Tedaj XXXIII. spodarske 5 obrtniške narodne fehajaj0 vsak° sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold po posti pa celo leto 4 gold. 60 kr pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 19. maja 1875. Olbseg: Kmetijska šola na Dolenskem. I novo nasajenega vinograda? Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. (Dalje.) V " Čedalje manj je vode v rekah in studencih in zakaj ? Koliko stane 1 oral Prislovice in reki iz Istre. Slovansko slovstvo. Odprto pismo Njegovi ekscelenciji g. ministru pravosodja na Dunaji. Turjaški Hervard. (Kon.) — Iz deželnih zborov. Naši dopisi. — Novičar. Gospodarske stvari. Kmetijska sola na Dolenskem. Ena najvažnejših reči ? v deželnem zboru Kranjskem, bila je gotovo obravnava šolo kmetijsko na Dolenskem, Ni tedaj čuda, za da so zadnji čas pred zborom čuli sestva za kmetijsko šolo Dolensko in skleniti pogodbo ali z gosp. Smolo ali po ponudbi z grajščino Raško. velevažnem momentu predstoječe pogodbe dovo- ljuje si podpisano zastopstvo in drugi prebivalci mesta Metlike 14. maja. Metlike opozoriti slavni deželni odbor, da Jma Novo- mestna grajščina Grm za ves okraj Metliško Crnomaljski zaradi Novomeških sejmov, katere naš svet mnogobrojno obiskuje in lahko tako rekoč gredoč izgledno ki so se letos obravnavale bacherici" in „Slov. Narodu", se glasovi v „Lai-ki so prizadevali si po- g08podarstvo ogleda; zaradi Novomeške više gimnazije, katere dreti skoro da občno mnenje, da šola kmetijska, če se imajo prelepo priložnost, seznaniti se z napredovanjem napravi na Dolenskem, more na vse strani koristiti le, gospodarstva in mu širiti med « • > * w w * i i mm 1 1 • w « » " 1 ako se napravi v središ či Dolenske strani in v obličji Novega mesta. Da so zagovorniki Rake Kranjske proti Stajarskem in Hrvaškem svoji mi pot; na zaradi porotnega sodišča, kamor prihajajo vsako bili le f>Ci- leto po trikrat iz vseh dolenskih krajev porotniki } ve- t % lel možje, ki bodo našli po lahko opazovanjem bolj- šem kmetovanji svojo korist, in cerones pro domu sua", to se je razvidelo iz sile, s katero so Rako kovali v zvezdo, Grm pa pokopavali v Krko ter se^ drznili celó to trditi, da grajščina Raka jajo ljudje k okrožni ali delegirani okrajni sodniji zaradi drugih mnogih slučajev, v katerih priha- ima arondirano posestvo Grm pa ne! Ali se to ne > pravi ljudém pesek sipati v oči, če se trdi, da Raka advokatom itd., ali potujejo skozi Novomesto ima „arondirano" posestvo ki ima po celo uro in še pred preoddaljeno grajščino toliko prednost, da je na korist cele dežele za središce rajši nekoliko žrtvovati kakor dalje od dalj ena zemljišča v Hrvaškem Brodu itd.?! pa zbog kake malenkostne varčnosti pravo mesto za šolo Ravno narobe je resnica. Ta del Smolové g a posestva v Grmu, ki je za šolo odločen, leží razen nograda prav opustiti. • —^^ i*««, . Z a tora] se čvrsto imujamu, u<* so skupaj okoli grajščinskega poslopja tako, da kar z z g03p. Smolo za Grm srečno pogodi. nadjamo, da se si. deželni odbor a okna se vidi vse šolsko posestvo. Gospodine Pfeifer ne predebelo ! Kakor smo zvěděli v časnikih iz obravnav deželnega zbora, je gospodarski odbor pravo zadel in gosp (Sledijo podpisi.) dr. Bleiweis Novi ko ? izvedeni mož v tej zadevi, pravo trdi! panj y je zboru krepko priporočal Grm. Da posestvo, ki ga ima grajščina Raka, utegne v vsem drugem izvrstno biti za privatnega gospodarja, tega toočemo zanikovati. al za šolo kmetijstva, naj mi ne za- po Dzierzonovi osnovi. Spisuje Luka Porcnta y župnik in čebelar v Bohinj (Dalje.) — ^vuju Aicviiirvu v cvii, at je vam ; kedar čebelam kladem y še uévuciji, oc dve veči luknjici , Zgornja je nekako 1 palec pod m rfj^y ki je včeraj iz Metlike šla na si. deželni odbor oi^ci cuu n^u uiugu. zjgwuja jo x pai^ jjvu ^ra&jski podpisana od 10 odličnih ondašnjih meščanov, majhno, skozi katero kladem, in spodnja je kake sicer eno nad drugo. delo *aa občinskih odbornikov in svetovalcev in pa od ^panije Drašiče od župana in 10 posestnikov. palca y mže. Obedve ste znotraj z dratenimi mrežicami dobil Tako-le se glasi peticija: „Slavni deželni odbor Kranjski! Po sklepu visokega deželnega zbora Kranjskega prepreženi, da nobena čebela iz panja ne more, kedar se odprete, na zunanji strani diljico katera kaki debela zaprti majhno nekako >> široka blizo oběh koncéh je slavni deželni odbor nalog, pospešiti nakup 164 nega prostora, ampak le pičlo i palca, kar je pa očitno med obema luknjicama prišravfana, da se lahko obraća, da se tako luknjici lahko odprete ali pa zapřete, kakor i premalo. je treba. 