Št. 70. V (ioricj, v lorok «Ino 1. soptwrilira 1903. Letnik V. J/.li:ij;i vs;i' tort'k in Hoboto ob 11. in i |>iimI|)()|(Iii(' /,;uiit'slo Irr oi, 'A. uri |,,,|i. /.:i di'Aelo. Ako pji'lf iiii ta ;\ na upravmätvo »fjoric»'«. Oglasi ** račun.io po [x-lit- vrstah iri »ir«T ;iko so tiakajn 1-krat j»*• 12 vin.. 2-krat p<> 1U vin., .'i-krat |>i> 8 vin. Ako at- vcčkrat hskajo. racNi liijl) Us pO pOgOilLl. Izdajatfilj in odgnvorni imMJnik Josip Marušič. Tiskn „Narodna tiskarna" lodgov. J. MaruSiei. Občni zbor „Krojask^ zadruge" v Gorici. i KiUK'i .) Oglasil se ji' k lu'sodi g. knrat Ivan Rojec, ki je tmn'iijal, da b i hi hi iiepo- t re I) n o (I r h a t i r ;i I i o tako jasnili porocilih, kak'rili sta pndaki oličnciiiii zboru "•:'"c 111istv<> in nad/orstvo, pač. pa, d a hi h i I a d <> I ž n os t o l> č n e ^ a z b (.) r a, c! a '/ a li v a I i p o r o č i I a h r e v d e t) a I e in izrcka oh e n e m za- li v a 1 (i n a i" e I s t v u in n a d / <> r s t v u ,,K. z." in ,.(1 p."' /a i i' s pii/rtvu- v a 1 n o cl e I o v a ii j e i ii sk r h z a r e- s i t e v „K. /.". 'remu predlogn priJnizil se je liuli C. g. Andrej PavliYa, kateri je piedlatul, da n a j i z r e č e o hi'n i z ho r p o p o 1- 11 o z a u p n i c <> 11 p r a vn im od b o r o in ,.K. z.t(, z a j e d ii i) p a i z r e Č e p <»- s e b n o z a li v a I o g g. d r. A n 1 o n u ü r e g o r č i č n, d r. F r a n u I' a v 1 e t i c n, S v o t o s 1 a v u Premroti in v s o ill 0 ii i in, k i so t a k o vslraj n n in pro vid im so deluvali p r i a s a- n a c i j i z a d r n g i\ K besedi se je oglasil so g. Pičn- lin Andrej, kateri je prašal, z a k a j n i n a č e 1 n i š t v o I a k u j n a s t u p i 1 u s o d ii e k o r a k e n a s p r o t i b i v š e- m u poslovodju Avreliju B i s a i 1 u 1 ii v s e in o n i in o s e b a in, k i so z a- d r u g o v t a k i m e r i oskodov ali. Pridružil se inn jo C\ g, dr. Pavlica, ki je stavil predlog, d a u a j poohl asti občni zbor načelstvo, da strngo t o ž b e ii i m p o t o in p os to pa pruti o n iin os o b a in, k i s o „K. z." o š k o- d o v ale i n j o o I) r e k o v a 1 o. Ker so ni nilu\i voč oglasil k bo- sodi, dal je y. predsednik vso to prod- loge na ^lasovaiije, ki so bili jodno- glasno sprojoti. Prošlo se jo na to k 3. toe-ki dnev- nega reda, k čitanjii račinia za 1. WHY*. Q. blagajnik Pronirou pojasnil jo računo, osobito pa izvor zguht1, ki jo uaslala vsled poprave bilance za 1. 1*K)1. in vo- likega davka, ki je morala plačati za- diuga vsled te ugodiie hilance in v ka- teri je, kakor že prej onienjeno, zamolcal toliko dolua bivši poslovodja A. Bisail. Istočasno je oinonil predloge načelništva in iiadzorništva, da se v dehio pokritjo izgiihe vpfjsabita reservni zalog v zuesku K •ir/WM in |)(i(lj)orni zalog v zuesku K {2%iy , tak's da hi ostalo ,'e i/c/nbo K '.WX'rJJ, katoro bi st: niuialo pukriti iz U'koi'ili dohodkov uovi'ga upraviiegA It-la. /a ho I j Š (> i n f (irinaci jo r 1 a n o v in v dok.iz a n j o, kako m- asanacija v istin i od d ii ova do dn ova bo 1 j o razvija, prei'itai jo g. hlagajnik tndi ranini' za dobo sauioupravo ,.Krojaškc zadnigi"' od 1 januvarija do iml. 1. maja 1 •¦•<>."i., situaoijsko bilanro z J. majoiii l'JO.'i., rarun za ilobo upravr „Krojaško zailriigi"1 pod nadzoislvuai „Centralne posojilnii\'" od '2. maja do 17. avgju^ta VM\. in sitnai"ij>ko hikuitu z diiem 17. avgustoiii 11M):>. \'sc u< podatke jo g. hla^ajnik nataöiio primcrjal z oninii, k.1- torili jo tako bombastic::») poslala v svot tukajšiija ,,Soöa". I'reut a no laiiinc izronl jc g. prod- si'duik üröa v r.jzpiravo. Uglasil se jo k ht'sedi g. l-'urlani l.i-opi.ld, ki \c vpra- sal, zakaj n i načelništvo spravilo v javiiost vse te pomirljivc pn- datki* takoj p<> prvL'in öla::k.:, k a- tercga j c ,,St»ča" pis a! a proii ,.K. /.". Na to inu je odgovuril g. blag.ijnik da n a C1 o 1 n i s t v o n i h •. i te 1 o s t > i p i t i na costo in pravdali se z ljudmi, ki so so bahali s >\oji:]] ;J. krojač v Cjurici, \'aleiitin J u 14, krojae v Solkann. Feopuld Abram, naduč. v pokoju v (jorici, za chine nadzorstva z 10J glasovtHiia; 4. g. Svetoslav Prenirou. nradnik \ (jorici, za hlagajiiika 1 ''¦'"> ^Lisovi. K zadnji točki: Shičjjmjs:i. pred- laua o. dr. A. I\i\lu\i, naj občni zbor a s a n i ra male 11 kos t 11 1 11 edo- s; a t e k v v a h i 111 k 0 b c 11 e rn u z b o- r 11, z <> z i rom 11 a to, da s e n 1 v n j e ni i z r 0 niii 0 b v e s t i 1 o z a d r u i- Hike, dd so računi r az g r 11 j e 11 i pri b 1 a iz a j 11 i k u. Dasi niso bili za- dru/.niki t> tern javno obvesčeni, vendar .-o se rimogi te pravice poslužili ter ra- rune prod obonim zborcm pri zadruž- nem bla^ajiiiku pregledali. Občni zhur jo ta predlog enoglasno s p r e j e 1 ter 0 111 e n j e 11 i nedosta- t ek s p r e ^ 1 ed a I. Č g. Ivan Rojec je predlagal, da naj se objavi poroči 1 a nacelni- štva, nadzorstva in občnega zbo- ra v tukajšnjih 11stih in p^iiatisne ' v posebni brošurici. ObCrii zbor je I tudi to enoglasno sprejel in naložil no- veinu odboru, da :iaj ta nasvet izvrši. Ker se nihCe vec ni oglasil k be- i sedi, zaključil je g. predsednik zboro- ! vanje, zahvalivsi se vsem na\zočini za- ; družnikom za zaniinanje, s katerim so ' sledili posainoznim porocilom in pred- I logom, pozivajoč jih ob jednem, da naj 1 pridno kupujejo pri zadrugi, kajti tako ! hodo podpirali pošteni trud in neumomo ' skrb prejšnjoga livalevrednega odbora ' za provspcli in hododiost zadruge; isto- ' easiio pa tudi dokazojo svetu. kako podlo so delali r.aši nasprotniki, ko so hoteli j na vsak način uninti zadrugo in s tern ( iz gole strankarske strasti oskodo- vati piecejšnje šievilo uhogih zadruž- nikov. ki bi po njihovem rovanju mogli izgnbiti svoje deležel Odprto pisrao go s p o 1 j u AiHlreju fiiHbrHerk-ii. l)i\M'mu ]i«»il 1»rftl»i'<- lovodstvo izl^J" blag», katero oprnvlja %. Hribar -- čutirn se do'znega, da enkrat reatfiram na budalosti. 3 katerimi že to- liko časa polnit^ predale „Soče". Vsebina teh öiankov je taka.da se koj po^na, da uplivajo nanjo pasji dnnvi, zato bi bilo dobro pustiti Va«. da še nadalje me- sarite „Krojaško zadrai?oM, dokl^r se Vam ..pipecu ne skrha ali dokler ne re- čejo Vasi naročniki : „Kos je zdaj t^h žpasov sit" in vržejo „Sočo"4 kamor ppada. — Priznati Vam moram. da ste še precej «pretno igrali svojo ulogo. lazeč okoli nekaterih odborniko? „Kr. z.u ter hlineč jirn svoje prijateljstvo tako. da ste vsled njihove zaupljivosti že lanske jeseni vedeli. da preti ^Kr. z." polom. Priznati Vam moram tudi. da ste se od tedaj do danes kazali vedno naj- zvestejšega in najanetejäega čiana za- drQj?e. Vaše zasluge so res velike. in jako mi je žal, da me je kruta usoda baš tedaj zadržala na potovanju, ko Vas je naCelnistvo v izredno priznanje Vaših nevenljivih zaslug za „Krojaško zadrugo" bacnilo iz nje. Obžalujem. da kot pe- temu odborniku mi ni bilo mogoče po- stati „petim junakonr' in sopodpisati ono ,.podlost in lumparijo", kakor ste bla^o- volili imenovati dopis načelništva, s ka- terim Vam je bilo naznanjeno, da ste izključeni iz ,.Kr. z." Priznavam tudi, da imate izreden matematičen talent, in obžalujem Slo- vence, da niste namesčeni kot profesor matematike na kaki slovenski gimnaziji ali realki, kajti škoda je resvelika, da se izRubi matematieen talent, ki zna po „Soči" preobračati take irnenitne mate- matiene kozolce, da ne rečem — kozle. Samo glede izgube pri ,.Kr. z.u pustii Vas je Vaš matematični talent nacedilu. LISTEK. Električna gonitev bohinjske železnice. (Koni'c.) 6. Še bolj pa priporoča električno Äonitev baä v gorskih krajih to, da je ondi na razpolago vedno in povaodi ve- lika množina tekoče vode, porabne kot Koniina sila odkodersibodi po žicah na- peljevati v poljubno daljavo. S tem s« | odpravi raba premoga in njega preva- ž«nje, in se zmanjšajo tekoči stroški za gonitev. Seveda ne v tem razmerju, ka- I kor bi morda kdo mislil, ceä, voda ne stane öisto nie; kajti taka uporaba vode zahteva silno drage zgradbe jezov, in vrnu tega napeljevanja debelih žic v ve- hke daljave. To so sicer le enkratni stroäki, a obresti porabijene svote se rao- rajo računiti mod tekoče vsakoletne atroške, in v mnogih slučajih kaže pro- ; račnn, da atane zgradba za parne stroje j id trajna uporaba premoga manj, nego gonitev z vodo. Radi velike menljivosti vodine mno^ine v rekah, odvisne od vre- mena, treba v alučajih, ko gre za tiso- \ eine konjskih si!, zajeziti rečno strugo tako viaoko, da se voda vatavi daleč po dolini navzgor, da nastane pravo jezero, in se torej voda ob povodnji shrani za čas pičlega pritoka. Ta vstavljena voda poplavi ob bregovih njive in travnike, ako jih je kaj, in ves ta svet treba torej lastnikom odkupiti. Koder torej teče kaka reka v ozki atrugi med zgolj skalnatimi bregovi, tam je položaj za napravo elek- trično centrale na vodo izredno ugoden: ozka struga zahteva le kratek jez, jalovi skalnati bregovi pa malo ali nič odkup- ninskih stroäkov. Tak položaj pa imanio v naši Soči nad Kobaridom, in zdi se mi da tudi nad Avčami. Na Francoskem in v Övici, kjer je industrija bujno razvita in v isti nieri podjetnost velika, je pro- ježena že marsikatera gorska reka celo v obljudeaih dolinah, kjer je bilo treba odknpiti ogromne širine kulturnega sveta. Naša primorska deželica, ki nima v svo- jem drobu niti trohice premoga, bila bi pa v omenjenem slucaju lebko ponosna, da goni železnico na svojih tleh vendarle z lastno silo. S teoretičnega staliača se torej ka- žejo pogoji za vpeljavo električne gonitve bohinjske železnice jako ugodni, in vsak človek, ki se kaj zanimlje za tizikalne novosti in tehnični napredek, bi se tako imenitnega preobrata iskreno veselil. A od teorije do nje praktičnega vreaničenja ' je ao3tiKrat pot dolga in težavna, in tako je tudi v tej zadevi jako dvomljivo, ali bodo zagovorniki električne gonitve prodrli a svojim strömljenjem. Z elek- triko se da voz ali vlak goniti na dva načina. 