G. F. H. v Lj. Na Vaši lepi sliki se Vam najuljudneje zahvaljujem. Kar se tiče mojega mnenja o dotični zadevi, je vsaj deloma razvidno iz raznih kritik (zlasti v »Ljublj. Zvonu" in v »N. A.")      Sicer pa je mnenje
urednikovo popolnoma postranska reč; če bi dotični članek tudi popolnoma nasprotoval mojim nazorom, bi ga vseeno objavil, če je — o čemur ne dvomim — njegov namen pošten, in če je vsaj subjektivno podprt z dokazi. Torej pošljite! Zakasnelega odgovora mi ne zamerite. Tudi jaz sem preobložen z delom. Vso srečo in veliko vspeha na Vaši karieri!
Adolf E. V. v Lj. p. C. Za 20 let prepozno se je porodil Vaš moški zbor »V mraku". Dandanes tudi že publika več zahteva od naših komponistov, kakor primitivno zvezanje najprimitivnejših temeljnih akordov. Stvarica ni slaba, dobra pa tudi ni, vsaj presojena z merilom današnje naše produkcije. Torej učite se ob dobrih vzgledih, najprej nemških klasikov in romantikov, in zboljšajte si okus.   Tedaj taka-le hrana Vam samemu ne bo več po godu.
»Zaostali«. „Lilija" za nas ni porabna. Z svojimi soli za bariton imate vedno smolo. Povsod, kamor vodite solo po samostojnih potih, je harmonični sozvok nepovoljen. Svetujemo Vam, da ostanete rajši pri navadnem čvetero-glasnem stavku, dokler tega ne obvladate do cela. Zlasti baritonski solo je radi tega nevaren, ker leži sredi spremljajočih glasov in pride torej lažje v konflikt z le-temi, kakor na pr. kak sopranski solo, s čigar uvrstitvijo je Vaš drugi zbor „Zaostali ptič" vsekakor pridobil. Morda ga o priliki prinesemo, če bo dopuščal prostor. Zbor „Veseli turist" je navzlic zelo občutnim reminiscencam poraben za domačo rabo; za širšo javnost ni, zlasti pa ne za list, ki zasleduje resna napredna pota na glasbenem polju.
F.  K. v C. „Sivi lasje" niso za nas. Hvala lepa in poklon. Zbor Vam vračamo.
A. M. v M. Oba zbora („Ruska" in „Slovo") nista porabna za naš list. Neštetokrat smo že omenili, da skladb, ki jim ni priložena poštnina, ne moremo vrniti. Skladbi sta Vam na razpolago.
V. Š. v H. Mešan zbor z majhnimi spremembami sprejet. Pesem »Mojo srčno kri škropite !" se že po svoji vsebini ne podaja za zbor. Pa tudi v stavku bi bilo marsičemu oporekati. Ta zbor in tretji: „Sledovi težkih ur", o katerem velja prej povedano v še višji meri, Vam vračamo.
J. V. v L. Vaše »Božične pesmi" za naš list niso prikladne. Morda jih sprejme „Cerkveni Glasbenik". Rokopis Vam je na razpolago. »Andante" za 4 gosli objavimo čim preje s par brezpomembnimi spremembami.
»A. K. G.« Vaš zbor »Hrepenenje" kaže talent in resno stremljenje, hkratu pa, žal, nedostajajoče teoretično znanje. Glavni motiv, s katerim dosledno kontrapunktirate, je v invenciji prav srečen. Stavek pa ni vokalen, temveč večinoma instrumentalen. Stvari take vrste niso primerne za petje. Vrhu tega je pesem motivično in ritmično preveč raztresena, zlasti v primeri z obsegom. Morda nam pošljete o priliki kaj drugega? Naročnino za »N. A." blagovolite poslati založništvu, knjigarni L. Schwentner v Ljubljani, ki Vam bo list pošiljalo redno. Na naročila brez istočasne vposlatve naročnine se založništvo z ozirom na prevelike stroške ne more ozirati.
H. P. ml. v S. Oziraje se na Vaši pismi z dne 26. julija in 9. oktobra zadostuje, če Vam svetujemo, da preučite najprej temeljito Foersterjevo knjigo »Harmonija in kontrapunkt", ki jo dobite v vsaki knjigarni in tudi pri L. Schwentnerju v Ljubljani za K 3*20 in poštnino. Glavna stvar je, da se napravijo tudi vse naloge in vaje. Razun in poleg Foersterja Vam priporočamo še knjigo Riharda Stohra »Praktischer Leitfaden der Harmonielehre", ki je izšla v Univers. Edition št. 2013 in stane K 1-20. — Zadnja knjiga je instruk-tivna in za samouka pripravna zlasti radi številnih primer. Drugih učnih knjig o harmonijoslovju je sicer nebroj, a deloma so napisane v zelo znanstvenem, za samouka težko umljivem slogu, deloma so za začetnika preobširne in tudi — predrage. Če obvladate gradivo, kar ga je v omenjenih knjigah, boste že lahko zadovoljni. Potlej se šele oglasite iznova, da Vam priporočamo primerne učne knjige o drugih glasbeno-teoretičnih strokah.
G. Alojz KaričvSp. Š. Pošljite Svojo skladbo. O sprejemu se odločimo šele, ko smo jo pregledali.
Raznim gg. pošlljalcem. Vnovič in resno opozarjamo na to, da v bodoče premalo frankovanih pošiljatev absolutno nesprejmemo več. Navadne, zaprte pošiljatve je frankirati do 20 gramov z znamko 10 v., od 20 do 250 gramov z znamko 20 v.
Vsebina: Hinko Druzovič: Glasbeno-pedagoške črtice. III. Glasbena pedagogika. — Koncerti (Kamnik: Zorko Prelovec, Ljubljana: Anton Lajovic, Maribor: H. D., Prosek: G. Krek.) — Glasbena društva. — Slovenski glasbeni svet. — Naše skladbe. — Izza tujih odrov. — Odmevi iz koncertne dvorane. — S knjižne mize in iz glasbene mape. — Umetnikov življenje in stremljenje. — PSle-meie. — Listnica uredništva.
I. zvezku prihodnjega letnika bosta priloženi vsebina in kazalo imen in stvari letnika 1912.
Založništvo »N. A«, opozarja naše bralce, osobito glasbena društva, da se dobivajo od vseh doslej v »N. A.« objavljenih zborov posamezni glasovi in tudi separatni odtiski partitur po zelo nizki ceni. Naročila sprejema Založništvo »N. A.«, L. Schwentner, Ljubljana.
Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.
56