DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER NO. 204 CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, AUGUST 28TH, 1936 LETO XXXIX. — VOL. XXXIX. Ves narod vabljen na Baragov dan! Podvojitev nemške armade ponovno ogroža mir v Evropi. Desperatni boji med komunisti in fašisti na fronti London, 27. avgusta. Ukaz nemškega diktatorja Hitlerja, da se mora nemška armada podvojiti v številu, je zanesel v tabor socialistov in komunistov strah in grozo, obenem pa despe-raten odpor. Evropski položaj, ki je že itak skrajno nevaren, se je še poslabša1, ko je Hitler odredil, da morajo nemški vojaki v bodoče služiti dve leti pri armadi namesto enega leta kot je bila dosedaj navada. Ves mednarodni konflikt med fašisti in radikalci je dobil novo lice z dekretom Hitlerja. Brez vsakega vprašanja je, da Hitler ne bo dolgo čakal, ko bo napadel Francijo, ki je zadnje mesece dobila socialistično vlado.- Kot se poroča iz Berlina je dal Hitler svoj ukaz, ker Rusija neprestano pomnožuje svojo armado. še nedavno tega je Stalin odredil, da se ruska armada zvi-sa za po] milijona mož. Hitler dolži Rusijo, da se pri- dek?'a Ua V°lno z Nernči.i°- Sv°J et zti pc-množitev nemške armade opravičuje s tem, da mora biti Nemčija pripravljena, ko ima zelo nevarnega soseda ob svoji meji. Bojijo se pa tudi francoski socialisti, ki računajo, da bo imela nemška armada v letu 1937 nič manj kot 1,200,000 mož pod orožjem, dočim šteje francoska armada danes le 605,000 mož. Poročila iz nemških virov pa pravijo, da nemška armada v prihodnjem letu ne bo štela več kot 750,000 mož. Ruska armada šteje danes 1,-800,000 mož in je največja armada danes na svetu. Francija ima pogodbo s sovjetsko Rusijo, da pride Rusija Franciji na pomoč v slučaju, je napadena od Nemčije. Medtem se pa poroča, da so se začela med Francijo in Anglijo pogajanja, da se preprečijo na-daljne brutalnosti, ki se dogajajo v španski civlni vojni. Francija in Anglija sicer ne bosta skušali ustaviti civilno vojno v Španiji, pač pa jo samo oblažiti. Evropski diplomati v Madridu se te dni tozadevno posvetujejo. Papeža skrbi španska civilna vojna Rim, 27. avgusta. Papež Pij • :'e tako silno zbolel iz žalosti radi prelivanja krvi na španskem, da se kardinali bojijo, da ne bo mogel več hoditi. Papež je spolni 1 31. maja svoje 79. le-Vest o bolezni papeža se je raznesla ko so se vršile priprave, da se vrši izredna služba »ožja v katedrali sv. Petra za katoliške duhovne in redovnice, i so bili umorjeni na španskem, ceraj je imel papež tri ure £o konferenco z državnim tajnikom kardinalom Pacelli glede Položaja na Španskem. Po konferenci je bil tako utrujen, da se ni mogel premakniti. Am e prog0 Marv Smrtna kosa v nedeljo se je peljal z nekakimi prijatelji Paul Perdock v tre!v°n- Na potu je njih avto .ieriCil-V nekega druzega. Paul kat 1 Pri tem težke P°škodbe> gej'eilm je včeraj zjutraj podle- v mestni bolnici v Akronu. češk jje bil star 53 let' doma iz odkoder je prišel v „r ? leta 1905- Zapušča so- y Jn dve hčeri, Helen in greb ' V dom°vini pa brata. Po- iz hitoV?1 v P°ndelJ'ek zjutraj Rd v °Sti na 15929 Saranac nori Cfrkev Marije Vnebovzete »SiAaeuat F-Svclck' . JKeniu mirna ameriška remija! Pokojninska zadeva v državi Ohio plačuje sedaj Ve^ni Pokojninski urad nekaj sta 0t osebam mesečno dob°Stn° pokoJ'nino- Te osebe ... 1VaJ'o vsak mesec $2,100,000, y nekaj več kot $25;000,000. Clna tega denarja dobi drža- va od prodajnega davka. "Najfinejši most" V sredo popoldne je bil izročen javnemu prometu in posvečen najnovejši most v Clevelandu, ki vodi od Lorain Ave. preko Rocky River. Most je najnovejše jeklene strukture, modeliran po konkretnih mostovih in je nekaj po-polnoma novega v mosto-vnili zgradbah. Veljal je $550,000. Generalni tajnik clevelandske federacije Mr. Lenehan je vzidal pri otvoritvi v most častno priznanje inženirju in delavcem, ki so most zgradili. Nas posebno veseli, ker se je zgradil ta najfinejši most, kot so ga na-zvale vse pristojne avtoritete, pod vodstvom in nadzorstvom našega slovenskega rojaka, divizijskega inženirja od State Highway Department, Mr. Louis Drašlerja, ki je tudi v resnici lahko ponosen na svoje delo. Most je bil ja-ko potreben, in ne bo samo koristen ljudem v okolici, pač pa tudi pravi okras mestu in okolici. Mr. Drašler je dobil nebroj priznanj za svoje mojster-sko delo. -o- Zadni Letošnji davki ji čas, da plačate davke Je oo 11. septembra. Pričakuje 'I6'dabo znašala vplačana svota $27 0oo,000. Dosedaj se je na pralo sele $12,000,000. Radio program V nedeljo 30. avgusta bo Hrvatski radio klub začel z oddajanjem hrvatskega radio programa na postaji WJAY. Program se bo začel oddajati ob 5. uri popoldne. Oznanjevalec bo poznani Mr. Nick Herak. Posebni busi Vsi posebni busi za nedeljski Baragov dan bodo čakali opoldne pred slovenskimi cerkvami. Busi za Collinwood preko mosta bodo pa čakali pred Turkovo dvorano na 16011 Waterloo Rd. — Mary Lušin, voditeljica. Letošnji pridelek bo skoro enako obilen kot lanski Washington, 27. avgusta. Ekonomisti poljedelskega oddelka vlade prerokujejo, da bo znašal letošnji pridelek na farmah skoro toliko kot lansko leto. Nobenega pomanjkanja se ni bati. Sicer je resnica, da bo krme za živino precej manj radi suše v osrednje-zapadnih državah, toda kar se tič,e drugih pridelkov bo vsega dovolj. Letina bo le za tri odstotke manjša kot je bila lansko leto. Ker se pa letos pričakuje, da bo eksport živil manjši kot je bil lansko leto, omenjeni trije odstotki ne pridejo v poštev. Res je tudi, da bo letos manj govejega .in telečjega mesa radi suše, toda v istem času prihaja na trg več prešičjega mesa in jagnjetine. Tudi je letos za dva odstotka več perutnine. Mleka bo letos manj za nekako pet odstotkov. Letošnji pridelek poznega krompirja se računa na manj kot 300 milijonov bušljev, dočim