1. Električni tok je napeljan v žico, ki je navadno nad tirom napeta ob vsej dolgosti proge. Z nad voza z električnim motorjem rnoli visoko v zrak žična zanjka, ki se drsa ob oni elektro- vodni žici in prevaja s tem tok v motor, od kojega teče tok po kolesu v kolovod- nico išino) in po njej k izviru toka na- zaj. To se vrši gladko in lahko pri eno- stavni poljubno dolgi progi. (V velikih mestih je dostikrat dovodna žica pod ti- rom v podzemski votlini, skozi ozko špranjo sega do nje neka kovinska ro- čica izpod motorja in dovaja tako drsa- nje po oni žici, električni tok, ki se po- tem zopet odvaja po kolovoznici. Tako se pride v okom oni lepoto ulic kazeči množini drogov in preko ceste in ob njej napetih, dostikrat «rozne nesreöe prev- zročujočih žic, a je silno draga naprava.) Zdaj pa se spomnimo, kako so zlasti na večjih poatajah tiri na äirnem prostoru razpleteni liki mreža, kako se po njih tje in sem porivajo vrste vozov pri sestav- Ijanju vlakov, in pomislimo, da mora vsakemu tiru odgovarjati v zraku napo- ljana žica, in mora vsak motor dobivati iz te mreie pravilno svoj tok ; spoznali bodemo. da nastanejo to silne težkoee ; najbrže bo treba na vseh stranskih tirih poganjati vozove po kakem drugem si- stemu. 2. Imenovane težkoče odpadejo, ako se proizvaja električni tok v vozu samem. Potem je elektriöna lokomotiva izenačena s parno. Dovodne žice odpa- dejo, vsa vožnja, vse t. j. ranžiranje se vrsi z isto lahkoto kakor pri parni go- nitvi, samo da brez onih imenovanih nedostatkov. kakor dim, puhanje in bru- hanje saj in pepela itd. S tem bi bil do- sežen tako rekoč idea! Železnične go- nitve. A v to svrho moral bi vsak samo- gonilni voz hraniti v sebibaterijo ogromne velikosti. Navadne baterije, kakorSne so opisane v vsaki učni knjigi za tiziko, n. pr. Bunsen-ove, niso za rabo, ker se z delovanjem tvarno ugonabljajo ; ngo- nobljena njih tvarina pa je cink in kis- line, torej v primeri k premogu, ki se uničuje v parnem hlaponu, veliko pre- draga, in njih obnavljanje zahteva veliko dragega in mučnega dela. V po.-5tev pri- dejo torej edino ti akumulatorji, t. j. ba- terije, ki se pri uporabi ne ugonabljajo tvarno, ampak zgubivajo le električno mo^, ki se jim pa z dovajanjem elek- tričnega toka povračti. Ako bi gonili Piaali ate namreč prvič, da je zgnbe 100.000 K, Ukoj drugikrat 93.000 K, po- tpm /opet 67.000 K, in zopet 104000, sedaj pa zopet trdite, da jo je 93 000 K. Kaj so mari pijane te Vaše ätevilke, da se vedno tako preobračajo ? Ali ,.ako hi ožigosalt klerikalno SnSmarstvo po zaslugi, tedaj bi bil poloni gotov v par tednih*1, tako ate pisali. Oži- gosali ste pa v zadnjih tednih dovolj, delovali ste prej na vse pretege pri up- nikih in pri sodniji, da razkrijete to grozno „kierikalno žnšmarstvo", a „KrojaSka zadruga" vendar noče äe priti do polo- ma! Saj Vas vendar nima za norca V VpraSam Vas pa to: Zakaj niste imenovali neredno poslovanje t prvem letu obstanka zadruge že tedaj rkleri- kalno su^marstvo", ko äte bili äe pod- predsednik nadzorstva in ste poslali na- čelnižtvu „Kr. z.u (\n ne obönemu zboru, kakor Vi piSe-te^i pismo nadzorstva, s ka- terim ste nasvetovali po inicijativi dr. Tume razne premembeglede poslovanja?! Torej 1? v prvem letu se je neredno poslovalo, v prvem letu, ko sta 9edela v mtdzorstvu dr. Tuma in Gabršček, in za posledk-e, ki so nastale vsled nerednega poslovanja od prvega leta naprej, naj bi bili odgovorni mi, ki sedimo v tretjem alt eelo Cetrtem odborn in nadzorstvu ? Ali ni taka trditev prismojenost, ee ne kaj hujäeua? Kolikor odgovornosti pade na upravna odbora, katerima veljajo Vasa očitanja, ravno toliko je pade na Vas, ki ste že v prvem upravnem letu neredno ^oslovali. Saj sino edino le mi moralt občutiti posledice pregreh prejš- njih npravnih odborov! — Da ni na- celstvo vzelo v ozir dotično pismo nad- zorstva, tpga nismo mi krivi, ampak oni gospodje, ki so tedaj sedeli v načelstvu. Zdi se mi pa potrebno, da na tem mestu to-le javno pribijem: Avrelija Bisaila priskrbela sta ^Krojaški zadrugi" Vi in dr. Tuma. Isto tako ste Vi in dr. Tuma ostale odbornike prepričali, da bode blagajna in vse poslovanje v naj- bolj varnih rokah, ako se oboje pre- pusti Avreliju Bisailu ter se mu v tem pogledu puste proste roke Vi in dr. Tuma sta objednem prepričala ostale odbornike, da se bode „Krojaška za- druga* najbolj razvijala, ako jo upravlja Bisail po svoje, vsaj toliko časa, dokler se ostali odborniki ne priuče knjigo- vodstva. Tako ste Vi poatopali takrat, ko sit» bi!i podpredsednik nadzorstva, če- ravno ste bili že takrat prepričani, da se ne bodo odborniki, ki so bili po ve- öini krojači, nikdar priučili knjigovodatva, in ste ravno tako dobro vedeli, da ne pride nikdar čas, ko bodo sedeli v odbora „Kr. z." samo atrokovno izvežbani od- borniki. Zato ste nasvetovali, naj se namesti strokovna knjigovodstvena moč. Da se ni nastavila, to ni naäa krlvda, pac pa Vasa in vseb onih odbornikov, ki so se lepo '- dzali iz odborov „Krojaške za- druge*' in pustili nam bataro svojih pre- greh. Vi ste, ob jednem z dr. Tamo pri- znali, da je „Krojaäka zadruga" ljudski zavod in se mora imeli zato strogo pre- gledovanje in sigurno poslovanje**. Vi ste med drugimi poznali hibe tedanjega poslovanja, in Vaäa dolžnost je bila vstra- jati na svojem mesta, urediti vse ne- dostatke, ne pa lepo izmuzniti se in danes udrihati po onih, ki morajo po- pravljati Vaše pregreäke! Tako je A. G—k, bivSi podpredsednik nadzorstva, ne drugaee! Da je priäla „Krojaška zadraga" v sedanji položaj, ste, kakor biväi podpred- sednik nadzorstva, tudi Vi krivi. Zakaj ste pač tedaj pusttli vse, v rokah poalo- vodje A. B.V Zakaj ste pustili, da jo vse. aam odpravljal, blagajno, dispozicijo gk*dt» blaga i. t. d.V /akaj niste zabranili, da je smel Hisail upravljati s prenioženjetn zadruge, kakor mu je bilo drago, torej tudi provzroeVvati take rezijske stroškt», ki niso bili nikakor v primeri s poslo- vanjem zadruge? Zakaj niste tega zabra- nili? Meseca maja 1. 1902. sta načelstvo in nadzorstvo prevzeli ono gospodarstvo, kakoršno ste Vi trpeli, in celo odobravali. Dan za dnevom sta potem odbora pri- hajala na sled pogubonosnim posledicam gospodarstva prejSnjih odborov, a me- seca septembra se jb Bisail odstavil od poslovodstva, ker se je videlo, da mora 8 takim gospodarjenjeni, kakor ga je izvrSeval Biaail pod okriljem prejänih odborov, zadruga propaäti in če bi bila desetkrat močnejša. Ali ne, ne, Bisail ni kriv, pač pa odbora! Tako trdite Vi. Gospodine, Vaš spomin jft sila kratek! Decembra meseca ste kričali v pisarni dr. Trflota, da ne sme ta gospod prevzeti branitev Bisaila v tožbi naperjeni proti odbora „Kr. z:\ Bisaila. ki dela naprednjakom tako sramoto, ki je pustil pri Spediterju Hvaliču blago ^Krojaške zadruge" 14 mesecev. ki ni odpiral pisem na^lovljenih na „Kr. z", v katerih so upniki pretili s tožbami, vsled česar je ,,Rr. z." potem bila res tožena in je morala piaeevati občutne stroške i. t. d. Tedaj ste tudi kričali, da Bisail stori najbolje, ako izgine kot katra iz Goriee, da ga nihče ne vidi i. t. d. No, to je bilo decembra! In c') pred par tedni rekli ste v kavnrni „Central*4 gospej bivšegti o^bornika Š. P. — oni isli, ki Vam je po Vaäi trditvi rekla, da Vas pretepo ako pridete na občni zbor „K. i.'1- — da ste prepricani, di je vsega Bisail kriv, ali Vi da morate mesa- riti načelstvo in nadzor. \ro, ker se Vam tako zljubi.....in 26, avgasta ste že pozabili na to, kar ste rekli par dni po- prej! To navajam tu samo zaradi tega, da Vas svet bolje spozna in da se pre- priča, kako se Vi sami bijete po zobeh Ne, ne, Bisail je nedolžen, on je žrtev klerikalcev, kajti drugače kako bi mogel on pisati na načelstvo „vsak dispo- nent lahko greši pri naročevanju blaga io v preveliki meri, Kakor se je meni pri- petilo lansko zimo, ko je bila sezija ne- pričakovano slaba", in kako bi mogel on podpisati lastnoročno sejni zapisnik z dne 20. septembra 1902, ki se glasi: „konštatira se, da prihajajo na dan razni neredi v notranjem poalovanju „Kro- jaške zadruge*', ki so se provzročili vsled malomarnosti poslovodje Bisaila. Taki neredi so: ponovne tožbe, opomini tvrdk na plačilo, pritožbe, da se na korespon- denco raznih firm ne odgovarja.......•' Seveda, za človeka, ki se je skregal s pametjo, to niso samoobtožbe. Kaj äe! Bisail je bil stroknvnjak, ker je on znal prav mnogo naročevati, na- sprotno pa prav malo plačevati, tako, da je pripravil zadrugo ob kredit na drugih trgih, on, ki je z nemarnim poslovanjern provzro^il toliko tožbenih 9troškov, toliko zamudnih obresti, toliko režijskih stroškov, on ni kriv zgube, katero izkaže bilanca za leto 1902. Ali ni on ludi tega kriv, da seje morala popraviti bilanca za leto 1901., v kateri je on zamolčal nad 23.000 K dolga za blago'.V „Ali je za to zgubo po- slovodja kriv? Le norci in zlobneži mo- rejo to trditi!", pišete Vi. No, jaz to tr- dim, in zato ne mislim, da zaslužim teh naslovov. No, „bivši poslovodjaje zapustil za- drugo zares aktivno...",pišete Vi. Prijatelj, bohinjsko železnico z akumulatorji, bi oni električni tok, ki bi ga gonilna sila soške vode proizvajala, ne gonil nepo- sredno vozov, ampak bi dan na dan polnil v posameznih postajah akumula- torje. Ti bi se potem na dotičnih posta- jah v vozove porivali namesto obne- moglih, kakor se pri vozni pošti izme- njajo utrujeni konji. A taki akumulatorji sestoje iz svinčenih plošč, pomazanih 8 posebno prašno tvarino, ki stoje v ste- klenih pc3odah polnih žeplene kisline, so radi svinca silno težki, in ne utrpijo mehaničnih tresov in sunkov, pri elek- tričnih tramvajih se radi tega niso po- nesli in bili povsod odpravljeni ter na- domeščeni z dovodno žico. Kar sem gori povedal o prometnem načinu, da bi mesto dolgih in redkih vlakov tekli kratki in pogosti, ali celo vsak voz posebe, je pač tudi le teoretične vrednosti. Poročila v listih govore le o „vlakih" t. j. dolgih in redkih. Tak način prometa bi zahteval preveč sprevodnega osebja in bi menda tudi provzročal pre- pogostnih nesreč