2. Se manj stroškov in delà ti bo pa prizadjalo Tudi ta naprava je prav praktična in le malo stro- če narediš tako-le: Zabij v vsak satnik le po dva dra' škov prizadene. Večkrat se namreč prigodi, posebno tena žebljička, pa oba na eni sitrani, katera naj pa pičlo takrat, kedar čebele prav dobro pašo imajo, da v panju prevelika soparica nastane, in v tacih primerljejih je dobro panj prezračiti, kar se zgodi, ako se imenovani v sosedni" satnik upirali In t;ako potrebni prostor med dve luknjici za nekaj časa odprete. Ta naprava pa tudi posamesnimi satniki narejali. po pol palca iz satnikov gled&ta, tako, da se bodo žeb- enega satnika s svojimi glavicami kar naravnost pri prenašanji ali prevaževanji čebel dobro služi ? ker Se najbolje pa je, (da imajo satniki name3ti čebele, če se ti dve luknjici odprete, še vse eno po- žebljičkov lesena ušešica, da se s temi ušesici eden trebni zrak dobivajo, čeravno se žrela panjov toliko za- v druzega upirajo. Jez zdaj (satnikom, katerih v zare-mašé, da čebele ven ne morejo deiam. Tacih ušesic Ko smo zdaj zunanjo obli ko novega Kranjskega ima vsak satnik čvetero, na vsaki strani dva. Ušesica zice ne pokládám, le taka useisica kako je zno- panja za potrebo ogledali, poglejmo še , traj narejen. Tukaj moram pred vsem drugim opomniti, da sem panj na dvojni način dzierzoniziral, namreč 1 i « in stojé 1 y tako palca od obeh konoev satnika in so narejena trnn Ir a v\ i Xl /v 1/ i^nl/nn in n n 4~tt\ i lr n wvi a I ^A^&liC > /2 p^ivc* vu. v^ da vsako pičlo t pahca iz satnika moli. a tako tudi ) cla se vsaki satnik v posebno zarezico položi j tako, da nimajo satniki posebnih zarezic. ušesica pa ne smejo biti prešiiroka, ampak popolnoma zadostuje, Če so tam, kjer jse eden druzega dotikajo, pičlo pol palca j široka, zakaj ko bi bila bol) široka liiJJJWj V/ UWJVlliAVl jaVWWMlltA* VtiAV« U1UIU IJV/1 ^CllVC« Oil UI\Cli ^ /JCtrVf* J t/l UUd UW1 j Oil \J ÍYCi y UJI Poglejmo najprej prvega. Obe stranici tega panja se tam, kjer se dva satnika eden v druzega upirata, ste koj pod pokrovom % palca globoko zarézani f m predolge špranje naredile, v take špranje se pa prav sicer od onega konca do druzega. Te zareze so potrebne radi crvi vgnjezdijo, ker čebele do njih ne morejo zato da more čebelar satovne letvice ali satnike tudi 7 da od obeh konce v v panj devati, ali pa iz panja jemati, vsaj tište, ki bolj na koncéh panja stojé, da mu tedaj bi jih odstranile. *) » oaj uoiiv ^ tví uvij ivujivj^ii pet uja o n»ju , ua iuw StOJC, aiVU OU Od ni treba vselej pokrova proč jemati, kedar ima kaj s sproti je pa tudi Ne more se sicer tajiti, da satovi v panji bolj trdno ako so satniki v majkne zarezice položeni 7 na- resnično premikovanjem satnikov opraviti. 7 dia se satovi v takem panji ne dadó tako lahko premikati., posebno če se panju po- Koj pod temi dolgimi zarézami so narejene z are- krov ne odvzame, kajti vsak satnik mora se popred iz z i c e pičlo 7 I v katere se satniki pokladajo. Te zarezice so zarezice vzdigniti, predno se more sat premakniti. i palca globoke in pičlo 1 palec široke, ker mo rajo tudi sa'niki pičlo i palca debeli in pičlo palec široki biti. Med posamesnimi satniki mora biti pičlo 1/2 palca praznega prostora, da morejo čebele med satovi sem ter tje h odi ti, in svoja delà opravljati. Te majhne zarézice pa vendar niso tako neobhodno pokrova jemati. . — I j ^ _ J _ Ako je pa panj tako dzherzoniziran, da se satniki v zarezice ne pokladajo, se 5 za popravilo v pr- za kolje 15 gold, za 1000 t 7 bi ne ; pa mogl čebele skupaj 120 gold. Tedaj pride oral novine na 450 se tudi čebele, katere bi gold, gotovih denarjev brez teiga, kar je vredno zemi jišče bile ravno takrat med satovi, kedar bi se skupaj pri tis nili, pomečkale in pokončale matici prigoditi znalo 7 kar bi se tudi še celó Čedalje manj vode rekah in studencih Da se pa satniki skupaj pritisniti ne morejo, to se in zakaj4] ? lahko na mnoge načine zabrani. Tako-le Ako a bij ^.iw v vsak satoik 4 majLu^ zjv MJLjiv^rvt?, ceuaijt in s:cer na vsako stran satnika po dva. Ta dva žeb- fcolov) 1 • • w 1 • 1 1 m . t • # \ / bljičke čedalj Natančna opazovanja skri Oršovi celó za 55 palcev adnjiib 100 let tudi stud Ce to tako naprej gre, se b da papeža ne bo na t Narodno blago. Prislovice in reki iz Istre. Zapisal J. V. (Konec.) . Joh ti vuku po poruku, i kozi s tujima rozi (rogi); kući brez gospodara, i komunu (občini) brez poglavara. Vse je vedro, kako čisto srebro, samo jedan oblačić kako klobučić, ma ćo daž. Ki nam da pira, Bog mu daj mira : ki nam dá kolačića, Bog mu daj otročića (tako otroci upijejo za ženinom in nevesto na dan porokej. Bog daj i letu u zdravlju i veselju va većem obilenju (bogatstvu) va manjem pregrešenju (tako se sreća želi). Postup je od zapada (oblaki), če dažiti. Besede. Samopah (jačmik) je neke vrste ječmen Oj y ki sé lehko paha. S k 1 e n a c (skloniti), člen. nima zob. Poboljica, bolje si storiti. Prele ti ti, leto preživeti. Bergune, dolge hlače. Kinkati, po jednej nogi skakati. Dvečiti, žvečiti. M lamo čiti, po malo žvečiti, kakov stori oni, ki Mlaskati, žvečiti premlaska na y y kadar otroka pita mati otročjo hrano Otroeja pesem (Otroku hodeč jedočemu Mali jež, Brez bregeš, Kamo greš? Pod goričicu Ca tu Skuticu. ? čim ju papaš? žličicu. Je li dobra? Ham, ham, ham! Odprto pismo Njegovi ekscelenciji gospođu ministru pravosođja na Dunaji. V a š a e k s c e 1 e n c i j a ! Telegrafsko vodstvo v Insbruk-u je vsled ovadbe in da izvedelo, da se jaz pečam s slovensko