se ga je lansko leto pridelalo 387,000,000 bušlov. i-o-- Nov bulevard skozi naselbino odprt v soboto bodo izročili javnemu prometu nov bulevard, ki teče ob Erie jezeru, deloma skozi slovensko naselbino. Bulevard je sedaj gotov od vzhodne 9. ceste pa do 55. ceste, in bodo avto-mobilisti lahko rabili lepo cesto od sobote naprej. Bulevard so zgradili WPA delavci. Včasih jih je bilo do 9000 na delu, med njimi mnogo Slovencev. Veljal je $3,000,000. Delo se vrši še naprej, ker bodo bulevard potegnili prav do 72. ceste, kjer se bo združil z Lake Shore bule-vardom. Ni sicer to prvovrstna javna cesta, toda jako ugodna za avtomobiliste. St. Clair Ave. bo radi tega bulevarda mnogo razbremenjena. Bulevard je 50 čevljev širok. -o- Hčerka dospela Preteklo nedeljo sta dobila obisk tetice štorklje Mr. in Mrs. John Najniger, 14218 Thames Ave. Za spomin je pustila zalo hčerko prvorojenko. Mati in dete se nahajata v Womans bolnici. Dekliško ime matere je bilo Haffner. Iskrene čestitke staršem kotu tudi Mr. in Mrs. Math Haffne/r, ki sta tz?opet postala stari oče in stara mati! Ilirija mlajša Radi koncerta, ki se vrši 6. sepetmbra ima pevski zbor Ilirija mlajša pevske vaje in sicer v pondeljek 31. avgusta, v sredo 2. septembra in v četrtek 3. septembra. Starši, pazite, da bodo vaše hčerke in sinovi redno pri vajah! Pogreb Mrs. Berčič Pogreb Mrs. Frances Berčič se vrši v soboto ob 10. uri zjutraj iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda. Naj px'ipomnimo še, da je bila Mrs. Berčič sestra ranjke Mrs. Glicker. Cene sladkorju Velike čistilnice sladkorja v New Yorku in Philadelphiji so včeraj znižale cene sladkorju z,a 10 centov pri 100 funtih Slovenci imamo svoj dan v nedeljo v krasnem P u r i t a s Springs parku na zapadni strani Clevelanda. Park je sijajno opremljen za vso postrežbo in zabavo. Organizacija Jugoslovanskega kulturnega vrta priredi tam v nedeljo svoj izlet v korist olepšave Jugoslovanskega kulturnega vrta in postavitve nadaljnih spomenikov v našem kulturnem vrtu. Naš najbolj odlični ameriški Slovenec, škof Baraga, sameva sedaj v Kulturnem vrtu. Dobil bo v kratkem družabnika v spomeniku srbskega velmoža, pesnika in učitelja naroda vladike Njegoša. Kmalu potem bomo postavili v Kulturni vrt našega primorskega slavčka Simona Gregorčiča in duševnega velikana pisatelja Cankarja. Ako pridejo še drugi naši velmožje v naš Kulturni vrt, je odvisno od naroda njegovega zanimanja. m jugoslovanski Kulturni vrt bo najlepši izmed. vseh kulturnih vrtov v Clevelandu, pravi ponos naroda in v čast mestu Clevelandu, kadar bodo vsa dela, ki so sedaj v teku, pravilno izvršena. Da pospešimo ta dela apeliramo na narod, da pride na pomoč. Lansko leto je rtu rod se odzval stcprocentno, ko je pri hitel na Baragovo slavnost. In tudi to nedeljo vas pričakujemo, da se odzovete. V nedeljo pridejo tudi prvič v promet krasne razglednice Jugoslovanskega kulturnega vrta, ki kažejo ves vrt in obenem slike štirih spomenikov naših velikih mož, s katerimi se lahko ponašamo pred Amerikanci. Podrobni program glede izleta v Puritas Springs park v nedeljo ste že čitali ali pa dobite podrobnosti v našem časopisju jutri, čast naroda zahteva, da se [kar najbolj številno zglasimo. Vsa ameriška javnost nam gre drage volje na roko. Ponovno tudi povdarjamo, da je vodstvo Puritas Springs parka podarilo park nam Slovencem za nedeljo. Nobene najemnine ni treba plačati. Poleg tega pa imajo vsi otroci zastonj zabavo v parku, ko se bodo lahko vozili na raznih aparatih brezplačno do 4. ure popoldne. Za podrobnosti prosimo, da citate sobotni časopis. Narodna čast zahteva, da se zglasite v nedeljo.. -o-- Delavci za Baragov dan V nedeljo dopoldne ob 9. uri naj bodo vsi oni, ki bodo delali na velikem Baragovem dnevu v Puritas Springs parku zbrani pred staro šolo sv. Vida, da se skupno odpeljejo v park. -o- Brez licence Več kot 2,000 voznikov avtomobilov v državi Ohio je letos že zgubilo svoje licence na podlagi nove avtomobilske postave. Nihče teh voznikov se ni dosedaj še pritožil. Nova postava določa, da zgubi vsak voznik avtomobila licenco, če je bil spoznan na sodni j i krivim, da je vozil v pijanem stanju, ako je pobegnil od mesta nesreče ali če bi avtomobil v kriminalne namene rabil. Iz bolnice Iz bolnice se je vrnil Mr. Jos. Ponikvar, ki se sedaj zdravi na svojem domu, 1030 E. 71st St. Zed. države zahtevajo od Španije popolno svobodo morja Washington, 27. avgusta. Vlada Zedinjenih držav je danes zahtevala od španske vlade popolno svobodo morja in da imajo ameriške trgovske ladije popolno pravico voziti v pristanišča, ki so v oblasti upornikov toliko časa, dokler španska vlada ne bo zmožna uspešno blokirati dotična pristanišča. Zedinjene države so bile že od nekdaj zagovornica popolne svobode na morju. Ameriški poslanik v Madridu je povedal Španski vladi, da ameriška vlada ne more priznati akcije španske vlade, ki je izjavila, da so dotična pristanišča zaprta. Zaprta morejo biti le, če so uspešno blokirana, česar pa sedanja španska vlada ni zmožna storiti. Ameriški odgovor je prišel, potem ko je prej zunanji minister španske izjavil, da raatra španska vlada pristanišča v rokah upornikov kot "vojno zono," in da tujezemske ladje ne smejo v dotična pristanišča. Vsak poskus Španije ovirati prorto pot ameriškim trgovskim parnikom bo smatrala ameriška vlada kot za sovražno dejanje in bo tako. tudi nastopala, poleg tega, da bo zahtevala odškodnino za vsak slučaj. -o-- Pozor! Vatikan sporoča o ponovnih grozotah civilne vojne v Španiji. Stotine škofov, duhovnov in učiteljev umorjenih Rim, 27. avgusta. Vatikanska država je dobila včeraj avtentična poročila o nezaslišanih grozotah, ki jih počenjajo komunisti v Španiji napram katoliški cerkvi. Uradni časopis vatikanske države Osservatore Romano prinaša včeraj detajlna poročila. V