s trčenjem. Morda pri- demo s časom do pripravnejäih akuma- latorjev. Ako je torej res še jako dvom- ljivo, da doživimo na bohinjski železnici >a t»r nd zaßetka električno gonitev, je elektrike pri železnicah širi že sedaj od dne do dne, da napredovanje tehnike v to stran ne bo mirovalo, ker je vse strem- ljenje modernega časa namerjeno na električno gonitev, in da je le vpraäanje časa, kedaj bo parna sila na vseh želez- nicah od električne izpodrinjena. Opomba. Ako pravim „od električne sile izpodrinjena" rabil sem izraz, kakor je v občni rabi, ki pa prav za prav ni- kakor ni točen. Novost električne gonitve leži le v tem, da se para ne proizvaja več na vlaku samem, gonilna sila bo iz- virala tudi v prihodnje lahko iz para, a se bo proizvajala v posebnih poslopjih, gonila pa bo vlake srestvom elektncnega toka. Ako pravimo da elektrika goni vlak, je to isto, kakor bi rekli mesto: „cer- kovnik goni zvon", ,,vrv ga goniu. Kakor vrv le prenaša cerkovnikovo delujočo silo do zvona, tako tudi eleklrika silo le prenaäa. Ker pa je ona enako sposobna za prenašanje vsake, odkodersibodi izvi- rajoče delujoče sile, k mirujočega mesta na gibljivi voz, mogoče je oni na stalnem mestu delujoči parni stroj nadomestiti s silo navzdol tekoče vode. Izpodriva torej ne elektrika paro, ampak na svojem mestu mirno stoječa gonilna naprava vozeči se parni atroj. A Č! kedaj smo mi trdili, da je zadruga pasivna ? Ne v pismu, odposlaiHMii upnikom gledo ponmiave, ne nikjor. Zakaj hIo torej Vi hoteli. ila prijavimo konkurz, ko smo vedno trdili, du je zadruga aktivna. Zakaj ste Vi pisali, da „bi konkurz bil blago- dejna režitev tedunjih zamolanih zadev", zakaj ste Vi vloAili proSnjo za konkurz, Ce ste vedeli, dn je zadruga aktivna V Saj zadruga ni isktilu poravnave, da ne gre v konkurz, ampak zaraditoga, ker se jo nahajala v plačilni težavi, a moratorija ni mrgU doseČi, kor je že Bisnil preveö zlorabil skrajno potrpežljivost tvrdk, ka- terim je bila zadruga dolžna. Mi trdimo tudi danes, da jo zadruga aktivna. Številke poznate, poglojte torej v zadnjih Štev. „Gorice'' in „Prim L " ai- tiiHcijsko bilanco z dnom 17. avgusla 1903. in videli bodote, dn izkazujemo mi 24 000 K več aktivov nego pasivov, ne pa — 93.000 K izgube, kakor ste Vi v svoji „matemati^ni ženijalnosti" izračunili. All Vain ne pra- vim, da ste računski žonij, k«j mislite morda, da se Vam laskam ali mogoee da se z Vami norčujem? Pišite sicer tudi, da jp porooilo v torn oziru jako nejasno in da so mčuni najbržp lalziluirani. Ako ste o tem pre- pričani. da so. zakaj me ne tožite zaradi falzifikacije? Zakaj pa kot „najboljši" član zadruge ne tožite tudi A. Bisaila, ki je v istini falzificiral bilanco I. 1901.? Vse druge Vaše ekspektoracije so pac vredne Vašega peresa, zato škoda časa zanje. Mesarite le naprej z največjim nožem „Krojaško zadrugo", v nemalo zabavo. vseh razsodnih ljudij, če ho- cotppa,inesarite so mene.dokler Vam mka umahnp. in trudni ne zakličete: „kaj Se ne vzame hudič teh klerikalcov? !'' Sicer pa za „Spas" Ae eno: Slučajno mi je oriSU v roke informwija. datirann z dnern 17. januarja 1903. in izdana ol jednega največjih intbrmacijskih zavodov v Avatriji, katero je dobila in mi prepu- stila neka tvrdka in ki se glasi: ,......i):\< Geschäft (namreč „Krojaäka zadruga' i anfänglich nicht am besten geleitet, ruht heute in den Händen tüchtiger Fachleute, geht ziemlich befriedigend, nur erfolgen Zahlungen etwas langsam......•' Ali ni za poö't? Doiični informacijski biro ae je csmelil poročati, da „anfänglich" ni bilo vse v redu, torej tedaj, ko ste bili äe Vi v nadzoratvu, a sedaj da je zadruga v rokah vežčih strokovnjakov, katerim Vi pravite da so „šušmarjr' in „skrajno ne- sposobni ljudje!*' To se torej skoro krije s poročilom našega poravnalnega agenta, ki nam je pisal v nekem pismu: „Die hiesigen (Wiener) Gläubiger erklärten mir im Besitze von Auskünften der „Trgovska obrtna zadruga" zu sein, aus welchen ersichtlich ist, dass selbst im Concurae eine Quote von 100" 0 herausschauen würde ...." Kako pa mora zahtevati konkurz zadrnga, ki je aktivna in ki zarnore v konkurzu plačati sto za sto, to prosim, da mi lepo razjasnite. ,.Sv. Üuh" me v tem slučaju zapušča, rnogoče da razsvetli VasV V Ciorici, 29. av«U8ta 1903. Svetoslav Premrou t. $ bliigHJnik in nilbornik ,,Kr. /.". Politični pregled. Angleškl kralj na Dunaju. Včeraj popoludne ob b. uri je dospel angle^ki kralj Kdvard VII. na Üanaj. Na kolodvoru pričakoval ga je naš cesar z nadvojvodi, ministri, generali in diplomati. Ko je izstopil angleški kralj iz železniškcga voza, sta se vladarja poljubila. Cesar je nato predstavil kralju nadvojvode. Potem sta cosar in kralj ogledala častno sto- tinjo. Godba je med tem igrala angleško himno. V dvorani kolodvora čakali ro kralja drugi dostojanstveniki, katere mu je naä cosar predstavil. Odpeljala ata se v ce,- sarjev dvorec v odprti kočiji, pred katero je bilo vpreženih äest konj. Na ulicah je bilo zbrano vse polno ljudatva, ki je vla- darja burno pozdravljalo. V dvorcu so pričakovale kralja nadvojvodinje. Ob 7. uri zvečer je bil obed, katerega so se udeležili, poleg našega ceaarja in an- gleškega kralja, mnogi nadvojvodi in nad- vojvodinje, ministri, generali in diplomati. Najprvo je napil angleškemu kralju naä cesar, povdarjajoč prijateljstvo med obema državama, ki je tern lagje, ker si niso naäe in angleške koristi navskrižne. Odzdravil je na to cesarju angleäki kralj in ga pri ti priliki imenoval maršalom angle^ke vojske. Krlza na Ogrskem. Kriza na Ogrskem äe ni reäena. Zaradi tega pa Be tudi cesar ne poda k vojaäkim vajam, kakor je bilo že dclo- (ieno, marveč se vrne koj po odhodu angleäkega kralja z Dunaja, zopet v Bu- ^imnoätn ppi voiaäkih vajah ga bode nadomostoval prestolonaalednik Franc Ferdinand. OoQOilkl na Hrvatskom. „Urvalsko Pravo" poroča, da so naäli uhitega nekega Antona Sablica, ki je bil glavni agitator KumiOičev pri zadnji deželnozborski dopolnilni volitvi v Z'atnru. Pravnika l^eitnorja ho zaprli, ker se je udeležil izgredov v Zaprosiču. l) izgredih v Dolenji Batini se po- roca, da so jih zakrivili orožniki, ki so brez povoda aretirali kmeta Ivo llabano ter zahtevali, naj jim pove iriKMia pro- vzroeileljev zadnjili nemirov. Ker je. iz- javil, da nič ne ve, so ga orožniki tako trpinčili, da so mu prste na roki zlomili. Haban je ome.diel. Orožuiki so se zbali nnsledkov in so Hubtina ustrelili ter trdili, da so bili od v,eč kmetov napadeni. Se-le, na to so nastali izgredi kmetov. Orožniki so se branili in slrelJHli t(ir ranili veo" kmetov. StO(ja med Srbi In HrvatI se ulrjuje. Nekateri Srhi so priceli po- šiljali doneske istrski hrvatski driižbi sv. Cirila in MtUoda. Čci^kl naruilni svet je sklican na dan t». septembra Slovansko vprašanjc »trašl NemSki časnikarji prcrokujejo, da bodo v dnigem zarodu imelo ameriäko Z'lruz. dr/.Hve opraviti h Hlovanskim pro- blemom ali vprašanje.m pole^; ' -oblema glede črncev. Pravijo, da jß bilo I. 1882. izmed r>Hf» 000 izseljenoev iz nem^kih pri- slaniäc samo 88.000 Slovanov. docim je. bilo zadnie leto 47:")(K)() Slnvanov in mhhio 12K.(K)O Nemcrv. Nemskl cesar se bojl za svoje iivljenje. Glasilo nemskih socijalnih dt;mo- kralov ..Vorwärts*' je priobčil to dni člitnek. v kulereni trdi, da w zgmdi tut otoku Pifhelsvenler grad «a nemäkega cesarja in za njegovo družino, ter da ho dotični nnčrti ?ai «logotovljeni. Cic.'.ar ua si misli zgraditi na itnenovanem otoku zato svoj grad, ker se no (':uti varnega. Zmidi tega članka so urednika „Vor- wärts" zaprli t<»r naperili proti njemu tožbo zaradi cesarievega žaljenja. Vkljub viemu temu pa vzdržujo „Vorwäts1' svojo vest. Rumunska moblllzlra svojo armado ob mejah, da ho priprav- Ijena za slučaj vojske na Baikanu. Macedonskl dogodki Poročajo iz Sotije, du so vojaki nekega turäkega poika, ko ho äli «kozi Kosovo, streljali na poslopje avstrijskega konzula. Uätaäi dobivajo detiar in oroije iz Fiusije. Iz Carigrada dohajajo vesti, da je poklicala Turčija vae, reservist« prvih treh vojnih korov pod orožje, ker miali v najkrajäem času napovedati vojsko Bolgariji, Sodeč po zadnjih poročilih, doha- jajočih z Balkan», stojimo pred turSko bolgarsko vojsko Turčija mobilizira svoje \ojaätvo in se prav nič več ne meni za Ti¦!'..: 1(a. Poroca se namreč, da se je povrnilo v Albanijo vec arnautskil» prvttkov, ki so bili pred meseci poslani v prognanstvo, ker so se protivili uvedbi reform. Poroča se dalje, da so se po- klicali pod orožje tudi divji Arnauti in du se z drugim vojaštvom vred odpoäljejo na bolgarsko mejo. L)a pa pride skoro do vojske, o tem so prepričani tudi v Srbiji in v Črnogori in sta se v tem smislu izrekla tudi srbski kralj in črno- goraki knez. Kakor hitro pa pride do vojske med Tarfiijo in Bolgarijo, je go- tovo, da tudi Srbija in Grnagora ne bodeta držali križem rok. Peterburäke „Nowosti*1 trde, da je okupacija Macedonije in Stare Srbije po evropskih velevlastih neizogibna. Gre ae za sedaj le zato, da se velevlasti zedinijo v vlogah, ki jih bodo igrale posamezne volevlasti pri tej okupaciji. Turški vojni guverner v Skopljem je razdelil mej turäko prebivalstvo 6000 puäk s potrebnim atreljivom. Iz Amerike se poroca, da predsednik ameriäkih združenih držav Boosewelt pri- pravlja ultimatum za zboljšanje položaja kristijanov na Turškem. Vse vasi okraja Melkotrinowo v provinciji drinopoljski, izvzemäi mesto Melkotrinowo samo, so v rokah ustašev. Vse stražnice od Urumkjevi do morja so požgane, turške straže pa pobite ali iz- gnane. Macedonske čete so razdejale vasi Weleö in Kureča, pri tem je padlo mnogo ljudi. V vasi Jablanica so Turki uprizorili veliko klanje. — Vsled dinamitnega na- pada na orientaki vlak pri Kulelii-Burgaa, je orientska železnica odpustila vso bol- garske delavce. — V Kosovem so naäli pri Bolgarih mnogo krrne. ~ Iz Ipeka se poroča, da se je z nastopom Nastil- paäe začelo novo gibanje med Albanci, ki 30 začeli kar po costah moriti kri- stjane. Bazar v Ipseku je zaprt. — Blizu