literaturo, tudi sèm ter tjè v slovenske časnike pišem. Zavoljo tega in nekaterih telegrafski sekretar rično zaslišal. drugih zločinov me je in t. m. Kutin iz Insbruka protokola- Jemljem si čast, Vašo ekscelencijo opozoriti na državne osnovne postave, katere jasno pravijo y da m k državlj P m a 1 i p i s m t jo m n enj t Po tej postavi ni bilo dozdaj nobenega pristavka, vsled katerega bi ta postava za cesarske uradnike ne imela veljave. Prepričan sem, da je Vaša ekscelencij z mano enega mnenja o tem, da se morajo postave, dokler ob polnovati in spoštovati, zlasti od strani cesar- Stojljo, 12 skih uradov, kateri bi imeli postavnost tako rekoč re- prezentovati. Zato ne dvomim, da bo vaša ekcelencija telegrafsko vodstvo v Insbruku na nepostavnost njegovega rav-nanja opozoriti in s tem mene vprihodnje enakih nepo-stavnih zaslišavanj oprostiti blagovolila. tem se pišem z odličnim spoštovanjem Vaše ekscelencij Landeck-u v Tirolih judanejši slug Haderlap telegrafski uradnik vél. travna 1875. Lip r. y Zabavno berilo. Turjaški Hcrvard. ^ Balada po Valvazorji, kujiga XV. str. 488. Spisal Peter Hicinger (Konec.) Ko pride že pr<>t večeru y Hrovaškem k plemenitemu Tù da počiti vsakemu. t ? Gre sam v tiho kamrico Si sleče tu železno vso Obleko, leže v postljico Slovansko slovstvo. * Knjižnica Gajeva se imenuje „ogled bibliog fijskih studij", ki jo je nedavno v Zagrebu izdal . « li mir Gaj na spomin svojemu za jugoslavensko slovstvo mnogozasluženemu očetu dr. Ljudevitu Gaju z zanimivim dodatkom pod naslovom „smotra o otčinskoj knjižnici". Ova knjiga, obsegajoča 15r/2 pol, našteva vse knjige različnih znanosti in različnih jezikov, ki se nahajajo v Ko drugo vse že mirno In straža sama spi, v r prezi y On ne zatisne še oči. # y Ga strašne misli ne pusté V miru, vedno le bude Po čelu srage mu stojé. Pa od trpljenja tol'kega Vendar že davno trudnega Se noč enkrat nsmilila. * Přisel je slađki pokoj na-nj, Občutek mu zaprt zuaanj , Pred njim podoba čudnih sanj : V pečevji orel gnjezdo ima In varva mlade; skrbnega Zalezva gad natihoma. Ugleda, va nj se zapodi, Srdit se orel z njim bori; Al gad mu v rano strup spustí, In orel pičen ornedlí. Sirotám mladim varha ni, Poguba rev se polastí. o Ostrašen Hervard zbudil se, Neznana groza ga přejde, Vojake v trdi noci še Poklice, iti v boj gorak. Zasede konja zdaj junak, Pa konj strepeče šib' enak. Za dražega očeta bal Se mladi Engelbreht je djal : „Ah slabo znamnje konec dal!" Tolaži Hervard ga: „Ne boj Nikar se, ljubi sinek moj; Če pride Turk, le srčen stoj." „Če ravno smrt nas dohití, Za Boga, brate teče kri, V spominu bodemo živi." Kar po stranah sovražniki So prvi sem pridirjali; Koj planejo v nje konjiki. Nasprot puščico vsak drží, Srdit v móža mož hití, Le vreči ga v prah želí. Tu cela turška vojska že Pridere, v Kranjce se spuste; Se sprimejo, da je grozé. Hervardu stati ni že več, Naprej le hrepení goreč, Ga pekel v krajno Turk dereč. In s konjem v gosti trop zdrčí, Se pocen ta in ta zvali. Da svojim taka se godi, Je Turka blagorodnega To bodlo, bliža zad se ga, Čez križ mu vseka konjica. Prednj zvrnil lepi konjic se, Dol urno Hervard skočil je, Nasprotnika raz sedla udrè. V stiski Hervard stal trdno, Kot v morji čer, ko se hudo Valovi zdivjani tepó. Never ni omagujejo Nad njim, slabi vsi padajo Kot méče kosa travico. Vanj jezni krog režé, bi ga Požrli; kar mu vržena Predere prsi sulica; In Hrvard vbôden omedli, Več vojvoda tovaršem ni, Poguba se jih polastí. lz deželnih zborov. V Deželni zbor Stajarski. V 8. seji je dr. Vošnjak deželni odbor vprašal, zakaj ni predloži! popravljenega voiilnega reda za Sta-jarsko? Odbornik se mu kratko odreže, da ni utegnil. — Razprava o proračunu je kazala, da zatiranje živi nske kuge je v Ptujskem, Rogaškem in Slov. Bi-striškem in Konjiškem okraj u stalo 10.950 gold. Kuga še sedaj razsaja v Zagrebački županiji. Zato se še ne more vojaški kordon ob Hrvatski meji razpustiti. Za 10 deželnih živinozdravnikov plačuje Štajarska 5000 gld. Pri okrajnih gosposkah se namerjava postaviti takih uradnikov, ki bi gledali na gozde, da ne bi se preveč pokončavali, in ki bi še pogozdevanje golicav pospe-sevali. Soligluhonemih v Gradcu se je dovolilo 13.435 gold., živinozdravilnici 3811 gold., za te-lovadniške zavode 5140 gold. Dežela plačuje 815 gold. člověku, kateri Gračane plesati uči. Zaklad za gruntne rešitve potřebuje letos 1 milijon 589.710 gold. — V 10. seji prišla je na vrsto nova prošnja oko-ličanov Lipniškega trga, ki bi radi od njega ločeni bili. Prošnja jim je obveljala, pa jo je tudi naš Herman izvrstno zagovarjal. V proračunu se je dovolilo deželnemu zavodu bolehavcev v Gradcu 5228 gold, in sirotišču 21.000 gold. — V Wildonu zidajo deželno ubožnico, ki ima 18.000 gld. stroškov pa 12.000 gld. dohodkov. Tudi ubožnica, ki se zida v Ptuju, ima lastnih dohodkov zadosti, da pokrije stroške, jiamreó 12.500 gold. Isto veljá o ubožnici za Gornji Štajer v Knittelfeldu. Štajarska hranilnica je namreč za one blage namene darovala 300.000 