Rim je dospelo zadnje čase mnogo španskih beguncev, ki pripovedujejo o početju komunistov, kar so videli na lastne oči. Nič manj kot 222 katoliških uči-teljev-redovnikov je bilo barbarsko umorjenih v Barceloni. Komunisti so v mestu Premio de Mar požgali cerkev, barbarsko ubili pet redovnikov in aretirali vse ostale redovne brate. V Cambria so prisilili komunisti, da so morali vsi redovniki in redovnice se preseliti na neki par-nilc, katerega so pozneje zažgali. V Vatikan so dospela tudi poročila, da so bili umorjeni katoliški škofje v mestih Segovia, Siguenza, Barbastro, Jaen in Lerida. Nekaj škofov so umorili s-sekirami, eden je bil ustreljen, enega so pa živega zažgali. Dragocene katoliške knjižnice z milijoni zgodovinskih knjig, so bile požgane. Milica je sicer skušala v mnogih slučajih preprečiti divjanje komunistov, toda največkrat je prišla prepozno. Stotine redovnic, ki so dolga leta živele v samostanskem zatišju ali pa ki so stregle bolnikom, je bilo napadenih, posiljenih, brutalno pretepanih ali umorjenih. Druhal se navadno napije, nakar začne uganjati svojo orgije. Položaj v Španiji je nepopisno tragičen. Drill teamom, ki bodo nasto pili v nedeljo v Puritas Springs parku, se naznanja, da naj bo do na mestu v parku najkasne. je ob 1:45 popoldne. Parada se začne pomikati točno ob 2. uri, torej bodite vse točne! Zbirališče je v parku na zapadni strani pri "Roller rings." Katere ne greste z avtomobili, se vam priporoča, da se peljeta tja s posebnimi busi, katere dobite pri svojih cerkvah. Vozne listke morate takoj danes dobiti pri Mr. Joe Grdina. Prihranile si boste mnogo skakanja in iskanja po cestnih železnicah, ako se peljete tja z busi. Kako priti tja, ako ce peljete zasebno, boste pa lahko brale v poročilu tajnika Kulturnega vrta. —• Albina Novak. —„-o- Sweeney in Davey V političnih krogih se poroča, da je kongresman Sweeney baje obljubil, da bo podpiral gover-nerja Daveya za ponovno izvolitev. Toda Sweeney o tem ničesar ne ve. Toliko je pa gotovo, da se pletejo razni politični nastopi, o katerih bomo podrobneje zvedeli po Delavskem dnevu, ko ' bo predsedniška kampanja prišla v svoj polni tir. Glede pokojnine Zastopniki kompanije cestne železnice v Clevelandu in zastopniki uslužbencev bodo te dni vsak za sebe obravnavali vprašanje' glede pokojnine unijskih uslužbencev pri cestni železnici. Kom-panija plačuje pokojnino sedaj onim, ki so delali gotovo vrsto let za kompanijo in ko so dosegli starost 70 let. Zastopniki unije pa zahtevajo, da se pokojnina začne s 65. letom. Tozadevno se bodo sedaj vršile obravnave. Lep program za Baragov dan Ob 11. uri dopoldne bo v cerkvi sv. Vida slovesna sv. maša s pridigo, katero bo imel Rev. Matija Jager. Sv. maše naj se udeležijo vsi v narodnih nošah. Potem pa odpeljejo busi izpred naših slovenskih cerkva nekoliko prej kot ob 12.30. Vsi busi se zberejo najkasneje ob 1. uri pred cerkvijo sv. Vida. Točno ob tej uri je odhod v Puritas Springs park. Nikogar se ne bo čakalo. Ob 2. uri je začetek programa, katerega bo otvoril predsednik Kultur, vrta, Mr. A. Grdina. Njemu sledi pozdravni govor župana Burtona. Za njim govori Most Rev. McFad- • den. Glavni slavnostni goden. Glavni slavnostni go-go Breti iz Lemonta. On govori v slovenščini. Častni kanonik Rt. Rev. Oman bo pa govoril v angleščini. Nadaljne pomembne govore bodo imeli Rev. Ponikvar, Rev. Bombač in Iiužnik ter drugi duhovniki. Zanimiv bo govor našega sodnika Hon. Frank J. Lauscheta, predsednika Kultur, vrtov Mr. Wolf-rama in Mrs. Zwick, ki je tajnica Kulturnih vrtov. Prosi se ljudi, da so točno na mestu, kajti busi ne bodo čakali. V parku bo vse preskrbljeno za jed in pijačo. Fina janje tina in mladi prašički vam bodo gotovo teknili. Priglasite se za vozne listke takoj danes. Dobite jih v uradu Kollandra, A. Grdina in Jos. Grdina. Vpraševanje po vstopnicah je og-gromno. Tekom programa nastopijo tudi pevski zbori in sledijo narodni plesi. -o-- * Hoover, bivši predsednik, si je izjavil, da bo aktivno delova za izvolitev Landona. Uporniki zmagujejo na vsej španski fronti Lizbona, Portugalska, 27. avgusta. Uporniške čete pod poveljstvom generala Mola so zasedle Lozoyas pokrajino, odkoder dobiva glavno mesto Madrid potrebno vodo. Obenem so uporniki zasedli tudi Rio Tinto pokrajino, kjer se je upornikom podalo 17,000 oboroženih rudarjev brez odpora. V bližini Atienze je bilo včeraj 700 loja-listo.v ubitih. Mnogo strelov na fronti lojalnih čet je padlo na francosko ozemlje v bližini Iru-na. Francosko prebivalstvo je bilo prisiljeno bežati. -1—o—-- Plače jeklarjev Iz New Ycrka se poroča, da ;eklarski magnati tam študirajo icakšne posledice znajo imeti zvišane plače 450,000 jeklarskih delavcev v Ameriki. Statisti-karji kompanij pravijo, da če bodo zvišane plače delavcev, da e bo cena jeklu tudi podražila n posledica bo, da se jekla ne bo toliko naročevalo kot sedaj In delavci bodo zgubili, ker ne bo toliko dela kot ga je danes v jeklarski industriji. Jeklarske družbe bodo položaj natančno preštudirale predno pridejo do odločitve. -o- WPA delavci Na nekem polju v bližini Granger Rd., Garfield Heights, je pobegli zločinec SO-letni John Majewski napadel 20-letno Mary Lapinski, 10001 Sladden Ave. ilotel ji je storiti silo, toda dekle je kričalo, da se je slišalo pol milje daleč in WPA delavci v bližini so prišli na pomoč in tudi prijeli zločinca. Sloni na razstavi V soboto dospejo na Veliko jezersko razstavo trije veliki sloni, ki se bodo kopali v jezeru za zrbavo posetnikom. Sloni se bodo kopali in proizvajali vsakovrstne trike v vodi. * Poljska vlada je izpustila iz zaporov ameriško državljanko Mrs. Atkinson. AMERIŠKA - s-* —____________________ i t AMERIŠKA DOMOVINA" rAHKRICA£| HONS — SEOXffNIAH DAILT N1W8PAPM 111 T m. Olstr in. Qtonluod. Oblo ___rahmhafl dally wpt fangMi MM» HolltUy«_ NAROČNINA: K* Ameriko In Kanado, na leto 16.50. Za Cleveland, po po«ti, celo leto 17.00 Sa Ameriko ln Kanado, pol leta (3.00. Za Cleveland, po poitl, pol leta $3 60 Z& Cleveland, po raznafialcih: celo leto, IS.50, pol leta. |3.00. Za Evropo, celo leto, 18.00. Posamezna Itevllka, 8 cente SUBSCRIPTION RATES: V. B. and Canada, »6.60 per year; Cleveland, by mall, «7.00 per year. 0. & and Canada W.00 tor • month*; Cleveland, by mall, 13.60 tor t month« Cleveland and BueUd by carrier«, ll.it per year, (3.00 tee i months. Single Pa bagdadski paša me ne b° izdal, še manj pa me izro-| mojim zasledovalcem." 