vasi Kervan-Kej so se spoprijeli ustaäi in bašibozuki, ki so 1>iIi poražoni. Zbežalo jih je okolu 2bO v nek slolp in so 8e ondi brunili. UwlaSi ho riHlo ^tolp z di- namitom razstrelili. Shodi v priluy Macedoncem. so vsem Sri.skrm so prično to ''ni nrirejati veliki shodi v prilog Mvtceuo.icom. Pravijo, da jo to misel zunesel mod Srbe predsednik moskovskoga alovanskega bla- aolvoriteljnega drustvn, Spiridonovic. On potuje nam roe sedaj po Balkanu ter pravi, dwi od Husijo nimajo sedaj Slo- van i na Balkanu nicesar pričakovati. Po njf^ovcm iniienju združijo naj so Ha mi uieil seboj posebno Srbi in Bolgari ter nuj so dogovore o delitvi Macedonije. Ameriškl podkoimil v Belrutu nl umurjen. Lisli pororajo danes, da je bila vest o umoru arnoriskega podkonzula v Bei- riilu i/.misljena. Domače in razne novice. Novi ^vnrdjan v saiiiostaiiu on. |ijr,:u<'inov \ (»oriel. — Novim gvard- jdiioin v Ink'ujvnjcm kapncimk'Mn samo- slann jo imenovuii c. o (Jajotan Hvnr äe.k. Za „Solskl l)nmu jo projoln uprav- nislvo: SIhvmo slareSinstvo v St. AndreAu je zbralo pri Imnkolu na oesarjov rojstni dan IS K is vin. llvala. Na uenili za\odih ,,Šolskoua Duma" v (iorici so pricne šolsko lotn 11». soptombra. V mosko obrtno-nadaljoN nlno solo se bode vpisovalo 13. in li. sep- iPmbra od '.). uro zjulraj do I I dop in zopet popoludno od .">. ure dalje. — Opo- zarjamo roditdjo o/.irorna gg. mojslro. da pravocasno vpisojo svoje sinovo, sama ta trditev kaže, da so A. (i—ku, ali naj- novoje: Andreju Pogorelcu že vsi - - ludi navidozni -- argumenti v pravein pomenu besede pogoreli in da mora v iinalu svoje tragikoini('no mesarnko opere on, glavni junak, razkrinkan in raztrgan po krivem odetega »\ oblačila narodo- vega onroc'evatelja, z razdrapanimi in prozornirni krpaini mod občnim kroho- totn občinstva za silo pokrivati na^oto svojega z bojiSča bežočega lelesa. — Danes ai hočemo oglodali drugi del nje- govo labudje pesmi. On pravi, da morajo biti stalne ceno v „Kr. zadrugi" viäjo nogo pri kateremkoli trgoven. 7/ikaj, nam ima menda povedati njegov nastopni sta- vek : „Kr. zadruga" ima veliko večje re- žijske trn.ške, nego trgovci . . . .- Zakaj paV Nh to vpra^anje A. V* -k seveda pruv rnodro molci. Vedno po ntan na- vadi. On more najnolj hazardno trditvt* mod svoje čitateljstvo. Da bi jih podprl in pojasiiil z razlogi in dokazi, lo mu no pado niti v glavo, kor se boji blarni- rali so lor dali povoda oitatoljem, da bi ulognili tudi oni h svojim razuinom raz- misljevati. Kar pa je A. ^ k z-unoičal, povemo mi — sovoda v nasprotnem zmislu. Zakaj naj l»i l>iü v zfdružni pro- dajalnici rožijski troski vo<':;i nego v za sobniV Ali so morda lokuli dražji? Čemu y L")kali se ravn;ijo po kolikosti in kako- vosti prodajiioga blaga. in sicer prav luko v zasebni kakor v zadružni proda- ialnici. Kavno t>i volja tudi k'lod<* plačil uslu/.bencoiu. M'Tida ne bode hotol A. (j k tnliti. da zahteva usluiborjoc v za- družni prodajalnici vočjo plnciio ncgo v /asobni, Of ima tu in tarn onako dolo! 1'ri narnnlih biaga ni menda tud: no- bono ra/.lik'v All določajo morda v to- vamah pri odpo.siljanju išiega blaga za- družnim ali zasebnim pr(»daialniedm rnz- lirno f''noV Ali ima morebiti zaselmi dtMiar vecjo vrednost n*'L0 zndružni V Kjc naj bi bila torej ta razlika'.' Aha! ?.o votno. N'a poslovodjo nam kaž^ A. leta svoje staro^ti in so dovržili z i dobriin vsfiehom Ijud^ko Solo ali pa kak ; razred srednjih sol ter se žele posvetiti učitoljskernu stanu. — Za vsprej^m se zahteva : zadnje šohko spričevalo, krstni ! list, spričevalo o stavljenju koz in zdrav- | nisko spričevalo. da je zdrav in brez te- le^nih hib. — Šolnine se ne plačuje, temveč dobö na tem zavodu pridni 'n potrebni ud-enci nokaj državne podpore. — Vodstvo e. kr. pripravniee za učite- Ijisča v Podgori, dne 31. avgusta 1903. Ka/en za petaml. — V nedeljo so priredili veterani v Sovodojah tom- bolo. o katori pravijo, da se je dobro sponesla. Prodajali so tarn tudi breskve. Neki dečko se je vanje tako zaljubil, da si jih je nekoliko prisvojil brez prodo- jalčevega dovoljen.a. Sovodenjssi poljski čuvaj je pa to zapazil in se je približal dečku. da bi ga prijei. Ali dečko zbeii. Čuvaj jo udari za njim. Tarn blizo pa se nahaja kake 4 metre L'loboka jama, v kateri kopajo cestni gramoz. Fant jo je pomeril naravnost proti jami in skočil je tudi^ vanjo, ko je slišal za petami ču- vaja. Cuvaj pa je skočil nehote tudi za lantom in sicer na fantove pete tako, da mn je zvenil nogo in da je tako sle- dila l'antu doslovno kazen za petami, Kanta so pnpeljali včeraj v tokajänjo bolnišnico. „Hranilnloa in posojllnlca" v C'i'rkuem je imela prometa v avgustu t. 1. K 2'jO.979.51 vin. Prejete hranilne vloge K 18.114 2s) vin. Izplačane hranilne vloge K 11.447'31 vin. Dana poäojila K 2000.— vin. Vrnjena posojila K 9äO.— vin. (ilasba. — V letošnji 7. ät. ljub- Ijanskega ,.Zvona" je g. L. Pahor prav nemilo ocenil Laharnarjeve „Planinke", pesmi za mešani zbor op. 10. Vidi se iz reterata, da g. ocenjevatelj krvavo raalo umeje o glasbi in mu je le na tem, da bi vpeljal novošegno glasbo. Trdi, da so pesmi nezanimive, brez umetniške du- hovitosti, da ne prinašajo nič posebnega itd. Priznati pa mora vsak izvežban glas- benik, da je prav nasprotno resnica in zato bo kritika več koristila nego ško- dovala. O ..Trugschlusih", (Slovenci jim pravimo: varani izvodi) katerih ocene- vatelj toliko vidi, ni v zbirki duha ne sluha; to je le izvajanje glasov v posto- pih redno pripravljenih. Dalje pravi, da „Planinke" daleč zaostajajo za tekom časa, a koj potem pa, da so polnodoneče. Evo logike! Pravilno pa ocenjevatelj trdi, da bodo pevci med zastarelo in novo- dobno glasbo razliko takoj spoznali. G. skladatelj pa naj se ne da po kritiki take barve motiti — saj papir je nedolžen, „Planinke" pa so skoro raz- peöane. — Faj gel j. Zopet nova /vljat'a. — Pod tem naslovom piše „Edinost": Tržaški raa- gistrat je mojster v iskanju zvijač. Koliko sitnosti so že imeli oni, ki iäcejo do- movinstvo v Trstu na podlagi novega zakona o domovinski pravici! Nekateri čakajo le blizo 3, reci t r i leta na končno rešitev prvotnih proäenj! Sedaj pa je ta slavni — zelo „alavui" magistral iznasel novo coklo v zavla- oovanju resevanja teh proSenj! Vr zakonu o domovinski pravici ni nikakega govora o casu, v katerem nai bi rekurenti viagalt svoje prime. Ma- pistrat tudi ni navedel roka za rekuriranje (ker ni anrieh. Sedaj so pa gospodje. ki sli-ijo tudi travo rasti, iznašli. da bo skoraj vsi pri - zivi vloženi prepozno!! Da se stvar zopet zavleče za nekoliko mo3eeev, je magistral rekuriral proti odloka vlade, s katerim je ta vsprejela vso prizive in sedaj je ta zadeva zopet na mini«terstvu ' Mi smo gotovi, da se vse te <\- kanije izjalovijo, kar vedo dobro tuü gospöda na magistratu. toda namen — zavlačevanja je dosežen ! Ker pa rnagistrat postopa proti do- ločilom rečenega zakona, bo dobro, ako se VMo zunanje oböine uprejo vsakemu plačevanju bolniških stroškov za one, ki so pravočasno vložili prosnje za dosego domovinske pravice v Trstu. Nemška dr/. Mila v 1'iilju /a 1<> N<'inoev. — l'od tem naslovom pi-o ^Nasa Slogau: rD Nemcev pa je bilo vpisanih na ti soli 358 nčencev. ki so se priznali k italijanski narodnosti. in 124 hrvatskih učencev. Pri vsem tem velikem stovilu hr- vatskih in italijanskih učencev, se no po- dučujeta na ti šoli hrva^čina in ita- lijanščina niti kot prosta predmeta. Zato je pa skrajni ča^. da se po- skrbi zato. da bi se na ti Soli hrvaščina podučevala vsaj kot prosti predmpt. Znamo pa iz gotovega vira. da se to ne zgodi, dokler se sami ne ganemo, kajti vlada je popolnoma zadovoljna, da se v tem pogledu ne ganejo Hrvatje in in Italijani. Vlada se ne bo svojevoljno nikdar zganila, od nje se mora to zah- tevati. Odločujoči činitelji so namreč v tem pogledu nasprotni kolikor nam Hr- vatom. tako tudi Italijanom. in pri tem ostalo bode toliko časa, dokler ne od- prejo oči oni. ki odpirajo vrata nemštvu v primorakih deželah Pamet. pamet ita- lijanski raogotci in ne mrzlite toliko Hr- vatov kajti pride čas, ko bodete morali sku-pno s Hrvati prenažati nemške ba- tine14. Tako ,.Naša Sloga" glede razmer v Pulju Ker so rszmere pri naa v Gorici popolnoma slične onim v Pulju,posebno gledosolstva,skaterim seširi germanizacija ter se odpirajo na stežaj tudi pri nas nemätvu vrata, in sicer samo zato, ker nas Italijani mrzijo in postajajo zaradi tega raje brez italijanskih srednjih šol v Gorici, nego pa, da bi složno s Slovenei pobijali nemške srednje sole ter zahtevali italijarske in slovenske, zdelo so nam je ame^tno ponatisniti zgorajšni članek „Naše Sloge1 tudi v našem listu, s ka- terim bi se moral popomoma ujemati vsak razsoden Italijan. Občiiiske vollive v Zmlnju — Obeinske volilve v Žrninju v pazinskem okraju, so se izvräile v popoino zmago hrvatske stranke v vseh treh razredih. Sloveuke kraljici lleleni. — Be- necan8ke Slovenke so poklonile kraljici Heleni v Vidmu äopek evetlic s sloven- skimi trakovi ter s slovenskim napisom. Nesreca na železuici. Poroče- vaje o strašni nesreči r.a železnici, ki se je dogodila v Četrtek po noči pri Beano, ko so se vojaki vračali od vidennkih slavnosti v svoje garnizije, rekli smo. da je vojaški vlak prehitel tovorni vlak. ki je vozil po istem tiru. To pa ni res, ampak res je, da sta si priäla vlaka drug drugeniu nasproti in tako troila skupuj. Kriv nesreče je baje strojevodja voja- škega vlaka, ki je s postaje Passian z vojaškim vlakom odšel, dočim bi moral Čakati tarn dohod tovornega vlaka. Pra- vijo, da je bil strojevodja pijan. Ako je to res, potem je revež drago plačal svojo lahkomisslnost, kajti ostal je koj mrtev, ko sta vlaka trčila skupaj. Poleg njega naäel je smrt tudi kurjač, dočirn se ni od tovornega vlaka nikdo poskodoval. Pogreb ponesrečenih vojakov vršil se je v soboto v Vidmu na jako slovesen na- čin. Hanjenih vojakov leii v videmski bolniänici 67. Od teh je 9 težko ranje- nih, trije pa prav nevarno. Drugih 20 ranjenih pa se