gold. — Za naprej se bo skrbelo, da dobi vsako okrajno glavarstvo svojega zdravnika; sedaj jih je bilo premalo, namreč samo 13. Porodišnici in najdenišnici v Gradcu so odka- zali 33.290 gold., norišnici pa 8200 gold. Sedaj je 352 blaznih ljudi v norišnici. Za občno bolnišnico v Gradcu se doplačuje 10.206 goldv., za cepljenje koz ali osepnic se potroši 15.000 gold. Sub potepuhov stane 8000 gold. Za odpravljanje Ogerskih ciganov in klatežev so Mad-jari Stajarski deželi dolžni 950 gold., pa ne more ničesa izterjati. Za stanovanje žandarjev se plačuje 20.000 gld. Žandarji se bodo pomnožili za 60 mož. Za hrano mo-ških in ženskih kaznencev v posilni delalnici v Lankovicah se izdaja 15.000 gld. na leto. Za požarno stražo na Graškem gradu plačuje dežela 8359 gold. To je vendar odveč! Naj si Gračani — piše „81. Gosp." — svoje dimnike varujejo sami. — V 11. seji 23. aprila bile so znane šolske zadeve na dnevnem redu. Deželne ceste stanejo 184.274 gold., za popravljanje Murske struge je odmerjenih 44.600 gld., Savinske struge 5000 in Sa vine 20.300 gold. Deželni zbor je sklenil 300.000 gold, pri vladi na posodo vzeti v pomoč tištim, ki so lani po povodnji škodo trpeli. Pripo-ročilo se je tudi štavljenje nove železnice iz Dunaja čez Furstenfeid, Radgono, Ljutomer, Varaždin v Novi; potem iz Knittelfelda čez Slov. Gradec, Konjice v Zapre-šice na Hrvaškem. Deželni zbor v Gradcu je bil 3. t. m. skončan. Za spomin nam ie zapustil 38 odstotkov deželne na- 4 • t klade, da poplačamo 3 milijone in 410.000 gld. deželnih stroškov. To ni ravno vesela novica. Pa kaj hočemo ! Kakor se je pri volitvah postlalo, tako se bo sedaj ležalo. 1G7 Deželni zbor Kranjski. (10. seja dne 11. maja.) • * seji se je gvetu dr. Z arnika sklenilo, da deputacija po de- lnega zbora se presvitlemu cesarju, kedar .. nnlrlnm XT Sonfnotrn fnilo rlnn se iz vrnejo i pokloni v Šentpetru, toda danes je presvitli césar v dvora, da tetnih plač za učitelj stvo na vsih splošnih ljudskih šolah razun na ljudskih šolah v Ljubljani. Natanč-nejše določbe tega načrta priobčimo, kedar postava dohode cesarsko potrditev. Dalje se je sprejel načrt postave, po kateri se plače ženskega učilnega oso bj a na javnih ljudskih šolah uredijo po načelib, ki so postavljena za moško HoťeTo^govor od najvišega Lfltpeter pridejo. pozno v noči ia zarad tega deputacije 0sobje in se razmerijo v isti M • i • ^^ «vkArûiA v * • 1 vi vi 1 spreje" • v* 1 • visini, kakor v enacih od- ne morejo Potem je zbornica sprejela od šolskega odseka na- in fcer tudi nošajih za moško učilno osobje. Debata je bila živahna določbe deželne postave dne 29. aprila 1873 št. 21 in vanja železniške črte iz Trbiža v Pontebo , ter iz vetováni načrt postave, s katero se nekoliko spremené obširna, bodemo o nj ej še poročali. Konečno je Murnik predlog stavil gledé pospeše- ín 19. decembra 1874 št. 37, vsled katere bode nor- m alno šolski zaklad prevzel izplačevanje aktivi- hodnji seji Ljubljane v Karlovec; utemeljeval je ta predlog v pri- Pregled ustanov Kranjskih (Stiftungsfonde) leta 1874. * 431300 45 'J 335315 48 % 22997 31 16028 65 V« 2698 51 '/J 1959 98 V» 149588 13 113655 50 13732 27 9034 22 7, 259578 25 yJ 205562 85 7540 29 V« 5281 827, 4175 68 '/J 3492 60 32463 19 VJ 28358 53 936 77 629 83 2121 30 1431 927, 84610 94 84497 20 13503 46 VJ 9441 42 7, 19043 64'/J 15302 427* 935 3 628 65 1614 5 1117 i 1 ■ 60 11045 87 »/J 7508 877, 8300 72 S 6000 27046 24 19152 80 50475 33 33817 3 7'A ■■■■■■■■i 1143707 i 47 V, 898217 71 i * Ker bi marsikoga mikalo izvedeti ustanove (štiftenge), ki jih imamo na Kranjskem in jih oskrbuje deželni odbor t ijamo jih po poročilu deželnega odbora v zgoraj stojećem pregledu 168 (11. seja dne 5. maja.) Prva točka je bila vo- vili bodemo po stenografičnem zapisniku od besede litev deželnega odbornika name3to umrlega dr. Coste. besede. Ta volitev se je tako-le vršila: Pri prvi volitvi je dobii Po jako hudi borbi je Bleiweisov predl o dr. Poklukar 12, vitez Gariboidi 12, dr. Žarni k vendar-le obveljal. Za ta predlog so namreč glas<£ glasov, in Robič glas. Ker po takem nobeden ni vali : grof Barbo, dr. Bleiweis, Horak, Jugovic, Kotnik dobii nadpolovičně većine glasov, se je v drugo volilo. Kramar, Kramarič, Matej Lavrenčič, Obreza Pri drugi volitvi je dobil dr. Poklukar 13 glasov, klukar, Robič ? dr. Rudež r 0. ker se je tako zvana staroslověnská stranka dosledno dr. Zarnik držala dr. Po klu kar ja kot moža svojega zaupanja; dr. Zarnik pa je pri tej volitvi dobil ? 