'Ne zaupaj nobenemu Turku, Pa tudi nobenemu Perzu! i reviden si bil dosedaj,. za-H-1 se hočeš svoji previdnosti izneveriti? V Kerbelo lahko Prideš tudi, ne da bi se ti bilo treba pridružiti karavani smrti." ''Ne poznam pot v Kerbelo.'i' '/Vodil te bom." (Ali poznaš pot v Kerbelo?" Ne. Pa našel j0 bow. Ally ^i je dal dar, da najdem i ez v°dnika tudi v take kra-i,*,er še nikdar nisem bil." „ bo šlo, emir! Na vsak !n moram v Kadhimen k ljudem." sl[riv°rej obišči Kadhimen na . Pa se izogni Bagdadu *(karaVaoi gmrti „ gospod, nisem strahopet-Yy,• ;.. Ali naj si moji ljudje da se bojim?" g Dobro! Tudi ti si pogu\en ovek! To me veseli. Najina značaja se ujemata. Skup.aj Do>;a potovala." "Prav mi je, emir. Pa le z enim pogojem smeš z menoj Potovati." "In sicer?" 'Emir, bogat sem, zelo. bogat. Ako hočeš z menoj potovati, zahtevam, da sprejineš od mene vse, kar potrebuješ." "Potem bi bil tvoj sluga ki 8a plačaš." "Ne! Moj gost si, moj pri- jatelj! Ljubim te in zato mi moraš dovoliti, da skrbim za tebe. Pri Allahu prisegam, da ne bo potoval z meno.j, ako tega pogoja nočeš sprejeti!" "Siliš me s svojo prisego, da moram tvoj pogoj sprejeti. —-Dober si z menoj, zaupaš mi, čeprav me še ne poznaš." "Da te ne poznam, praviš? Ali nas nisi rešil iz rok Bebbe-hov? Ali mi ni Amad el -Gandur pripovedoval o tebi? Skupaj bova ostala in za tisto malenkost, ki ti jo morem nuditi, mi boš ti nudil zaklade, za katere sem se dozdaj zaman boril, ker nikogar ni bilo, ki bi mi jih nudil. Zaklade duha mislim namreč." Pomolčal je, pa nadaljeval: "Emir, nisem navaden Perz, običajen bogat človek, kakor jih najdeš v moji domovini. Trudil sem se za duševnimi zakladi, študiral sem in tudi marsikaj vem. Vem na primer, da je naša dežela puščava v primeri z vašo, vem, da ima pri vas največji siromak veliko več pravic, kot pri nas sam veliki vezir. Vem, da vaši otroci več vedo, ko pri nas ljudje, ki se imenujejo učene. Vem, da imate pri vas šole, da uživate dobrote iznajdb, ki vam lajšajo in lepšajo življenje. Vse to vem in vem še marsikaj drugega. Premišljeval sem, odkod ta razlika in našel pravi razlog. Vi imate matere, mi pa nimamo ne mater ne žen. Dajte nam dobrih mater, potem bodo tudi naši otroci taki kakor so Vijiši. Dajte nam pridnih žen, dajte nam družino! Družina je tista sveta, rodovitna zemlja, ki v njej srce otrokovo požene korenine, ki se v njej razraste v rodovitno drevo. O. Mohamed, sovražim te! Ti si našim ženskam vzel dušo, ti si jih ponižal v sužnje naših strasti, ti si uničil našo možatost, okamenil naša srca, ti si nam uničil družino in iz-premenil našo deželo v neplodno pustinjo in prevaril one, ki tvojim naukom sledijo." Vstal je in s povzdiguj enim glasom govoril obtožbo zoper svojega preroka. Dobro, da ga njegovi ljudje niso culi! Dolgo je molčal. Šele ko se je pomiril, se je spet obrnil k meni. "Ali poznaš pot- odtod v Bagdad?" "Nikoli še nisem tod potoval, pa mislim, da jo bom že našel. Vsaj izgubil se ne bom." Nato sem pripomnil: "Dve poti imamo na izbiro. Ena pelje čez gore na jugozapad tja proti gorovju Hamrin. To gorovje prekoračimo, pa smo v mezopotamski ravnini in pri Tigrisu, ob njem navzdol pa ni več daleč v Bagdad. Druga pot pa pelje vedno ob reki Džali trdo proti jugu. In Dža-la se izliva nekaj kilometrov južno od Bagdada v Tigris." "Kako daleč misliš, da je odtod do Bagdada, oziroma do Kadhimena?" • "Po prvi poti čez gore bi potrebovali pet dni, ob Džali pa smo že v štirih dneh v Bagdadu." "Ali peljejo te poti po obljudenih krajih?" "Da. In zato so po mo j epi mnenju še najbolj varne." "Toyej so še tudi druge p,o-ti razen teh dveh?" "Seveda. Pa potovati bi morali po ozemlju roparskih be-duinov." "Katerega rodu so?" • "Rodu Džerboa, pa včasih zaide na njihovo ozemlje tudi kaka četa rodu Lam." "Se jih bojiš?" "B.ojim? Ne! Pa previden človek izbere med dvemi poti vedno tisto, ki je manj nevarna. Potni list imam stambul-skega sultana, ob Džali in za- Pogumne telefonistke Theodore N. Vail Memorial sklad vsako leto nagradi telefonistke, ki so se tekom leta izkazale kot najbolj pogumne. Nagrade so od $250.00 do $1,000. Pa ni ta nagrada, ki napravi telefonistke srečne, ampak je zavest, da so s svojo prisotnostjo duha in naglo odločnostjo poklicale na lice kake nezgode policijo, ognjegasce, ambulance itd. Telefonistke so v mnogih krajih postale pravi angeli varhi nad svojim okolišem in ljudje se zanesejo nanje v prepričanju, da jih bodo zbudile sredi noči, če preti kraju ta ali ona nesreča. Naj navedemo nekaj primerov iz delovanja ameriških telefonistk. Grace Gallagher, nočna telefon istka na čikaški centrali, je opazila, da -se je posvetila luč na deski, znamenje, da nekdo kliče. Telefonistka je odprla zvezo in zaklicala mehanično: "Katero številko želite, prosim?" Toda slišala ni drugega kot zamolklo vzdihovanje in stokanje, potem je bilo pa vse tiho. Telefonistka je takoj vedela, da je nekaj narobe. K nesreči je prišel klic od ene izmed štirih linij, ki so bile na tisti zvezi. Trenutek zatem je poklicala policijo in ji dala naslove vseh štirih strank. Takoj zatem je bil že policist na potu do teh naslovov. Na prvem naslovu je lastnik hiše neveljno zagodrnjal, češ, da je v hiši vse v