nahaja po privatnih hišah in hotelih. Med temi je veö častnikov. Požar v pariiein inlinu. — V ob- čini Gaglu je pogorel parni mlin. Zgorelo je 11 oseb, 3 delavci in 8 otrok. Loterijske ätevilke. Dimaj......61 90 3f) 21) 62 Gradeo......56 83 17 28 37 Razglas. Si'iiH'iijza živino inblatro v Itenruli i»il jo la vsako 1h<> prvi ponedoljok nie- soca soptoinUra: lotos tor«\j /c na |»om>ljrk dm1 7. srptenilH'a. Županstvo v Eenčah, tine 10. a\^uM;< 1*H)3." Ant. Merljak. župan. Anton Kuštrin Gosposki ulici h. ätev. 25, priporoea častiti duhovščini in slavnemo obc'instvu v mestu in na deželi svojo trgo.ino jedilnega blaga n. pr. kavo : Ssr.tns. Sandomingo, Java, Cejlon, Porto- rieo i. dr. Oljo: Lucca, St. Angelo, Korfu istcrsko in dalmatinsko. Petrolej v zabojo Sladknr razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, b. Več vrat riža. Miljsveče prve in «Ini^e vrsto, namreč po 7» kila in od 1 siuita. Testenine iz tvornice Žnideršič &. Valt-nčič v II. Bistrici. Zveplenke druibe sv. Cir;1 in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina » Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovžčini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpošilja v zabojčkih imjrnanje po 6 Kg. na vae kraje. Odlikovana kleparska delavnica Artur makutz diorica. Ozka ulica štev. 1. izYThiije vsa narocila, Mpadajuea v klepar- sko stroko /. najveejo uataneuostjo. Izvr- Mije ^peljavo tn pupravo strelovodov ltd, „CentralnaEl posojilnica' v Gori(*i, uradnje ost! avg. up od8. zj.do I.pop. Proda se mlin za moko in čreslo pri Pevmici pod St. Maurom. Kupci naj se izvole oglasiti pri g. Antonn F i g e 1 v Št. Mavru h. ät. 2, p. Podgora. J^azpFoda se v Podtunui h. St. 6 razno kuhinjsko in kletarsko opravo za krčmo. Več st' poi/.w v ulici Sv. An- tona it. 1*2 v pritlk\ju. se priporoča slavnemu občinstvu iz mesta in dežele. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GORU'A Via Giardino 8 pristna bela In fcrna vina , iz vipavskih, ffurlanskih. briakih, dal- f matinskih in ¦•terakih w i ¦ noaradov. Dostavija na ilorn in razpoäilja po zt'lez- .lici na vac kraje avstro-cgiTske monarhije ˇ sodih od f»ti litrov napn'j. Na zahtcvo poäilj» tuiii uzorcc. Cene ztnerne. Postreiba po&tena. Podpisani priporoča slavnemu ob- činstvu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin V zalogi ima kave vseh vrst, raz- lične moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje iniu tudi raznovrstne pijače na primer: franc oski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goršice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove užigalice. — V zalogi se dobe tudi te- stenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v llirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba toena in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovec v Semeuiiki ulici h. Ätv. 1 (v lastni hiäU Fani Drascek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne obroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše, kakovosti Priporoča se slav. občinstvu. Odlikovana delavnica! ANT. KRUSIÖ, krojaški moister v vrtni ulici 26. Priporočti se si. občin- stvn v mestu in na deželi, posebno č^. duhovSčini. — Ima bogHto zalogo blaga vsttko vrsto in za vsaki stan, tor opozarip na ravno doälo sveže pon.iadansko blago, laslni izdolok gotovih oblck in (tovršnih sukcnj. Cene prtnv solidtte! 4 6 učenk sprojm»4 so ii;i staiioviuije in hrano. l\j(\ poi/vo so pi'i poslivžiiiku MSv)lskogji Doiiui"'. Krojaška moj8t i Cufer 6c Bajt v Gorici, ulica sv. Antona St. 7 v hiSi g. Jernoj a KnpaOa izdelujeta vsakovrslue oblekc 2a ir^*ke po mcri, bodisi fine ali pa priproste. Priporoöata se svojim rojakom v Gorici in nn de^oli, posebno pa <5. diihov^i:ini 7.» obilna narocila. Ivan Bednarik pri|>onK-a svojo knjigoveznico v (ioriel ulica Vetturini št. 3. urar c. kr. železnic, j v Ciiorici. iiJosposka ulica hi A. Hiev. S5. j \ priporoea svojo najboljso zalogo ( ! za gospode krojače in šivilje po najnizje mogočih I cenah. -- V zalc^ ' i'ma tudi najnovejse in naj - I bolj priproste vezilne aparate (Stickaparate), ; katere se more porabiti za vezenje (rekamiranje) ' 11 a vsakem „Singer-jevem" ! šivalnem stroiu. tcr stanetak @®®®®«®®®®®®® I aparatsamo7K. — Kdortorej | » hoče imeti dober in trpežen < I šivalni stroj in jako po ceni, ( > naj si pride ogledat šiv.stroje ( » novih sistemov, katere jam- { či od 5 do 10 let. < Dalje priporoea najboljše ^ mr švicarske žepne ure -w j po zmernih cenah. Poprave s poroštvom enega leta. j Fo vaeHtrauiskeiii prevdairku in prewkuHiiji He bode vsakdo prepričal, da me kupuje pri tvrdki ; J. Zomik, Gorica ; CitoHpoHka ulica 7. KiuiraJ nnjbolji najlepši in lemu prime 1110 najceiieje blago. Posebno pa: Za dame: Za gospode: Krasne okraske za obleke, Raznovrstno belo in barvano trakove svile zadnje novosti perilo najbolje vrste,, jopice za bluse, pajčolane, pasove, za hribolazce; kolesarje, veslarje; predpasnikf», rokavice, nogavice, zadnje novosti ovratnic, dežnike, solnčnike, bluze, čevljo, ovratnikov, zapestnic, nogavic, vse potrebyc'ine za obleke, kakor: rokavic, hlačnikov, čepic, podlage, sukanec, svila, gumbo, čevljev, dežnikov itd. vezenja, zaponke itd. Opozarja prečastite dame, na svojo veliko zalogo obče priznano najboljih modercov vsako cene. Za birmarce Za slavnosti in otroke; rokavice, nogavice, in druge veselice: vnakovrstne pajčolane vsake vrste, obleke, narodne trakove, kojim preskrbi čepice, razno perilo. na zabtevo vs&knvrstne napise. "Stf Cene brez vsake konkurence. "^m ^I^H^ .^^^^k. ^MB^^k. ,^Hi^. .^HMM. ^^m^. ^^MM^^ __ jaiK. .^^HBb. .^tmm^ .^¦IH^ .^¦¦¦¦^ ^^^t^ ^B^^k. Sprejema hranilne vloge katere obrestuje po ^'/VVo polumesečno; ne- I vzdignene obrestipripi- I suje konec leta k glav- I nici. Rentni davek pla- I čuje poaojilnica sama. PoHOjila I udom na oHfbui kredit po I 6°/u in na vkujižbo po 5V»°/, „ Cents alna posojilnica" registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema nove člane z glavnimi in opravil- nimi deleži. Glavni de- leži po 200K, opravilni po 2 K. Otvarja ölanom tckoče račune, katere obrestuje po dogovoru. Uradne ure vsak djtii od H. ure /.jutraj pa do 1. ure popoludne. Št. 70. Vfjoridi, v towk dm* 1. s«'|>t«;ml>ni 1903. Letnik V, l/li;ij;i vs;i tori'k in Hohoto ol> |t. hi i |ir<'il|ii)|ilnt> /,;i incslo Iit ol. ;V iiri |i,|>. -:,«. »It'/i'lu. Ako p.'iili' n;i la ilneva |n;i/.iiik i/itJc il.ui pri'i ob (> zveiVr. Stain1 pa |nišli pi'i'ji'iiian ali v (Jniici 11:1 ilom jiitsiljaii ci'ltili'tno H '\, [mlli'lno i- K in (Vtrtlt'tiio 2 K. I'nxlaja st> v (lorici v to hakanian Sell war/, v Šolskili iilirali, .1 i'! I <• rs i I /. v Niinskili ulicah in !.<¦- I ban na Wnlijevi'm ti'kaliseu pit H vim, (Wwtiio l/ 12 Viii . 2-krat pi» 1U vin., H-krat po 8 vin. Ako s*' vcčkrat tiskajo, ra«5u- iiijo a« po pogoJbi. IzdajutHj in odgnvorni insMlnik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" lod^'ov. J. MaruSiuj. Občni zbor „Krojaške zadruge" v Gorici. i Koiuw) Oglasil sc je k besedi g. kurnt Ivan Rojec, ki je omenjal, da hi 1> i 1 o nepo- t re 1) no dcbatirati o tako jasnili poročilili, kalerili sta podala občneinu zboru naceliiislvo in nadzorstvo, pač pa, da I) i hi la dolzuost občnega zbor a, d a z a h v a 1 i po r o č i 1 a b r e z d e bate in i z i ok a o b e n e in za- h v a 1 o n a č eist v u in n a d zo rst vu ,,K. z." in „C p." za res požrtvo- v a 1 n o del o v a n j e in s k r b z a r e- š i t e v ,.K ',:\ Teinu predlogu pridru/.il se je tuui (:. g. Andrej Pavlica, kateri je predlagal, da r. j izreče občni zbor popol- no zaupnico upravnini odborom „K. z.", z a j e d n o pa i z r e č e p o- s e b n o z a h v a 1 o g g. d r. A n t o n u Gregorriču, dr. I;ranu P a v 1 e t i č u, S v e t o s 1 a v u P r e m rou i n v s e m (.> n i m, k i s o t a k o v s t r a j n o i n p r e v i d n o s o d e 1 o v a 1 i p r i a s a- n a c i j i zadruge. K besedi se je oglasil še g. Piču- lin Andrej, kateri je prašal, zakaj n i n a č e 1 n i M v o t a k o j n a s t o p i 1 o sodne korake nasproti bivše- m u poslovodju Avreliju Bisailu in v s e m o n i m oseb a m, k i so za- drugo v laki meri oškodovali. Pridružil se mu je č. g. dr. Pavlica, ki je stavil predlog da n a j p o o b 1 a s t i občni zbor naeelstvo, da strogo tožbenim potom postopa proti o n i in o s e b a m, k i so „K. z." <~> z k o- d o v a 1 e i n j o o b r e k o v a 1 e. Ker se ni niliče vee oglasil k be- sedi, dal je g. predsednik vse te pred- loge na glasovanje, ki so bili jedno- glasno sprejeti. Prešlo se je na to k 3. točki dnev- nega reda, k čitaiiju računa za 1. 1902. G. blagajniß Premrou pojasnil je račune, osobito pa izvor zgnbe, ki je uastala vsled poprave bilance za 1. 1901. in ve- likega davka, ki je morala plaeati za- druga vsled te ugodne bilance in v ka- teri je, kakor že prej omenjeuo, zamolčal toliko dolga hivši poslovodja A. Bisail. Istočasno je onienil predloge iiačelništva in nadzoriiištva, da se v delno pokritje izgube vj)oral)ila reservni zalog v znesku K '1.r);J8-(.).'i in podporni zalog v zneskn K 21)50' , tako da bi ostalo še izgube K <>W,V27, kalero bi sc nioralo pokriti iz tekucih doliodkov uuvega upravnega. leta. Za boljso iiiforinacijo članov in v dokazanje, kako se asanacija v istini od dneva do dneva bolje razvija, prečita! je g. blagajnik tudi raeuiie za dobo samouprave ,.Krojaske zadruge"1 od 1. januvarija do inch 1. tnaja !90^., situacijsko bilauco z 2. niajein 1903., račiin za dobo uprave ,.Krojaške zadruge1' pod nadzorstvom „Ceiitralne posojilnice" od 2. tnaja do 17. avgusta 1903. in situacijsko bilanco z dr.^m 17. avgustoin 1!)().'