18 glasov , faltrern, grofBlagay, zoper predlog so glasovali: baron in selli vitez Vi L* UMI Uia J KJ V l/li l * i KAKJ UU AU çjlMOO* y i li y Ylt Kj £A JL J^Oi L t Kj UL Kj ^ sicer 6 glasov mladoslovenskih, 12 glasov pa ustavover- Murnik, dr. Razlag Tavčar, Toman, Zagorec i* " . " . AP- Deschmann, vitez Gariboidi, Gras. vitez Langer, grof Margheri baron Rastern, vitez dr. Savin, ; yj gjiMow » mtduuotu^uouiu, m. « ^imow » j^c* uo t/c* » \j v 01 xuui uliv ^ tu . x\iCL£jicv^ , uai uu xia^iui u ^ viitû ui in tako je dr. Zarnik s protekcijo narodni nasprotne schegg, Schaffer, pl. dr. Schrey in grof Thurn. skib stranke postal deželni odbornik. Ker vladna predloga ni obveljala, je g. vládni načel Nasvèt dr. Ra z lag a, ki meri na to, naj se vpla- nik nacrt ministerske ponudbe nazaj vzel, rekši, da ča nje davkov odloži tje do žetve ) se gorko priporoča Murnik je vtemeljeval svoj pred- c. kr. vladi vlada pri svoji ponudbi do skrajne meje dospěla. (13. seja dne 13. maja.) Proračun zemljiško- iog gledé železnice iz Trbiža v Potablo in iz Ljub- odveznega zaklada za 1. 1876 (potrebšcina 628.842 Ijane v Munjavo ali v Karlovec, ki se izroči gospodar-skemu odseku. — Prošnja o kraj nib ranocelnikov Ka m nišk ega okraj a za zboljšanje remuneracij se gold. > da » naj zaklada 628.842 gold.) se je potrdil ter sklenilo se za zaklado deželnega doneska za leto 1876 pobira 20% priklada od neposrednjih davkov izvzemši priporoča dotičnim občinam. Vsled prošnje Velikolaške doklado za vojaščino, potem 20% priklada vžitninskega občine se dovoli 50 gold, podpore Fran ce tu G la- davka od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa vanu učencu živinozdravniške šole v Ljubljani. ObČinama StudenecinBoštanj so dovoli za 1875 64°/ pole o? o» fcî za Ker se v 12. seji vladna predloga zavolj u ravna ve zemljiško-odveznega zaklada ni sprejela j -nj. xju o ioiuj ou »uu uch x. xKj tu c lu ij i o Uk. v * v u. v c ů u c ^ a ů a iv i a u a jui opi cj u x c* , je 0 1876 in 1877 po 63%> občini Smartenski priliki dotičnega proračuna finanční odsek predlagal Litije za 1875 1876 1877 x^iixjv^ x. x^it/, XVJ txj, x^ll po t/CP /0 v přiklade. Občini Novomeški se od 1. 1875 do 53°/ občinske naj se deželnemu odboru naroča, se z vlado r 1884 poga- jati gledé navedene uravnave, ter da naj deželni odbor — —--— w . ---' ^ ** * ^ » v - « ■ ^ V ** * w v v vw A* V» vy *« w w J V« VI ^ A V- Vi V JLII« V UUUUV K* à. W UW T tVi. ViMI v» | V* U « V * XJ » v/ v« ^/^/l dovoli poberanje 4% přiklade na najemščino od stáno- se pri tem poteza za državno podporo v znesku od vališč s to izjemo, da se ta priklada ne pobera od na- 175.000 do 200.000 gold, na leto, Dr. Bleiweis se jemščin pod 24 gold, ter od najemščin od vojaških je v principu sicer tudi izrekel za pogajanje z vlado uradov in c. k. častnikov. — Dopis deželne vlade gledé toda odločno se je zoperstavljal temu podpore za pogorelce v Strahomeru seje dež. odboru s tem, naj se ozira na to prošnjo t da ) pri poga- do Proš- f) nja » «ai v uivcn^ v v o c u a xxx x o ci xx j c v za združitev s Cešenjsko občino se je izročila deželnemu vaši Gab rovnica janji merodajna bila številka državne subvencije 200.000 gold.", kajti po tem izrazu bi se subvencija Ovsena in Pšanjevice utegnila znižati pod 200.000 gold., toraj celó na pr- odboru v rešitev. votnih 175.000 gld. ali Isto tako se je prošnja Staro- par tisuč gold. pa za več. ki jih je vlada ponudila Temu nasproti je dr. Bleiweis delà na to loš ke občine gledé dovozné ceste h kolodvoru in pro- predlagal, naj deželni odbor pri pogajanji vx^x« xx«, šnja okrajno-cestnega odbora Ljubljanske okolice za da dežela Kranjska državne subvencije dobi vsaj, to podporo izročila dež. odboru v prevdarek in rešitev. je, naj ma nj 200.000 gld. na leto. Dr. Bleiweisov (12. [večerná] seja dné 12. maja). Ta seja bila je predlog je vkljub ustanovijanju ustavoverske stranke in ena najvažnejših tega zborovanja ; obravnavalo se je o ugovarjanju vladnega načelnika obveljal. pogodbi, ki jo vlada V ze drugo pot ponuja deželi Dalje je deželni zbor gledé na pnmanjkavo pri Kranjski gledé uravnave razmer med državo in deželnem in pri zemljiško-odveznim zakladu za leto med zemljiško-odveznim zakladom vojvodine 1875 skleni!, naj se razun vže potrjenih 10% přiklad Kranjske. Kakor smo vlani poročali, je vlada prvi pot na vžitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in v namen uravnave ponudila 150.000 gl. državne podpore od mesa od 1. julija 1875. 1. naprej pobira še drugih na leto do 1895 xxcv iv^ x. x wkjkj , tistikrat je ustavoverna nam na-sprotna stranka vse moči napenjala, da bi se pogodba kaj se ta stranka briga za korist Pa bila sklenila se ve vaše >XV11/XXXX0> , OC ve, XVC4J Í5U l , XX vlada letos ponudila 175.000 gld, toraj 25.000 gld. letne Matej Lavrenčič in dr. Zarnik so ga prav državne podpore več ko lansko leto. In zopet je ustavo- spodbijali, med tem, ko so ga Schaffer, vitez Lan- verna stranka na vso moč se potezala za to, da bi pogodba ger in dr. Razlag živo pri poročali. Konečno je Kra- logu e bila jako živahna, kajti Kramarič Horak dobro > bila sprejela. Ali dr. Bleiweis je v dolgem govoru maričev oziroma Zarnikov predlog obveljal, ť-sijajno to dokazoval, da se vladna ponudba še zmiraj katerem se načrtana postava izroči deželnemu odboru v ne vjerna z opravičenimi zahtevaminaše dežele, kakor pretres in poročanje v prihodnji sesiji. Kramaričev je poro čil o finančně g a odseka samo pripo- dotični izvrstni govor objavili bodemo od besede do znalo, ter je predlagal, naj slavno ministerstvo