redu. Drugi naslov je bilo letno bivališče in na trkanje mu ni nihče odgovoril na trkanje. Brez premišljanja je policist vdrl vrata in našel v spalnici na tleh Mrs. Katherin^ Adair, poleg nje pa je ležal pre-vrnjen telefon, na katerega je klicala za pomoč. Blizu nje jt ležal v nezavesti njen soprog, v drugi sobi pa, dva otroka, v starosti 2 in 10 let, tudi v nezavesti. Vse štiri je omamil plin, ki je uhajal iz peči. Nagla zdravniška pomoč je spravila vse štiri k zavesti in izven nevarnosti. Miss Leona Smith je bila telefonistka pri Mountain States Telephone and Telegraph Co., v Morrison, Colo. Iz svoje sobe je lahko videla daleč v colorad-ske gore. Ker je bila domačinka, padno od nje me bo ščitil, Džerboa pa se ne bodo zmeni ili zanj," "Pa kljub temu bi se rajši odločil za to samotno pot. Begunec sem. Ce sem srečno prišel do. meje, se ne bi dal rad ujeti zadnji trenutek." "Morebiti prav praviš. Pomisli pa, da pelje pot na .jug po pustinjah, ožganih od sonca! Ženske imaš v svojem spremstvu, potovanje po pu-jščavi bo zanje naporno." j "Ne bojimo se ne žeje ne | lakote, ne vročine ne mra^a-Le enega se ženske bojijo, da bi nas zasledovalci našli. Mehove imam, vode si lahko vzamemo za več dni s seboj, z živili pa sem preskrbljen za več kot teden dni." "In — ali smeš popolnoma zaupati svojim ljudem?" "Popolnoma, emir!" i "Dobro! Potovali bomo po ozemlju Džerboa. Allah nas bo čuval. Ko se nam rane zacelijo, lahko koj odpotujemo." Vrnila sva se v tabor. Poiskal sem Lindsaya in mu povedal, da bomo potovali v Kadhimen in v Bagdad in mogoče tudi v Kerbelo. "Bo nevarno, sir?" je vprašal. "Vsekakor. Po ozemlju roparskih beduinov bomo marsikaj doživeli, mislim, Kadhimen in. Bagdad za naju ravno. ne bosta posebno nevarni mesti, pač pa Kerbela. V Ker-jbeli vas enostavno raztrgajo, če vas spoznajo." "■\yell!" je dejal hladno. — "Torej poj dem v Kerbelo." (Konec) rešile mnogo življenj je poznala moč neurja in je vedela, kdaj hudi nalivi lahko po-! plavijo doline. Ko .je nekega dne stala pri oknu, je opazila tako znamenje bližajoče se nevihte. Brez pomisleka se je vsedla k telefonu in poklicala malo mestece Idledale, ki je ležalo najvišje koncem doline. Naročila je, naj ljudje pazijo in če bi pretila kaka povoden j, naj jo pokličejo. Petnajst minut kasneje je že dobila klic, da se vali doli po grapi ogromna masa vode. Miss Smith je že imela pred seboj na listku imena družin, ki so stanovale v ogroženih krajih. Takoj je začel delovati njen telefon in v par minutah so bili vsi ljudje po-svarjeni, da so se maknili pravočasno. S tem odločnim činom je rešila najmanj 1000 življenj. Mrs. Eula V. Orr, je bila telefonistka v Ferryday, La., v Mississippi dolini. Neke noči jo pokliče oddaljeni farmer na telefon in ji v par besedah zavpije: "Jez se je podrl! J'oplava!" Mrs. Orr je šla takoj energično na delo. Poklicala je policijo, bolnice, ognjegasne postaje n domove onih, ki so imeli svoje hiše v krajih, kjer se bo privolila voda. Par minut kasneje je bila voda že v njeni vasi. Celo v njen urad je pridrla voda in jila kmalu dva čevlja visoko. — Toda Mrs. Orr je vztrajala na svojem mestu. Naenkrat za-'.venketa- okno. Mrs. Orr se obr-le in vidi, da je voda zanesla jb njeno hišo drevo, katerega nočna veja je udarila ob okno n ga zdrobila. Toda to ni bilo, kar ji je pognalo vso kri k srcu. Z veje se je odvila ostudna kača in se, spustila v vodo. Kača je plavala proti mali platformi, kjer je itala telefonistka pri telefonskem aparatu. Z grozo je zrla tačo, ki se ji je bliskovito bli-:ala. Ko je kača priplavala do platforme, se je počasi dvignila n skušala splezati na suho, šivajoč svoj rdeči jeziček proti te-efonistki. V grozi se je Mrs. Orr umaknila v skrajni konec vzpetine in pri tem s komolcem zadela na kladivo, ki je tam ležalo. Ne da bi dalje premišljala, je pogumna ženska zgrabila za kladivo in ubila kačo, še predno je mogla ta popolnoma zlesti do nje. Voda je ostala kakih šest tednov in ves ta čas je vztrajala Mrs. Orr pri telefonski centrali. S čolnom se je vozila v urad in zopet domov. Brez njene pomoči bi bil ves okraj brez telefonske zveze in rešilna akcija bi bila vsa zaostala. Sara Rooke, ki je bila že priletna, je pa dala svoje življenje pri izvrševanju svojega poklica, ko je poplava zalila farmersko mesto Folsom v Novi Mehiki. Pozno neke deževne noči jo je poklical rančer, kakih deset milj višje v dolini. Povedal ji je, da se je utrgal oblak in da se vali ogromna množina vode proti mestu. Takoj je poklicala far-merje, za katere je vedela, da sp na krajih, kjer se bo privalila veda. Potem je poklicala ljudi v mestu samem in za tem one na drugi strani. Ljudje so bežali v višje ležeče kraje in tudi njo so prosili, naj beži. Toda telefo-nistka je rekla, da je njeno mesto pri telefonu, da daje postrežbo do zadnjega trenutka. Tedaj se je privalila voda. — Hiše so se začele podirati in so splavale kot lupin,ce po hudourniku. Med drugimi poslopji je odnesla voda tudi telefonsko centralo in v nji je bila Mrs. Rooke, ki je našla smrt v mrzlih valovih. Hvaležni ljudje so ji postavili na grob velik kamen, na katerem j.e bila vdelana plošča z napisom, da je umrla gj. tem, da je rešila druge. Hi lah Haase, telefonistka v Clinton, Indiana, je dobila telefonski klic, da je pet roparjev izropalo banko v domačem mestu in da beže v avtomobilu, zasledovani od policije. Telefonistka je takoj poklicala šerife in policijo v vseh krajih, ki so ležali v približni smeri bežečih roparjev. Poklicala je tudi razne hiše ob potu, povedala ljudem, v kakšnem avtomobilu roparji bežijo in prosila, naj ljudje priskočijo na pomoč. Dve uri po bančnem ropu so zajeli roparje na neki farmi blizu Fairmont, III, kakih 50 milj proč. Dva roparja sta bila ubita pri streljanju, tri so pa prijeli. V avtomobilu so dobili $15,000, katere so