}. Vse te podatke je g. blagajnik natauio primerjal z oninii, ka- teri b je tako boinbastičiio poslala v svet tttkajšnja ,,Soča". Prečitane račune izročil je g. pred- sednik Grča v razpravo. Oglasil se je k besedi g. Furlaiii Leopold, ki je vpra- šal, zakaj ui uačelništvo spravilo v javnost vse te pomirljive po- datke takoj po prvem članku, k a- terega je „Soča" pisala proti „K. z.u. Na to mu je odgovoril g. blagajnik da nače 1 uištvo ni hote 1 o stopiti na cesto in pravdati se z ljudmi, ki so se bahali s svojim sovra- štvom proti „K. z.", ker mesto za obrambo njegovega poslovanja je obe ii i zbor, ne pajavni trg. Občnega : zbora tudi ni bilo mogoče sklicati, ker so bili neredi, katere je Bisail zapustil, ; in katere je bilotreba prej preiskati, veliki. | Ker se ni nihče več oglasil k be- sedi, dal je g. predsednik potrditev ra- : čuiiov za 1. 1902. in sprejem predlogov , načelništva in nadzorstva glede deluega pokritja izgube na glasovanje, na kar je übeni zbor so glas no račune I pot rdi 1 in spreje 1 oinetijene pred- loge glede izgube. | Četrta točka duevnega reda so bile \ volitve, ki so se vršile v sniislu $ 80. v štirib cinili in sicer: 1. za predsednika ; ' 2. za podpredsednika in ostale ude na- 1 čelništva; 3. za predsednika, podpred- sednika in ostale ude iiadzornistva; 4. za blagajnika. Izvoljeni so bili po glasovnicah: 1. g. Ivan Bajt, krojač v Gorici, za predsednika načelništva z 119 glasovi, 2. gg. .lernej Kopač, svečar v Go- rici, za pi\M'iT)U |»oilj»r*MlM(lniku iiatl/oi-st\a. srilaj ,.\fliL»-iiiit Mie-tarjii" ,,krujaski* /ailriim-11 v Gorici. V listu ^Soča-1 z dne 26. t. m. M. 68. izmuznila Vam jo v pregorcčem ,.rm>- "arjenju" ..KrojaAke zadruge'' trilitcv: ,.Ker letOH pOHlovodja sploh ni vpč voilil zadrugp, trmrveč dragi, jp to dokaz, da so nastopili delačino skrajno nespo- sobni ljudje, ki so spravili zadru^o v propad*4. Z ozirom na to, da jp povsod znano, «la sem po nalogu na'}elstva „Kr. z.'4 kot blagajnik in odbornik iste prevz. be bolj pa priporoča električno gonitev baš v gorskih krajih to, da je °ndi na razpolago vedno in povsodi ve- lika množina tekoče vode, porabne kot Konilna sila odkodersibodi po žicah na- peljevati v poljubno daljavo. S tern sr> odpravi raba prernoga in njega preva- žanje, jn 8e zmanjgaj0 tekoči stroäki za gonitev. Seveda ne v tem razmerju, ka- kor bi morda kdo mislil, češ, voda ne stane čisto nič; kajti taka uporabavode zahteva silno drage zgradbe jezov, in vrhu tega napeljevanja debelih žic v ve- Jike daljave. To so sicer le enkratni stroški, a obresti porabljene svote semo- rajo računiti med tekoče vsakolotne stroške, in v mnogih slučajih kaže pro- racun, da stane zgradba za parne stroje in trajna uporaba premoga manj, nego gonitev z vodo. Kadi veliko menljivosli vodine množine v rekah, odvisne od vre- mena, treba v alučajih, ko gre za tiso- eine konjskih sil, zajeziti rečno strugo tako visoko, da so voda vstavi daleč po dolini navzgor, da nastane pravo jezero, in se torej voda ob povodnji shrani za čas pičlega pritoka. Ta vstavljena voda poplavi ob ljregovih njive in travnike, ako jih je kaj, in ves ta svet treba torej lastnikom odkupiti. Koder torej tei.e kaka reka v ozki strugi med zgolj skalnatimi bregovi, tam je položaj *za napravo elek- trične centrale na vodo izredno ugoden: ozka struga zahteva le kratek jez, jalovi skalnati bregovi pa malo ali nič odkup- ninskih stroškov. Tak položaj pa iniamo v naši Soči nad Kobaridom. in zdi se mi da tudi nad Avčami. Na Francoskem in v Švici, kjer je industrija bujno razvita in v isti mori podjetnost velika, je pre- ježena že nnirsikatera gorska reka celo v obljudeuih dolinah, kjer jo bilo treba odknpiti ogromne širire kulturnega sveta. Naša primorska deželica, ki nima v svo- jem drobu niti trohice premoga, bila bi pa v omenjenem slučaju Iehko ponosna, da Korn železnico na svojih tleh vendarie z lastno silo. S teoretičnega stalisča se toroj ka- žejo pogoji zavpeljavo elektricne gonitve bohinjske železnico jako ugodni, in vsak človek, ki se kaj zanimlje za fizikalne novosti in tehnični napredek, bi se tako imenitnega preobrata iskreno veselil. A od teorije do nje praktičnega vresničenja ' je dostikrat pot dolga in težavna, in tako je tudi v tej zadevi jako dvomljivo, ali bodo zagovorniki elektricne gonitve prodrli s svojim siremljenjem. Z elek- triko se da voz ali vlak goniti na dva načina. 1. Električni tok je napeljan v žico, ki je navadno nad tirom napeta ob vsej doigosti proge. Z nad voza z električnim motorjem moli visoko v zrak žična zanjka, ki se drsa ob oni elektro- vodni žici in prevaja s tem tok v motor, od kojega teče tok po kolesu v kolovod- nico (šino) in po njej k izviru toka na- zaj. To se vrši gladko in lahko pri eno- stavni poljubno dolgi progi. (V velikih mestih je dostikrat dovodna žica pod ti- rom v podzemski votlini, skozi ozko špranjo sega do nje neka kovinska ro- čica izpod motorja in dovaja tako drsa- nje po oni žici, električni tok, ki se po- tem zopet odvaja po kolovoznici. Tako se pride v okom oni lepoto ulic kazeči množini drogov in preko cesto ia ob njej napetih, dostikrat gruzne nesreče prov- zročujoeih žic, a je silno draga naprava) Zdaj pa se spomnimo, kako so zlasti na večjih postajah tiri na širnem prostoru razpleteni liki mreža, kako se po njih tje in sem porivajo vrste vozov pri sestav- Ijanju vlakov, in pomislimo, da mora vsakemu tiru odgovarjati v zraku nape- ljana žica, in mora vsak motor dobivati iz te mreže pravilno svoj tok : spoznali bodemo. da nastanejo tu silne težkoee ; najbrže bo treba na vseh stranskih tirih poganjati vozove po kakem drugem si- stemu. 2. Imenovane težkoče odpadejo, ako se proizvaja električni tok v v.izu samem. Potem je električna lokomotiva izenačena s parno. Dovodne žiee odpa- dejo, vsa vožnja, vse t. j. ranžiranje se vrši z isto lahkoto kakor pri parni go- nitvi, samo da brez onih imenovanih nedostatkov. kakor dim, puhanje in bru- hanje saj in pepela itd. S tem bi bil do- sežen tako rekoč ideal železnične go- nitve. A v to svrho moral bi vsak samo- gonilni voz hraniti v sebi baterijo ogromne velikosti. Navadne baterije, kakoršne so opisane v vsaki učni knjigi za Wz'i'io, n. pr. Bunsen-ove, niso za rabo, ker se z delovanjem tyarno ugonabljajo ; ngo- nobljena njih tvarina pa je eink in kis- line, torej v primeri k premogu, ki se uničuje v parnem hlaponu, veliko pre- draga, in njih obnavljanje zahteva veliko dragega in mučnega dela. V poätev pri- dejo torej edino ti akumulatorji, t. j. ba- terije, ki se pri uporabi ne ugonabljajo tvarno, ampak zgubivajo le električno moč, ki se jim pa z dovajanjem elek- tričnega toka povrača. Ako bi gonili in baSiliozuki, ki ho hili poražoni. ZdožhIo jili je okolu 2f>0 v nolc alolp in so ho ondi branili. Uslaši ho nato stolp z di- namilom razstrelili. Shoill v prilog Maccdoncem. Po vsom Srbskern ho prično to dni ppjppjali veliki slioili v prilog Mucedonrem. Pravijo, da jo to misH zanesel mod Srbe. prednednik moskovskega slovansko^H bia- potvoriteljnoga druStvH, Spiridonovic. On potuje namrec sodaj po Malkariu ter pravi, da od Husije n ima jo sedaj Slo- vani "« Malkanu nicesar pričnkovati. Po njegovc*- miionju združijo naj so sami ined seboj posobno Srbi in Hnlgari tor [iaj se dogovore o «If»IiIvi Macodonije. Anierlški potlkon/ul v Beirutu ni umorjen. LiBti poroc'ajo danes, da jo bila vest o unioru amoriškoga podkonzula v Hei- rutu i/.mišljena. Domače in razne novice. Novi ^VMidjan v saniostiiiiu (»o. kapiirinov v lioricl. Novim gvard- janoin v lukajs'njem knpucimkem smiid- slKr.a jo inioriovan č. o. Gajetan Dvor- s e, k. Za „Solski Dom" jo projolo uprav- niAtvo: Slavno starršinslvo v S!. Andre/u je zbralo pri bankotu na ee^arjov rnjstni dan IS K is vin. 11 vain. Na 114*11i11 /a\ (»dill ,,ŠoIsKbljeno idejo osvobojenja še neodrešenih bratov, dal je auška svojim vročim željam ter je pn- stavil, da čaka komaj na trenutek, ko se bode zgodilo to, kar mu obeta mogočni karabinir. Labudja pcscm meoarskoga be- Kuna. — V zadnji notici tega naslova smo glede „stalnih cen" „Kr. zadruge" uokazali, kako je popolnoma ponesrečeni DOl Ornti Krr.iuäH ^o,i_„..:u a n 1^« pamol zme^al. Trditi, da ho v zadružni trgovini Htalne cone za odjemalca no H roc no, more lo oni, ki jo aarn topoc, ali pa irnft svojo čitatoljo za topee. '/.x, sama ta trdilov kažo, da so A (J—ku, ali naj novoje: Andrejn Pogorolcu žo vsi — tudi navidozni — argumenti v pravem pomonu boHodo pogoreli in d:i mora v finalu avoje tragikomicno mesarsko oporo on, glavni junak, razkrinkan in raztrgan po krivem odetoga si oblačila narodo- voga osroOevatelja, z razdrapanimi in prozornitni krparni mod obOnini kroho torn občinstva za silo pokrivati nagoto Hvojega z bojiSča bežočega telesa. — Danen si hocemo ogledati drugi del nje- gov« labudjo po.smi. On pravi, da morajo biti Htalne cene v ,.Kr. zadrugi'1 viAjt: nogo pri katoremkoli trgovcu. Znkaj, nam ima monda pov^dati njogov nastopni sta- vek : ,.Kr. zadruga"' irna voliko večjo ro- žijsko troško, nogo trgovci . . . .- Zakaj pa? Na to vjirasanjo A. (i — k sovoda }irav niodro inolči. V(*dr»o po atari na- vadi. On mečo najbolj hazardno trditvc mod svojo čitatolj^tvo. Da bi jib podprl in pojasnil z razlogi in dokazi. to mil no pado niti v glavo, kor so boji blami- rali sc tor dati povoda citatoljem. da In iilognili tudi oni a avojitn razumoin raz- mišljevati. Kar pa je A. G k zimolčal, [tovom ) mi — sovoda v nasprotnoin /.tuislu. Zakaj naj l»i bili v r.