pri dr- besede po stenografičnem zapisniku. žavnem zastopu delà na to, da dežela Kranjska dobi (Zavolj pomanjkanja prostora bodemo o koneČnib za zemljiško odvezo vsako leto 200.000 gold, državne obravnavah poročali prihodnjič.) subvencije. lanskem deželnem zboru je dr. Bleiweis zahteval 250.000 gold, in to zahtevo temeljito upravi-čil ; ker pa je letos finančno ministerstvo ponudilo 25.000 gold, vec kakor lani, je dr. Bleiweis, želeč dognanje omenjene pogodbe, odstopil od svojega lanskega pred- v « Gorici, 15. maja loga za 50.000 gold, in zdaj predlagal, naj se deželi izid volitev za mestno starešinstvo dopisi. Pozno sicer Vam poročaro ali da si naši vsaj dovoli 200.000 gold, državne podpore na leto. mi nit domaće zgodovine ne utrže U » t Y V , Cl i i moram ga vendar Ker je dotični govor dr. Bleiweisa jako važen ) ga obja- mi lui uornaue zguu.uvj.uc; ne uli^, mumui . omeniti. Tudi v II. in I. voliln. razredu so zmogli me 169 il íuaenujejo 77 Iz o nz o"-v ci ali kakor same sebe tudi ovce in ovne v nasi okolici kjer se prav dobro redijo ti ~ ~ ' ~ * m. v. v a UM.U1U OViUÇ tuui \J » W •«-* UVU\J * UOOl V/tVVJ UUi J ÍVJ G I 9C UiaV KXKJU narodno-liberalna stranka. Čudno zato bodo celi okolici v velik prid ovčje reje 7 Zatega e to pre pa i/U , da je ta stranka v ^ II. razredu postavila za del podpisani v imenu vseh še enkrat najtoplejšo zahvalo didate (in ž njimi s kakimi 60 glasovi čez polovico izreka za veliki trud, po katerem se pospešuje napredek Matěj Brence, župan. Podpi- drla) take može, ki so vladi in tudi gotovo m no- kmeti jstva. ■ m Conservât i vcem prav po volji. Ti so: deželni /var grof Coronini, c. k. viši stavb. svetovalec Clari-8. . |n __ prvostolni prošt mons. bar. Codelli. (Grof C. cl prejel maudata). Storili pa so prekanjeni „tsonzo-třvci le zato, da so izpodrinili dr. Pajerjeve, ozi-om% vladine kandidate. Šlo jim je sosebno za odstra- " ^ w v J * V « V V J llizavikll 9. vél. travna. (Javna zahvala.) sani odbor najprisrčnejšo hvalo izrekuje we i s u j dr. Blei- pevcem Ljubljanske čitalnice, kakor tudi 0 naše vsem drugim rodoljubom, ki so nas pri otvorenji Čitalnice 11. malega travna s svojo nazočostjo počastili, nas z mnogimi darili razveselili, in že tako veselo sve- nitev dosegh rej oseb, dr. Pajerja in g. V. Ritterja; in ta cilj so čanost močno povekševali. Nepozabljiv nam bo tudi razreda izvoljenci (3.) so liberalniši, ko zgo- Andrej Jamar, ki je v svoji blagodusnosti naši še noví ornenjena 2, ali zagriznenci tudi ti niso. — Deželni čitalnici obljubil zdaino pomoč. 0 bor se je danes ob 1. uri popoldne po 6. seji sklenil. ? debate ni- Ljubljane. petek po z e Gitalni čni.odbor. Tudi deželni zbor Kranjski je zvečer okolí 10. ure se je zaklenila ki je 10 škandalozni scêni ; posiušalcev ni bilo nobenkrat v zbornici kakej vse se je v naglici sprejemalo, kakor so bili od- končan. seki Prej stvar uravnali. Posnetek iz poslednjih sej (13. zbornica in 15. t. m.) prinesem prihodnjič. — Sedanja sesija mnogo narodnih zastopnikov tako razžalila, da s> pred ni bila poslednja; sedanji zbor bo sklican še enkrat koncem zborovanja zapustili zbornico (dr. Bleiweisa v prihodnj. aprila. — Ta in přetekli teden so bile pred tej večerní seji nismo viděli na svojem sedežu v zbor- tukajšnjo komissijo preskušnje zadosego učitelj- nici) in je treba bilo iz koridora sklicati vsaj toliko po- ^ * " " slancev, da je zbor v zadnjem trenutku ostal še skiepcen. s ke sposobnosti. Prišlo je 19 učiteljev in uci- učitelji so prejšnjo sposobuostno preskušnjo Povod s tem da so se dali še iz ali Slovencev je bilo med učitelji 14, jezika teljic; dopolnili prašati. izmed učiteljic so 3 Slovenke. Padlo je učiteljev temu, da je več narodnih poslancev zapustilo iz Lahi zbornico, je dal liberaíec dr. Schrey, ki, podpíraje predlog gospodarskega odseka o železnicahiz Tr- ~---. ~ ~.— -----------biža v Potablo in iz Ljubljane v Kariovec, je očividno učitelj se je pred dovršitvijo odtegnil. s trte zvil surovi napad na narodujake in duhovščino Kranjsko,une dolžeč dogodeb na Jančjeoi in Ježici, ? 7 učiteljici Razen enega so se vsi drugi preskuševali po starem, t. po prestopnih d"ločbah ; učiteljice vse po starem. Izmed tistih učiteljev, ki so potrjeni, dobili so spričevalo to pa 7 da je zvonár Sam asa ob delo ; rekši ; da usta- vil ka a eden 7 „štev. 2." nobeden, 7 ,ste- voverska stranka bode že skrbela za to, da tako huj- 77 št. it teljice pa imajo: štev. u nobena št. ednajst. Uči- skanje ostane brez škode dotičnim, ter klical vlado a dve ,štev. (recte policijo) na pomoc. Po tem besedovanji za- .Luajw . ,, o tvj v. JL auu^uftj u "»Cj ^otuv. ^ic^iti uuiiiji ) \jj uc* luu o. lu iclu ucocuuvauji Sè sedanjim preskušnim obrokom se je kon- htevajo nekateri narodni zastopniki, naj zbora predsed- tn. jgm^M ■■■^■H I ■ ■■■ mpnip čala tudi pri nas veljavnost prestopnih (ložjih) preskuš- nik opomni nih določeb. — Tukajšnji ,,Glas" bo imel pravdo pred gré obravnava govornika, da 7 ostane ,,pri stvari'', za katero čuda ! predsednik odgovori