roparji onesli banki. T. Lewis, pilot poštnega aero-plana, je zašel v snežnem mete-žu in ni vedel, kje se nahaja. Pač je videl pod seboj luči malega mesteca, toda ni pa vedel, kje bi lahko varno pristal. Krožil je nad mestecem Potter, Nebraska. Telefonistka Mabel Hite je slišala, da kroži nad mestom aeroplan in je takoj vedela, da je pilot v snežnem viharju izgubil smer. Telefonistka je hitro poklicala v Sidney, kjer je zra-koplovni pristan in povedala situacijo. Tam so ji rekli, naj hitro pokliče kakih 30 mož, ki naj dobijo na železnici močne rdeče baklje in s temi bakljami naj obstopijo kako malo ravnino. Pilot bo takoj razumel vso stvar. V par minutah je že obkrožilo kakih 40 moških malo ravnico.za mestom in kmalu potem se je spustil pilot varno v ta krog in se je imel za svoje življenje zahvaliti e|ino!e odločni telefonisti«. DNEVNE VESTI Landon pravi, da bo odpravil davke Buffalo, 27. avgusta- Gov. Landon je imel včeraj precej oster političen govor v tem mestu, v katerem je očital sedanji administraciji, da zavlačuje vrnitev prc-speritete, ker je naložila previsoke davke in ker brezobzirno trosi ljudski denar. Roosevelt, je dejal Landon, prav nič ne misli na bodočnost. Dve ali tri generacije bodo plačevale dolgove, katere je naredil Roosevelt. Kandidat Landon je bil videti zelo bojevit. Prvič tekom politične kampanje se je zgodilo, da je prešel v osebne napade proti predsedniku. Landon je med drugim izjavil: "Amerika živi danes v paradižu norcev." "Amerika gre iz deficita v deficit." "Živimo v atmosferi radodarnih p o t r a t n i k o v." — Roosevelt skuša narediti slehernega bogatega, a v resnici je sleherni postal reven." — Končno je izjavil Landon, da če bc on izvoljen predsednikom, da bc skušal odpraviti kolikor mogoče davkov. -o- Landon fašist? Washington, 27. avgusta. Earl Browder, komunistični kandidat za predsednika Zed. držav, je označil Landona, republikanskega predsedniškega kandidata kot predhodnika prve fašistov-ske organizacije v Zed. državah. Oba, Landon ill Browder, prihajata iz države Kansas. Browder je povedal, da mu je znano iz najboljših virov, da če Landon letos ne bo izvoljen predsednikom, da bp n.astala fašisto.vska revolta, ki. bo preprečila, izvršitev ljudske volje in usilila Ame rikancem faši^tovske- nauke. --0:- Kandidat dr. Townsenda ponovno poražen San Francisco, 27. avgusta. Sheridan Downey, ki je legalni zastopnik d*.. Townsenda, in ki je kandidiral za kongres, je bil poražen od kongresmana demokrata Bučka. Downey je dobil pol manj glasov kot njegov nasprotnik, ki je tekom kampanje propagiral pokojninsko idejo dr. Townsenda. Jack London ROMAN TREH SRC Meet me at Birk's 6220 St. Clair Ave. (next to Bath House) Fine Liquors, Blue Ribbon Beer, Good Sandwiches, and Fish Fru Event Fridau BIRK'S CAFE—Where Good Friends Meet Ali veste, da lahko pošljete v staro domovino 1000 dinarjev aa $22.50 1000 laških lir za $82.75 500 dinarjev za 11.50 500 laških lir za 43.00 200 laških lir za 17.40 Ameriške dolarje v bankovcih, money ordru: $100 za $102.50 • 50 za 51.50 20 za 21.00 Zneski nad $100 posebne cene. Predno pošljete denar v staro domovino, vprašajte pri: MIHALJEVICH BROS. 6031. ST. CLAIR AVENUE Urad odprt zvečer do sedmih. UmDAIRY SLOVENSKA MLEKARNA Jos. Glavan, lastnik 1166 EAST 60th STREET IIEnderson 5832 Se toplo priporoča gospodinjam za vse mlekarske izdelke Zavarovalnina VSEH VRST Se priporočamo HAFFNER'S Insurance Agency 6106 St. Clair Ave. L '^' ^^jl^-^^^SifC: t SkŠk Hi ifr^lililllsiP^ NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnega srca naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je pretrgala smrt nit življenja ljubemu soprogu in dobremu očetu Johnu Petkovšek ki je bil rojen na Uncu pri Rakeku. Bolan je bil samo 12 dni ter je umrl 19. julija 1936 v bolnici v Painesville, O. Pogreb se je vršil po katoliškem obredu dne 22. julija na Kalvarijo pokopališče. . , Pokojni je bil član društva Jugoslav Camp št. 293 WOW ter se zahvaljujemo članstvu za podarjeni venec in za lepo udeležbo pri pogrebu. Enako se zahvaljujemo pogrebnlku Mr. Zeletu in sinovom za lepo urejen pogreb in simpatije. Ne moremo pa dobiti zadosti zahvalnih besed darovalcem krasnega cvetja in za darove za sv. maše, za sožalje in simpatije, ki ste nam jih izkazali v urah žalosti. Posebno se zahvaljujemo bratu pokojnega, Lovrencu Petkovšku in družini, družini Fany in Jakob Selan, družini Struke'j in Pavlich iz Lorain, O., družini John Urbas, družini Joe Modic iz E. 236 ceste, družini Frank Slabe, Lindner Employees, družini John Hlad, E. 64th St., družini Andrej Bajt, Addison . Rd., družini John Brodnik iz Carl Ave, družini Margareta Ahlin, družini Zobec, družini Johana Cesnik, družini Mary Elesch, Mr. in Mrs. Louis Rigler, družini Louis Kariš, Mr. Frank Simončič, družini John Simončič, družini Andrej Bajt iz Carry Ave., družini Louis Urbas iz Grove Wood, družini Rozi Zupančič, Mr. Tony Gorenc, Boys from Dept. 53 and 43 Cleveland Twist Drill Co., Diamond Alkali Co, Coustig Dept., Neighbors Farmers, Mr. Charles Wohlgemuth, South and Dea.1 Family, Mr. in Mrs. Hosta in družina, family Micaenski, family Skof, family Wireneus. family Wiltshire,' family R. Gridley, family T. C. Keener, family Turner, Mr. in Mrs. Verbič in družina, family Hausmann, family Phil-bar, family J. H. Harrison, Mr. in Mrs. H. Van Ambiugh, family Leo Crellin, Mr. in Mrs. Nickerson, Mr. in Mrs. Geizer, Mr. in Mrs. Bixler, Mr. in Mrs. R. V. Gray, family Prelc, Mr. in Mrs. D. Davis, Mr. in Mrs. Snyder. Enako se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so žrtvovali čas in nam dali avtomobile na razpolago, da so vsi prijatelji in znanci pokojnega spremili k zadnjemu počitku in sicer so dali avtomobile sledeči: Jos. Petkovšek, John Brodnik Jr., Frank Ahlin, Lovrenc Petkovšek, John