-'dnizni pro- dajalnioi r«*žijaki troški v(?Cii nogo v za- sebni V Ali so morda lokali (iražjiV Cleniu V Lokali se ravnajo po kolikosti in kako- voati prodajnoga Maga, in sicor prav tako v zasobni kitkor v zadružni proda- ,alnici. Kavrio I i volja tudi u'lod'1 plaOil uslu/bonc'iu. Mcnda no bode h >t»*l A. (i k trditi, da zabteva usluiin'in'c v za- iliuzni prodajalnici večje plačiio nego v /,a*ebni, co ima tu in lain enako dolo! i'ri naro(silili blaga ni monda tudi no- beno razliko. Ali določajo mord.i v to- varnah pri odposiljanju istega blag.i za- družnim ali zasobnim prodaialnicum raz- li^ne fonoV Ali itna morobiti zaso-bni dorjar vorjo vreJaost nogo zndružni V Kjf naj bi bila torej ta razlika? Aha! že vomo. Na poslovodjo nam kaže A. (i —k. Dobro. Ali je laorda katera za- nebna prodajalnica broz posiovodje V Monda no. Co ga ni. ga mora nadome- stovati goapodar. Ali delu|o ta morda brezplaOno, ali bolj po coni? Brezplačno monda no, ker bi bodil rajo na sprehod; bolj po coni tudi merula no, kor bi sol rajo služit drugam za poslovodjo. Kaj torejV Za tern „torej>l — vidite pogorpli A. G —k — je neka razlika, ki pa Vašo trditev pobija. Dobiček od glavnice, kije naložena v blagu, pribnjii v zadružni prodajalnici v žop lastnikom deležov, v zaaebni prodajalnici pa v žop lastniku- gospodarju Zduj jo vpra^anje, katori žep naj so zadovolji z manjäim dobičkom V Zadružni zep je zadovoljon v skrajnom slučaju s {">" (J ali 4" „ obresti; ali tudi zasobni ? Monda no. V torn slučaju naloži zasebni gospodar avojo glavnico raje v kako posojilnico. in ni mu troba nič de- lati, niC: skrbeti in se no postavljati v nevarnost, da utogne priti tudi ob glav- nico. On pa so raje postavlja v to n*1- varnoat, se rajo podvrže velikim skrbem in napornomu delu, ker je golov, da mu ponoae v prodajalnici naložona giavnica mnogo in mnogokrat večje obrosti nogo 4" „ ali f)" „. S temi obrestmi mora namrec on plačevati stanovališče, hrano in obleko sebi in svoji v^čkrat jako mnogobrojni družini, (A. G k menda le sam na sebi poskuša, kaj se to pravi,^ s temi obrestmi mora akrbeti za žtudije svojih sinov, iz njih mora pripravljati dote svojim hiJeram itd. Vzemimo torej zasebnega trgovca, da opravlja sam vse delo, kakor je opravlja poalovodja v „Kr. zadrugi", oddajmo mu tega posiovodje plačo, recimo mu, naj se zadovoljuje z obrestmi od svoje glavnice, kakor se zadovoljujejo lastniki deležev „Kr. zadruge", in potem ga vprašajmo, ali je a tern zadovoljon ? In kak odgovor dobodemo? On nam poreče: Ali mislite, da sem jaz norec? Take dohodke si jaz lahko preskrbim, ne da bi mi bilo trebu poatavljati svojega prernoženja v nevar- nost za izgubo, pred katero ni noben trgovec varen. S takimi dohodki se za- dovoljujejo lahko deležniki „Kr. zadruge"', v katöro so položili le majhen del svojega premoženja, Česar izguba bi se dala äe proboleti; jar. pa imam v trgovini vse svoje irnotje, in če to izgubim, sem na beraäki palici. — Tak odgovor nam da zasebni trgovec, in kdo naj mu kaj za- meri! Zdaj še pomislimo, da ima vsaka večja trgovina svojega poslovodjo, ki je približno tako plačan kot v „Kr. zadrugi"; kajti gospodar velikoga kapitala ne pojde opravljat dela ualužbenčeva. In če to po- mislimo prav, ne vemo, kaj čveka A. G—k o večjih režijskih troških „Kr. zadruge" nego zasebnih trgoveev. Ako bi bil A. G—k toli poäten, da bi pisal, kakor misli, bi naSim slov. odjemalcem v „Soei" to-le kupovat v „Kr. zadrugo"! Tarn Va« stalne ceno varujojo vsakega opoharjenja. Upravni troAki ho se -- odkar .se je „Kr. z.u od- kri/ala Avrolija liisaila -- znižali skoraj za polovico, rožijski Iroški niso nit'; večji nego v V3aki zaaebni prodajalnici, s čistim dobic'kom pH se zadovoljujejo deložniki ,.Kr. zadrugo" tako nizkim, kakor niti približno nobon drugi trgovec. Zaradi toga ho cone blagu v ,.Kr. zadragiu tako nizke, kakor jih ne more postavljati noben zasebni trgovec. — Tako bi morala nSočau pisati in je nokdaj tudi pisala, ko je za- govarjala koristi vsoh ali volike večine Slovonc^v na Goriskern. Za to koristi pa nima ..Soča" več zmisla, ona pozna le koristi avojoga lastnika Te so ji svrha. po tej novi poti korakajoč, podira vhp, kar ne ji no zdi pospesujočo to svrho, premnogokral žal na Akodo colokupnega naroda in na volikt ves^lje, na^ih na- aprotnikov Labov in siavne vlade. r. kr. kmotijsko društvo v Go- rici ra/.gla>a: \fabi se poljedelce na skupno naročbn umetnih gnojil, t. j. To- rnaževe žlindre in superfoslata z Heke, z tosforovo kislino razstopljivo v vodi. Po'lpisu:p se brez zaveze za ceno. katero boile odbor, v korist naročnikom znižal bolj kot mogoče. Pri naročbi bode treba položiti za vsak kvintal 1 krono varščino. Samoiiior. — Danes zjutraj ae je vstrelil v Gonci privatni uradnik H. S. iz Trsta. star 28 let. Vzrok samomoruje nfsrečna .jubezen. Za^otfk solskcKR Icta na c. kr pripravnici za učitolji>če v Podgori pri Gorici bode dno 16 septombra n>O)"J. Vpisovanjo bode dne 14. in IT), septem- lira od 9. do 12. ure predpoluino v ta- mosnjom solskom poslopju. — V ta za- vod so sprojomajo krepki in zdravi dečki, ki so dosogli 14 ali več let ali pa vsaj 1H' , leta svoje staro^ti in so dovršili z dobrirn vspohom Ijudsko šolo ali pa kak razred srednjih šol ter se želo posvetiti uČitHjskemu stanu. — Za vsprejom se zahtova zadnje Solsko apričevalo, krstni liat. spričevalo o stavljenju koz in zdrav- niAko spričovalo. da je zdrav in brez te- lesnih hib. šolnine se ne plačuje, temveč dobe na tern zavodu pridni in potrobni učenci nekaj državne podpore. — Vodstvo c. kr. pripravniee za učite- Ijišča v Podgori, dne 31. avguata 1903. Kftzen za petaml. — V nedeljo ao priredili veterani v Sovodojah tom- bolo, o kateri pravijo, da se je dobro snonesla. Prodajali ho tarn tudi breskve. Neki dečko se je vanje tako zaljubil, da si jih je nekoliko prisvojil brez prodo- jalčevega dovoljenja Sovodenjski poljski čuvaj je pa to zapazil in se je približal dečku. da bi ga pnjel. Ali dečko zbeži. Čuvaj jo udari za njim. Tarn blizo pa se nahaja kake 4 m^tre globoka jama, v kateri kopajo ceatni gramoz. Fant jo je poinerii naravnost proti jami in skočil je tudi vanjo, ko je slišal za petami ču- vaja. Čuvaj pa je skočil nehote tudi za fantom in sicer na fantove pete tako, da mn jo zvenil nogo in da je tako sle- dila *'antu doslovno kazen za petami. Fanta so pripeljali včeraj v takajšnjo bolnišnieo. „Urauiliilca in posojlliilca'* v OrkntMii je imola promota v avgustu t. 1. K 250,979.51 vin. Prejete hranilne vloge K 18.114 25 vin. lzplačane hranilne vloge K 11.147 31 vin. Dana poäojila K 2060.— vin. Vrnjena posojila K 950.— vin. (ilasba. — V letosnji 7. št Ijub- ljanakega „Zvona" je g. L. Pahor prav nemilo ocenil Laharnarjeve .„Planinke", pesmi za mešani zbor op. 10. Vidi se iz referata, da g. ocenjevatelj krvavo malo umeje o glasbi in mu je le na tem, da bi vpeljal novoäegno glasbo. Trdi, da so pesmi nezanimive, brez umetniške du- hovitoati, da ne prinašajo nič posebnega itd. Priznati pa mora vsak izvežban glas- benik, da je prav nasprotno resnica in zato bo kritika več koristila nego ško- dovala. 0 „Trugschlusih", (Slovenci jim pravirao: varani izvodi) katerih ocene- vatelj toliko vidi, ni v zbirki duha ne sluha; to je le izvajanje glasov v posto- pih redno pripravljenih. Dalje pravi, da „Planinke" daleč zaostajajo za tekom časa, a koj potem pa, da so polnodoneče. Evo logike ! Pravilno pa ocenjevatelj trdi, da bodo pevci med zastarelo in novo- dobno glasbo razliko takoj spoznali. G. skladatelj pa naj se ne da po kritiki take barve motiti — saj papir je nedolžen, „Planinke" pa so skoro raz- pečane. — F aj g e 1 j. Zopet nova zvljaOa. — Pod tem naslovom piše „Edinost": Tržaški ma- gistrat je mojster v iskanju zvijač. Koliko sitnosti so že imeli oni, ki iščejo do- movinstvo v Trstu na podlagi novega zakona o domovinski pravici! Nekateri čakajo že blizo 3, reci t r i leta na končno rešitev prvotnih proäenj! magistrat iznašel novo coklo v zavla- fovanja reSevanja toh prošenj ! V zakonu o domovinski praviri ni nikakega govora o času, v katorom naj bi rekurenti vlagali svojo prizivo. Ma- gistrat ludi ni navodel roka za rekuriranjo (ker ni smelt Sedaj so pa gospodje. ki sli-ijo tudi travo rasti, iznasli, da so skoraj vsi pri- zivi vloženi prepozno!' Da se stvar zopot zavleče za nekoliko mosecpv. jo mau'istrHt rekuriral proti odloku vlade. s katerim je ta vsprejela vso prizive in aodaj jo ta zadeva zopet na mini^torstvu ! Mi smo gotovi, da se vso to 5i- kanije izjalovijo. kar vedo dobro tudi gospüda na magi.-tratu. toda namen — zavlacevanja je dosožen ! Ker pa magistrat postopa proti do- ločilom rečonega zakona. bo dobro. ako se vso zunanjo občine uprojo vsakemu plačevanju bolnižkih stro^kov za ono. ki so pravočasno vložili prožnjo za doaego domovinske pravice v Trstu. Nemtka drž. ^ola v Piilju /a 1*> Xcmcev. — Pod torn nasdovom piAe rNaäa bloga"* : ^D.i je avstrijska vlada širokih rok, ko grp za to, da se nsta- navljajo nemäke sole, to je znana stvar, in o nji čivkajo tudi vrabci na strohah. Zh par nemških priseljoncev je vlada koj pripravna zidati Solska poslopja in tako bode storila tudi v Pulju. aaj je postav- Ijenih v državni proračun 100.000 krön kot prvi obrok za gradbo poslopja za nemško solo. V solskem letu 1902 03 je obis- kovalo to šolo, ki ima 8 oddelkov, 16 Nomcev. tako. da sta prišla po dva Nemca v vsak oddelek. Polog teh 10 Nemcov pa jo bilo vpisanih na li .^oli 'AhS učencov, ki so se priznali k italijanski narodnosti, in 124 hrvatskih učencev. Pri vsem tem velikem štovilu hr- vatekih in italijanskih učencov, se no po- dučujeta na ti šoli hrvascina in ita- lijanščina niti kot proata predmeta. Zato je pa skrajni ča«, da so po- skrbi zato. da bi se na ti šoli hrvascina podučevala vsaj kot prosti predmet. Znamo pa iz gotovega vira. da ae to ne zgodi, dokler se sami ne ganomo, kajti vlada je popolnoma zadovoljna, da so v tem pogledu ne ganojo Hrvatje in in Italijani. Vlada se ne bo svojevoljno nikdar zganila, od nje se mora to zah~ tevati. Odločajoči činitelji so narnreč v tem pogledu nasprotni kolikor nam Hr- vatorn. tako tudi Italijanom, in pri tem ostalo bode toliko časa, dokier ne od- prejo oči on:, ki odpirajo vrata nomštvu v primorskih deželah Pamet. pamot ita- lijanski mogotci in ne mrzlite toliko Hr- vatov kajti pride čas, ko bodeto morali skupno s Hrvati prenašaii nemške ba- tine". Tako „Naša Sloga" gled« razmer v Pulju Ker so razmere pri nas v Gorici popolnoma slične onim v Pulju. posebno gledežolstva,skaterim 3eširi gertnanizacija ter se odpirajo na stežaj tudi pri nas nemštvu vrata, in sicer samo zato. ker nas Italijani mrzijo in postajajo zaradi tega raje brez italijanskih srednjih šol v Gorici, nego pa. da bi složno s Slovenci pobijaii neinške srednje 5ole ter zahtevali italijanske in slovenske, zdelo se nam je umestno ponatisniti zgorajšni članek „Naše Sloge" tudi v naä,em lislu, s ka- terim bi se moral popolnoma ujemati vsak razsoden Italijan. ObiMuske vollivi1 v Žmlnjii — Občinske volitve v Žminju v pazinskem okraju, so se izvräile v popolno zmago hrvatske stranke v vseh treh razredih. Najstarejši avstrijski general flzm. baron Weber praznoval je v soboto 901etnico svojega rojstva. V pokoj je stopil le 1. 