da porotniki. Dopisnika nekega „poslanega" (Lojka) toži govornik je „pri stvari'4, to pa razdraži narodnjake župan Leban iz Crnič zarad razžaljenja časti. tako, da razen dr. Raz lag a, dr. Z a r n i k a in P. Celovca. Sloveči misijonski pridigar gospod Grasselli-a Janez Valjavec, ki je tukaj na poziv knezoškofa hudo nevoljni zapustijo zbornico 7 V dne maja zaČel šmarnice voditi 7 Je dan t. m. na- kateri so poslanci Murnik, Tavčar in Robič morali ostati le zato, ker so gloma za mrtvudom umri. Kmalu, ko je v Celovec predlogih. přišel in je ustavovercem glas poČil na.ušesa, da bode Na imeli še poročati o nekaterih odsekovih „Tagblattovske" napade Schrey-ove Je odgovoril posl. Tavčar, braneč duhovščino, da pri oče Valjavec v cerkvi pri sv. Duhu pridigoval, je mestna naročevanji zvonov gleda le na dobro blago, na do- policija začela po njem prezati, al previdui rnož je imel ber kup in pa poštenost; domovinski list v svoji listnici, ki ga je varoval nasled- Razlag pa Zarnik, Grasselli, niso našli ne besedice, s katero bi bili za- kov one nove cerkvene postave, po kateri duhovnom iz vrnili drzno žlobudro, vprašaje jo : je li p o d p i r an j a vnanjih držav ni dopuščeno, v Avstriji pridigovati itd. tega predloga še treba bilo ? ali t a k o podpiranje ni merilo le na to, v zadnjem hipu zborovanja še škandal delati, Memo tega pa, da so duhovni pod tako cartano skrbjo policije, se ta ne briga za najbolj umazane pesmi, ki bi bil 4 postal strašansk, ako bili naši poslanci ra- jih popevajo v moško obleko preoblečene Dunajčanke, ženj obrnili proti nemcurski stranki, ki neprenehoma se katere so tudi tukaj s takimi pohujšljivimi pesmami v draži narod slovenski s tem, da mu — kakor je zopet gostilnicah „gospode" razveseljevale, da nobena poštena debata o slovenščini na realki v tem zboru kazala ženska ni mogla priti v njihove „Herrenabende". Višeilj nad Vipavo 10. maja. (Presrčno zahvalo) morali: so li narodni voditelji krivi bili silovitih do- si dovoljuje podpisani si. subvencijskemu odboru Kranj- godeb na Jančjem in Jezici? so mar oni tako postopali ske kmetijske družbe izraziti, kateri mu je 20 gold, kakor unidan pri skandalu v Gradcu zoper princa abecede slovenske ne pnvoši ! Vprašati bi bili naši ■ — —j— — * j- -- &---- podpore za umno čebelarstvo podeliti blagovolil. Da se pa doseže blagi namen umnega čebelarstva, zagotavljam 7> kakor t i silovi-des Grazer Pôbels in Seidenhiiten" zagovarjali Alfonza „liberalci" Graški ? so li oni tost novo sistemo tudi pri drugih Čebelorejcih pospeševati Jože Bajec, čebelar in posestnik. kedaj ? ali misli Vprašali naj bi bili naši vekanje Scbreyovo : 7 da je s svojim zagovarjanjem zvonarju S a- Na Colu pri Vipavi 15. maja. (Javna zahvala.) Spodaj massi koristi!, ki je natihoma moral zvonové nazaj popravljati, ker niso bili za nič? ali ni čutil podpisani si šteje v dolžnost, si. subvencijskemu odboru v zet i in kmetijske družbe v Ljubljani za podeljeno mu ovco in da je svojega pajdaža še hujepokopal? Ko bi bil mladi « ' «/ \j jL y v t^ w # t/ i' ♦ • \ 9 ovna izrekati najtoplejšo zahvalo. Nadeja se, da se bo dohtar vse to pomislil, daje poštene in neodvisne vsled tega hvalevrednega Trbiškega plemena ovčjereja narodnjake in ž njimi većino našega naroda še bolj tukajšnjih krajih na boljši stan obrnila. i na ooijsi sian onrnna. razdražil, zvonarju pa poleg tega še bolj škodoval, Maksimilijan Žigur, posestnik. molčal bi bil, in deželni zborne bi se bil s takim škan- LeSCC. (Javno se zahvaljuje) podpisani slavnému dalom končal, da so se morali poslanci skupaj sklice- Qubvencijskemu odboru kmetijske družbe za podeljene vati, da deželni zbor v zadnjem trenutku ni za su- 170 šico konca vzel. Tako gré, kjer se pod pazduho pelj m č ursk m lovenski liberalizem Novicar iz domaćih in ptujih dežel. (Přesvítil cesar) so se peljali preteklo soboto ob Iz Dunaja. Sprejem cesarja po Dunaj čanih • eni po polnoči na tihem memo Ljubljane. Vsak pozdrav bil velikansk, kakor porocajo listi. K temu sprejem^ je bil prepovedan, vsi vhodi do notranjih prostorov ko- Dunajčane prignala gotovo zavidnost, zato niso iodvora po poiicajih zajezeni. Najbrže se je policija zaostati za Dalmatinci. Morda hotli so tudi nekoliko bala WÊÊÊÊK klici pokazali, da je Ljubljana slovenska, kakor Dalma- ) da ne bi prišli Slovenci ter z gromovitimi živio- gasiti vtiske, katere je cesar iz Dalmacije seboj pr^0, 1; r i.