Hlad! Thomas Meglich, Jack Selan, Lawrence Petkovšek Jr., Frank Až-man, Joe Ahlin, Louis Karis, E. F. Foshay, Anton Bogolin, J. Menart, Matt Bajt. Frank Skoff, Mr. Smole. Ice Cream — sladoled Mi sami izdelujemo sladoled. Toplo se priporočamo za naročila v poljubni množini za piknike, svatbe in parties. Pripeljemo na dom. Za večja naročila posebno snižane cene. Mandel Drug Store SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. KEnmore 0031 NOKGE PEČ W (P ^(^) UO*^^) Norge peč, kot je danes na V ^^^ fcft«'^ ( elektriko ali plin, je pro- ^—V^A«^ dukt več kot 40 let preiz- ^^ kušenj v izdelavi kuhinjskih predmetov. Oglejte si jih in videli boste, da je ni večje vrednosti. ROLLATOR LEDENICA Norge—in samo Norge—ima navaden, jako močan mehanizem, ki traja skoro za vedno. Ker je močan, zato dela samo del časa, da shladi živila in napravi led. Oglejte si Norge, predno kupite • „___: Glejte, da dobite največ za vaš do- j&glR .^(Ji^Lft I lar, ki ga investirate v hišnih po- Ifo^/ trebščinah. Primerjajte ko kupu- i?--« M^s-M' jete. Karkoli mislite kupiti: ledenico, peč, pralni stroj ali likalnik —se vam bo izplačalo, če si ogledate Norge, predno kaj kupite. NORGE DIVISION Borg:-Warner Corp. Detroit, Michigan Vprašajte nas za prosto demonstracijo Norge ledenice doma. Mi popravljamo pralne stroje vseh izdelkov, dalje vse električne predmete in radije. Postrežba in deli po zmerni ceni. Radio tube vseh izdelkov. tSVETF'S FLOWER SH0PPE< k MISS FRANCES SVETE, lastnica 4 f 6120 ST. CLAIR AVE. HEnderson 4814 CVETLICE ZA VSE NAMENE Točna poBtretba—zmerne cene. SKUPNE PRALNE ENOTE Za pranje v moderni hiši nudi Norge popolno vrsto finih pralnin strojev in likainikov največja veljava za vaš denar. Ignac Slapnik, st. CVETLIČAR 6X02 ST. CLAIR AVE. HEnderson 1126 TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE Imamo » polni lalocl. Poitljama tudi po pošti, Mandel Dm* Co. 15703 Waterloo Rd. Cl«»elaad, C. KREMZAR & RENKO RADIO & APPLIANCE CO. 6518 St. Clair Ave. ODPRTO ZVEČER DO DEVETIH Carl Kremzar in Frank Renko, lastnika LOUIS OBLAK TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE, HEnderson 2978_ Tebi pa ljubljeni soprog in nepozabni oče, kličemo: počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda. Pri nas ostaneš za vedno v lepem spominu. Na svidenje nad zvezdami. Anton Žnidaršic MLEKARNA 6302 Edna Ave__HEnderson 7963 Se priporoča Žalujoča soproga in otroci Petkovšek. Le Roy, Ohio, 27. avgusta 1936. Ako bi Indijanca ne izpolnjevala vestno službe, bi se bil Kitajec skril blizu naselbine, da bi si bil od blizu ogledal prišlece. Ker se pa ni mogel upirati, je molče zapustil naselbino. Spotoma je moral starki večkrat pomagati s po-žirkom dobre kapljice, da ni omagala in obležala. Enrico je dvignil Leoncio iz sedla p.rej, predno je sama raz jahala mulo — tako ga ji vleklo, da jo čim prej objame. : Nekaj časa so se vsi vprek ob- i jemali in poljubovali, zakaj : očetovemu zgledu so sledili tudi sinovi. Ko se je prvo ve- ] selje nekoliko poleglo, je Fran- ; cis pomagal iz sedla Tisti, ki : sanja. Držal jo je za roko in j Čakal, da prideta tudi ona dva na vrsto. ] — To je moja žena, — j< dejal Francis Enricu. — V i Kordillere sem šel iskat zakla- : de, pa sem našel tole lepotico. Menda še ni bilo na svetu člo- : veka, ki bi imel tako srečo. — Ona je žrtvovala zanj ogromen zaklad, — je zašepeta-la Leoncie. — Bila je carica majhnega carstva, — je pripomnil Francis ter se hvaležno ozrl na Leoncijo, ki je takoj pripomnila : — In rešila nas je vse. Bili smo v smrtni nevarnosti, ona pa je žrtvovala svojo krono, da nas reši. Leoncie je bila tako gin j ena, da je objela carico in jo potegnila za seboj v hišo. XXIII. V vsem razkošju opreme, ki so se ji poznali sledovi španskega srednjega veka in posebnosti novega sveta v kroju, ki je bil posebno priljubljen med panamskimi aristokrati in bogataši, je jahal Torres po obali proti Solanovi naselbini. Za njim je tekel velik bel pes, ki je bil vedno pripravljen prehiteti celo najhitrejšega konja. Ko je Torres zavil na strmo stezico proti naselbini, je opazil Yi Poona, ki se je ustavil, da si sključena starka nekoliko odpočije. Torres se za to čudno dvojico ni dosti zmenil. Bil je tako okusno in bogato oblečen, da se pač ni mogel spuščati v pogovor z vsakim capinom. Pač pa ga je Yi P0011 radovedno premeril s svojimi poševnimi mongolskimi očmi. Nobena podrobnost ni ušla bistremu kitajskemu očesu. I11 Yi Poon je pomislil: na videz je zelo bogat; vse kaže, da je Solanov prijatelj. Gre naravnost v naselbino. Morda je celo ljubček senorite Leoncie. Ali pa mu je že dala košarico. V obeh slučajih lahko računam, da kupi tajnost Leon-ciinega rojstva ... A po zunanjosti je mož bogat, zelo bogat! V salonu Enrikove hiše so bili zbrani vsi iskalci zakladov in člani rodbine Solano. Carica je pripovedovala o podrobnostih ekspedicije in srdito omenila, kako je Torres ukradel dragulje iz njene zakladnice, kako je padel v vrtinec, predno ga je pes zgrabi] za grlo in kako je naposled tudi pes skočil za njim.— Pri teh besedah sta Leoncie in Henry naenkrat presenečeno vzkliknila: — Pravite, da hudiča ni? — je rekel Henry. — Le poglejte skozi okno! Torres se bliža naselbini ! — Jaz ga sprejmem prvi! — je zakričal Francis in stisnil pesti. — Ne, — se je oglasila Leoncie. — Torres je lažnivec, kakršnih je malo. On laže čudovito, saj smo se sami prepričali. Nastavimo mo past. Prepričana sem, da se ujame. Takoj razja-še konja. Skrijmo se. Oče! Namignila je očetu in bratom, naj se ji približajo in zašepeta-la: — Sedite, kakor ste sedeli, in držite se, kakor da si še vedno niste opomogli od žalosti povodom moje smrti. Torres ne bo slutil, kakšno past smo mu nastavili. Začnite takoj pripovedovati, kaj je z menoj. Lagal bo kar na debelo. Mi pa stopimo ta čas za špansko steno. — Skrite se! Le urno! Prijela je carico za roke in skočila za špansko steno, kamor Sta ji sledila tudi Francis in Henry. Torres je odprl vrata in zagledal rodbino v globoki žalosti. Hliniti žalost ni bilo težko, ker so bili tik pred Torresovim prihodom res potrti, misleč, da se "Leoncie nikoli več ne vrne. Enrico je hitro vstal ter pozdravil dragega gosta, nato je pa iz-nova omahnil v naslanjač. Torres mu je segel v roko. Bil je tako ginjen, da niti govoriti ni mogel. — Gorje! — je spregovoril naposled ves potrt. — Vsi so mrtvi. Tudi ena, vaša prekrasna hči Leoncie je našla smrt. — Oba Amerikanca sta poginila ž njo. Ricardo ve, da so našli smrt v sveti gori plemena Maya. — Ta gora je kraljestvo skrivnosti, — je nadaljeval, misleč, da se je obup v Enri-covem srcu že nekoliko polegel. — Bil sem ž njimi v trenutku, ko so umrli strašne Gertrude Michael, filmska igralka, kaže suknjo, ki bo v modi letošnjo jesen. smrti. Če bi me bili ubogali, bi se jim nič ne zgodilo. Toda niti Leoncie ni hotela ubogati starega prijatelja rodbine Solano. Ne, hotela je na vsak način poslušati nasvete obeh Američanov. Po neverjetnih naporih se mi je posrečilo najti pot iz gore. Zagledal sem dolino Izgubljenih duš in zopet sem se vrnil v podzemlje, da poiščem nesrečne tovariše. . . Tisti hip je planil v sobo velik bel pes, ki ga je podil mlad Indijanec. Takoj je začel cviliti in vohati po tleh, kakor da čuti v bližini carico. Pes je že hotel skočiti k španski steni, toda Torres ga je zgrabil za vrat in vrgel iz sobe. Poklical je dva Indijanca, Solanova hlapca, in jima strogo prepovedal puščati psa v sobo. — Pes naj ostane zunaj, — je dejal Torres, — o njem vam povem pozneje. Zdaj pa poglejte to-le." Potegnil je iz žepa polno pest draguljev. — Trkal sem na vrata mrtvecev in glejte: v mojih rokah je zaklad plemena Maya. Sedaj sem najbogatejši človek v Panami. Moja moč. . . — Bili ste navzoči, ko je moja hči umirala, — ga je prekinil Enrico ves objokan. — Kaj res ni imela na pragu v večnost nobene besede zame? — O da! — je zaplakal Torres. — Umrla je z vašim imenom na ustnicah. Njene zadnje besede so bile. . . Toda tisti hip je mož strašno izbulil oči. Stavka ni mogel končati, ker je zagledal pred seboj Henry j a in Leoncijo, ki sta stopila iz skrivališča in šla mirno po sobi, kakor da Torresa sploh nista videla. V intimnem pogovoru sta šla mimo njega in se ustavila pri oknu. — No, kakšne so bile njene zadnje besede? — mu je prigovarjal Enrico. — Zla. . . zlagal sem se! — je zaječi j al Torres in zardel. Sam ni vedel, kako naj se reši iz pasti, ki so mu jo tako spretno nastavili. — Bil sem prepričan, da so našli smrt in da se nikoli več ne vrnejo. — Hotel sem ublažiti ta udarec, senor Enrico, zato sem rekel to, kar bi vaša hčerka nedvomno spregovorila pred smrtjo. Iz istega plemenitega nagiba sem vam naznanil tudi smrt Francisa, ki ste ga tako ljubili. Mislil sem, da boste lažje prenesli vest o njegovi smrti kakor pa o tem, da je Francis podel ameriški pes. Tisti hip je hrt veselo zalajal in skočil k španski steni. Oba Indijanca sta ga komaj zadržala. Torres seveda ni slutil, zakaj pes laja in sili za špansko steno. Slepo je rinil z glavo v past, ki mu jo je nastavila usoda. — V dolini Izgubljenih duš prebiva zabito, slabotno in prismuknjeno bitje, ki si domišlja, da vidi v bodočnost. To je ostudna in krvoločna ženska. Ne tajim, da je na zunaj lepa. Lepa je pač tako, kakor je. lepa stonoga v očeh naravoslovcev, ki vidijo v vsaki golazni lepo-to. Sami vidite, kaj se je zgodilo. Henry ju in Leonciji je pomagala pobegniti iz doline po neki skrivni poti, dočim je obdržala Francisa kot svojega ljubčka. V dolini Izgubljenih duš namreč ni katoliškega dluhovnika, zato se nista mogla poročiti. Živita kar 11a koruzi. Tega pa ni kriva Francisova ljubezen do tega strašnega stvora. Ne, Francis se je sicer zaljubil, toda ne v njo, marveč v njene dragulje." Podla ameriška kača, ki se je drznila žaliti s svojimi ljubavnimi pustolovščinami našo neomadeževano Leoncijo. Dobro vem, kaj govorim. Sam sem videl. . . Veselo pasje lajanje je uglu-šilo njegove besede in pre- strašeni Torres je zagledal' Francisa, ki je hodil s carico v intimnem razgovoru po sobi. Carica se je ustavila, da poboža psa, ki se je vzpel na zadnje noge ter ji položil prednje tace na rame tako, da .ji je segalo njegovo žrelo čez glavo. In Torres, ki je ves prestrašen lovil sapo, je zaman napenjal možgane, da si izmisli novo laž, ki bi mu pomagala najti izhod iz kočljivega položaja. Prvi, ki se je na ves glas zakrohotal, je bil sam Enrico Solano. Očetu so se pridružili sinovi in smejali so se tako, da so jim tekle solze iz oči. — Saj bi se bil lahko sam poročil ž njo, — je zamrmral Torres srdito. — Kleče me je prosila, naj jo poročim. — Zdaj, — je spregovoril Francis, — vas pa rešim neprijetnega posla s tem, da po- stavim tega falota pod kap. Toda Henry je stopil naprej in protestiral, češ: — Tudi jaz imam rad take posle. In to-le bo kot nalašč zame. Saj se že davno pripravljam, da mu preštejem rebra. Kakor bi trenil z očesom, sta skočila oba Morgana k Torresu, hoteč ga zgrabiti za vrat in vreči skozi vrata. Zadržala ju je carica. — Najprej, — je dejala, — mi mora vrniti bodalo! ki mi ga je ukral. — Potem pa, — se je oglasil Enrico, ko je Torres vr bodalo, — bi vam moral vrniti tudi dragulje, ki jih je ukradel iz vaše zakladnice, draga lady. Torres se ni upiral. Segel je v žep in položil na mizo pest draguljev. Enrico se je ozrl na carico, toda ta je mirno stala in čakala, kaj bo. — Še! — je zaklical Enrico. In Torres je položil na mizo še tri divne, nebrušene rubine. — Morda bi me zdaj radi preiskali kakor navadnega tatu? — je vzkliknil ves iz sebe od ogorčenja ter obrnil oba hlačna žepa. — Jaz ga preiščem! — .je dejal Francis. (Dalje prihodnjič.)