- u ~ * „„i Posebno pa so dali paradirati Dunajčani svojo p0% cija slovanska. (.Dražba Miricodolskih goved), na Stajarskem iz sel. žarno stražo pri tem sprej emu Minister Ban h an s je bil minister. Te dni mu državne subvencije nakupljenih, v soboto je bila ži- je došlo osodepolno pismo, v kterem je izrečeno, vahna. Prodanih je bilo 3 bikov in 19 telíc; izklicana Avstrija več ne potřebuje njegovega svéta. Nadome ima Depretis, na čegar mesto bi potem pri^j ? ki pa polovična cena se je vrtila od 25 do 75 gold, se je po dražbi dognala na 31 do 92 gld. Enega bika telicama) je kupil grof Margheri v Otoču, druzega gospodar Hočevar^v zgornjem Brniku, tretjega pa gospodar Hribar v Cirkušah v Tuhinji ca vec krajev Ljubljanskega, Kranjskega in Kamni- stiti e r b s t. Tako to nov. se govori. Vendar pa mislimo da ro I/. ^ T ^WVlCi pcv UAlBil.XU.Vj UčtgQ domišljije, kajti Herbst je hud sovražnik Slova. a te li ce so šle kmalo Banhansovo pot. Upati pa je marveč, da bo šlo celo ministerstv o škega okraja. Ker je v poprejšnjih letih prišlo že Iz Gradca. macije tu vstavili le nekaj minut. Na kolodvor so Presvitli cesar so se na potu iz Dal. se mnogo bikov žlahnega Miricodolskega plemena v jim prišli poklonit general Khun, namestnik bolnega (?) našo deželo, naj bi gospodarji, ki so pri sobotni dražbi deželnega načelnika Kubecka in pa župan Kienzel. telíce kupili, si prizadéli, da pridejo s svojimi telicami Cesar so govorili le z generalom Khunom in ko sta do bika istega plemena in si tako zaredé čisto (neme- župan in Kubeckov namestnik bližala, so odmajali z se šano) kri. roko rekoč : kar se (V Postojni) je bilo binkoštni ponedeljek okoli so šli 4000 tujcev, ki so prišli jamo ogledovat. Veseli nas da nazaj je vlak šel naprej ? , O že vse vem, v voz, kjer so se tri minute čakali tu zgodilo a ter predno Iz tega je očividno, kaj misli ce- je Postojna pri tej priliki tujcem (Lahom in Nemcem) Sar o mestu, kjer so takiškandali mogoči. Govori se pokazala slovensk obraz, kajti zastave so bile slo- bo policija mestu odvzeta in nastavljen c. k. policijski t da je Senožeška pivarna pri tej komisar/Prav bi bilo, kajti mestno županstvo venske. Čudno priliki svoje pivo priporočala z laškim napisom , pod katerim se kaj tacega goditi more, pač ne sme v rokah Memo Ljubljane se je peljalo mnogo tujcev, ki so se imeti skrbi za javno varnost. i % i#t« mr t • li ^t TI iit « i/ en dan tù mudili. Za posebni vlak od Ljubljane do Prusko. Ruski car je bil z velikim spremstvom Postojne je južna železnica premalo vozov pripravila, v Berlinu. To ni brez politične pomembe. Preganjanje zato je moralo jih veliko, ki bi bili radi peljali se v duhovnov traja še zmiraj naprej brez konca in kraja. Postojno, v Ljubljani ostati. Francosko. — Pariški časniki napovedujejo nov (V Sisek) na Hrvaško k pevski slovesnosti se razpor med Nemčijo in Francosko; Bizmarku ni po je podalo iz Ljubljane^ čez 60 oseb, večidel „Sokolov". godu nova organizacija Francoske armade, kajti boji se, Vrnili so se včeraj. Slovesnost je bila krasna, sprejem da to meri proti Nemčiji. in pozdrav Slovencev po bratih Hrvatih navdušen. (Slovensko glediŠČe.) Gospića P i s k a r j e v a in tem AngleŠko. Tudi tukaj so nekako iznemirjeni o gospod Kaj zel sta imela v nedeljo 9. t. m. zadnj'o be- postavlja. da Francoska vlada armado svojo na krepke noge nefieo, ki se je po vsem dobro obnesla. Gospico je ob-činstvo s pohvalo, šopki in venci kar obsulo, gosp. K a j- Pred- zelj pa je moralvle s pohvalo zadovoljen biti. stavljana burka prav ,,Cevljarska učenca" je un«, ťumi --- „ bolj pa bi se bila prikupila, ako bi bila gospodje deželni poslanci: dr. Jan. Bleiweis 20 gold. všeč; bila polni hiši 1. zapisnik doneskov za dr. Costov spominek za katerega so darovali: j v se t srečnejšepodomačena, česar pa vsak prestavljavec ali pre- dr. Poklukar 20 gold., grof Barbo 20 gold., kanonik delovaíec ne vgane. Igrala se je gladko, odlikovala sta Kramar 20 gold., Jan. Murnik 20 gold., Karol Rudež " A. se beneficijanta, gosp. Nolli, gospicaPodkrajškova, 20 gold., Fr. Kotnik 10 gold., M. Tavcar 10 gold» ? gospod Paternoster in drugi v manjših nalogah. Obreza Hiša je bila polna, ploska obilo, Talijni hram pa ostane zaprt do jeseni gold. ? M. Lavrenčič 5 gold. A. Brus ) tajnik. (Mikavno.) Med dijaki ali bolje divjaki ? ki so bili zarad škandalov v Gradcu javno pokáráni ali posvarjeni, je bil tudi sin vodje Ljubljanske kupčijske Za nagrobni spominek Hicingerjev so dalje darovali gosp. Anton Kukelj gold. } gosp A. P. 50 kr. šole, mestnega svetovalca in uda šolskega oddelka mest- nega ? gosp. Mahra. Ne vemo, ali je to čast ali sra- Kursi na Dunaji 18. maja. mota. Ne mara bo gosp. Mahr, glavni nemčurski tator, še ponosen zarad takega sina. Vsaj smo da je sin ponosen zarad te „pohvale 5% metal i ki 70 Û. 45 kr. Narodno posojilo 74 6. 60 kr. Ažijo srebra 103 ň 55 kr Napoleondori 8 fl. 88 kr, a (Muzikalicna produkcija), ki jo je napravil domaći orkester pod vodstvom gosp. Stocklna přetekli četr-tek v čitalnični dvorani, je bila res veselo znamenje Žitna cena ? Lj ubij an 12. maja 1875. Vagán v novem denar ji: pšenice domaôe 5 fl. 10 napredka in dokaz vspeha pridnosti. Vse točke so bile 5 ň. 47. — tnrSice 3 fl. io. — sorSiee 4 fl 10 — banaška rži 3 fl. 60. s pohvalo sprejete. nik „Laibachericeťť, tem orkestru je godel tudi vred-gosp. M tiller in sicer s takim 10. jeômena 3 fl. prosa 3 fl ajde 2 fl. 70 ovsa 2 fl Krompir 2 fl. 10. vspehom, da mu je občinstvo ploskalo, on pa se zahva-ljeval vedno z novimi pieçami na goslih. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba : Jožef BlazmËO\ih dedieev v Ljubljani.