1881. Nesrefa ua železniei. — Poroče- vaje o strašni nesreči na železnici, ki se je dogodila v četrtek po noči pri Beano, ko so se vojaki vračali od videmskih slavnosti v svoje garnizije, rekli smo. da je vojaäki vlak prehitel tovorni vlak. ki je vozil po istem tirn. To pa ni ros, ampak res je, da sta si pwäla vlaka drug drugemu nasproti in tako trčila skupaj. Kriv neareče je baje strojevodja voja- Škega vlaka, ki je s postaje Passian z vojaškim vlakom odšel, dočim bi moral čakati tarn dohod tovornega vlaka. Pra- vijo, da je bil strojevodja pijan. Ako je to res, potem je revež drago plačal svojo lahkomiselnost, kajti ostal je koj mrtev, ko sta vlaka trčila skapaj. Poleg njega našel je smrt tudi kurjač, dočim se ni od tovornega vlaka nikdo poškodoval. Pogreb ponesrečenih vojakov vršil ae je v soboto v Vidmu na jako slovesen na- čin. Ranjenih vojakov leži v videmski bolniänici 57. Od teh je 9 težko ranje- nih, trije pa prav nevarno. Drugih 20 ranjenih pa se nahaja po privatnih hišah in hotelih. Med temi je več častnikov. Požar v paruein niliiiii. — V ob- čini Gaglu je pogorel parni mlin. Zgorelo Pisali ste namreč prvič, da je zgabe 100.1)00 K, takoj drugikrat 93.000 K, po- tem zopet t>7.000 K, in zopet 104000, h(hIh| p;i zopel trdile, da je je 93 000 K. Kaj so mari pijane te Vase Stevilke, da so vedno tako preobracajo ? Ali — rako bi ožigosali klerikalno suSmarstvo po zaalugi, tedaj bi bil polom gotov v par tednih". tako ate pisali. Oži- gosali ste pa v zadnjih tednih dovolj, delovali ste prej na vse pretege pri up- nikih in pri sodniji. da razkrijete to grozno „klerikalno snšmarstvo", a „KrojaJka zadruga" vendar noče že priti do polo- ma! Saj Vas vendar nima za norca ? Vprasam Vas pa to: Zakaj niste imenouili neredno poslovanje v prvem h'tn obstanka zadruge že tedaj rkleri- kalno šuSmarstvo", ko ste bili äe pod- predsednik nadzorstva in ste poslali na- čelniStvu „Kr. z." (in ne občnemu zboru, knkor Vi pi5etexi pismo nadzorstva, a ka- terim ste nasvetovali po inieijativi dr. Tume rrtzne premembeglede poslovanja?! Tnrej i« v prvem letu se je neredno poslovalo, v prvem letu. ko sta sedela v nadzorstvu dr. Tuma in Gabržček, in za posledice, ki so nastale vsled nerednega poslovanja od prvega leta naprej, aaj bi bili odgovorni mi, ki sedimo v tretjem ali celo eetrtetn odboru in nadzorstvu? Ali ni taka trditev prismojenost, če ne kaj hujšega? Kolikor odgovornosti pade na upravna odbora. katerima veljajo Vnsa očitanja, ravno toliko je pade na Vas, ki ste že v prvem upravnem letu neredno poslovalt. Saj amo edino le mi morali obeutiti posledice pregreb prejš- njib upravnih odborov! — Da ni na- čelstvo vzelo v ozir dotično pismo nad- zorstva, tpga nismo mi krivi, ampak oni gospodje, ki so tedaj sedeli v načelstvu. Zdi se mi pa potrebno, da na tern mestu to-le javno pribijem: Avrelija Bisaila priskrbela sta „KrojaSki zadrugi-4 Vi in dr. Tuma. lato tako ste Vi in dr. Tuma ostale odbornike prepričali, da bode blagajna in vse poslovanje v naj- tu 1) varnih rokah, ako se oboje pre- pusti Avreliju Bisailu ter se mu v tern pogledu puate proste roke. Vi in dr. Tuma sta objednem prepričala ostale oiibornike, da se bode „Krojaäka za- druga'' najbolj razvijala, ako jo upravlja Bisail po svoje, vsaj toliko časa, dokler se ostali odborniki ne priuöe knjigo- vodätva. Tako ste Vi postopali takrat, ko ste bili podpredgednik nadzorstva, <5e- ravnc ste bili že takrat prepriöani, da se ne bodo odborniki, ki so bili po ve- čini krojači, nikdar priučili knjigovodstva, in ste ravno tako dobro vedeli, da ne pride nikdar čas, ko bodo sedeli v odbora „Kr. z." samo strokovno izvežbani od- borniki. Zato ste na8vetovali, naj se nameati strokovna knjigovodstvena moč. Da se ni nastavila, to ni naša krivda, pač pa Vaša in vseh onih odbornikov, ki so se lepo izmuzali iz odborov „Krojaške za- druge'' in pustili nara butaro svojih pre- greh. V ste, ob jednem z dr. Tumo pri- znali, ua je „Krojaäka zadruga" ljudski zavod in se raora imeli zato strogo pre- gledovanje in Rigurno poslovanje**. Vi ste med drugimi poznali hibe tedanjega poslovanja, in Vaäa dolžnost je bila vatra- jati na svojero mesta, urediti vse ne- dostatke, ne pa lepo izmuzniti se in dane* udrihati po onih, ki morajo po- pravljati Vaše pregreäke! Tako je A. G—k, bivži podpredsednik nadzorstva, ne drugače! Da je priäla „Krojaška zadraga" v sedanji položaj, ste, kakor biväi podpred- sednik nadzorstva, tudi Vi krivi. Zakaj ste pač tedaj pustili vso v rokah poilo- vodje A. B. ? Zakaj ste pustili, da je vsö sam odpravljal, blugajno, dispozieijo glede blaga i. t. d? Zakaj niste zabranili, da je smel Hisail upravljati s premoženjem zadruge, kakor mu je bilo drago. torej tudi provzročevati take režijske stroške, ki niao bili nikakor v primeri s poslo- vanjem zadruge? Zakaj niste tega zabra- nili? Meseca maja I. 1902. sta načelstvo in nadzorstvo prevzeli ono gospodarstvo, kakoršno ste Vi trpeli, in celo odobravali. Dan za dnevom sta potern odbora pri - hajala na sled pogubonosnim posledicam gospodarstva prejšnjih odborov, a me- seca septembra se je Bisail odstavil od poslovodatva, ker se je videlo, da mora s takim gospodarjenjem, kakor ga je izvrševal Bisail pod okriljem prejšnih odborov, zadruga propasti in če bi bila desetkrat močnejšH. Ali ne, ne, Bisail ni kriv, paČ pa odbora! Tako trdite Vi. Gospodine, Vaš spomin je sila kratek! Decembra ineseea ste kričali v pisarni dr. Treiota, da ne sine ta gospod prevzeti branitev Bisaila v tožbi naperjeni proti odbora ^Kr. z.>l, Bisaila, ki dela naprednjakom tako sramoto, ki je pustil pri špediterju Hvalieu blago ^Krojaške zadruge*' 14 mesecev, ki ni odpiral pisem naslovljenih na „Kr. z.u, v katerih so upniki pretili s tožbami. vsled česar je „Rr. z." potem bila res tožena in je morala plačevati občutne stroške i. t. d. Tedaj ste tudi kričali. da Bisail stori najbolje, ako izgine kot katra iz Gorice, da ga nihče ne vidi i. t. d. No, to je bilo decembra! In celo pred par tedni rekli ste v kavarni „Central' gospej bivšega odbornika Š. P. — oni isti, ki Vam je po Vasi trditvi rekla, da Vas pretepo ako pridete na oböni zbor „K. z." — da ste prepričani, da je vsega Bisail kriv, ali Vi da morate mesa- riti načelstvo in nadzorstvo, ker se Vam tako zljubi.....in 26. avgusta ste že pozabili na to, kar ste rekli par dni po- prej! To navajam ta samo zaradi tega, da Vas svet bolje spozna in da se pre- priča, kako se Vi sami bijete po zobeh. Ne, ne, Bisail je nedolžen, on je žrtev klerikalcev, kajti drugače kako bi raogel on pisati na načelstvo „vsak dispo- nent lahko greäi pri naročevanju blaga in v preveliki meri, kakor se je meni pri- petilo lansko zimo, ko je bila sezija ne- pričakovano slaba", in kako bi mogel on podpisati lastnoročno sejni zapisnik z dne 20. septembra 1902, ki se glasi: „konštatira se, da prihajajo na dan razni neredi v notranjem poslovanju „Kro- jaäke zadruge", ki so se provzročili vsled malomamosti poslovodje Bisaila. Taki neredi so : ponovne tožbe, opomini tvrdk na plačilo, pritožbe, da se na korespon- denco raznih firm ne odgovarja......." Seveda, za človeka, ki se je skregal s pametjo, to niso samoobtožbe. Raj še! Bisail je bil strokovnjak, ker je on znal prav mnogo naročevati, na- sprotno pa prav malo plačevaii, tako, da je pripravil zadrugo ob kredit na drugih trgih, on, ki je z nemarnim poslovanjem provzročil toliko tožbenih stroškov, toliko zamudnih obresti, toliko režijskih stroSkov, on ni kriv zgube, katero izkaže bilanca za leto 1902. Ali ni on tudi tega kriv, da se je morala popraviti bilanca za leto 1901., v kateri jc on zamolčal nad 23.000 K dolga za blago!? „Ali je za to zgubo po- slovodja kriv? Le norci in zlobneži mo- rejo to trditi!a, pišete Vi. No, jaz to tr- dim, in zato ne mislim, da zaslažim teh naslovov. No, „biväi poslovodja je zapustil za- drugo zares aktivno...",pišete Vi.Prijatelj, bobinjsko železnioo z akamulatorji, bi oni električni tok, ki bi ga gonilna sila soške vode proizvajala, ne gonil nepo- 8redno vozov, ampak bi dan na dan polnil v posameznih postajah akumula- torje. Ti bi se potem na dotičnih posta- jah v vozove porivali nameato obne- moglih, kakor se pri vozni pošti izme- njajo utrujeni konji. A taki akumulatorji sestoje iz svinčenih plošČ, pouiazanib a posebno prašno tvarino, ki stoje v ste- klenih posodah polnih žeplene kialine, bo radi svinca silno težki, in ne utrpijo mehaničnih tresov in sunkov, pri elek- tričnih tramvajih se radi tega niso po- nesli in bili povsod odpravljeni ter na- domeščeni z dovodno žico. Kar sem gori povedal o prometnem načinu, da bi mesto dolgib in redkih vlakov tekli kratki in pogosti, ali celo vsak voz posebe, je pač tudi le teoretične vrednosti. Poročila v listih govore le o „vlakih" t. j. dolgih in redkih. Tak način prometa bi zahteval preveč sprevodnega osebja in bi menda tudi provzroöal pre- pogostnih nesreč s trčenjem. Morda pri- demo 8 časom do pripravnejäih akuma- latorjev. Ako je torej res äe jako dvom- elektrike pri železnicah Siri že sedaj od dne do dne, da napredovanje tehnike v to stran ne bo mirovalo, ker je vse strena- ljenje modernega časa namerjeno na električno gonitev, in da je le vpraäanje časa, kedaj bo parna sila na vseh zelez- nicah od električne izpodrinjena. Opomba. Ako pravim „od olektrične sue izpodrinjena" rabil sem izraz, kakor je v občni rabi, ki pa prav za prav ni- kakor ni točen. Novost električne gonitve leži le v tern, da se para ne proizvaja več na vlaku samem, gonilna sila bo iz- virala tudi v prihodnje lahko iz para, a se bo proizvajala v posebnih poslopjih. gonila pa bo vlake srestvom eiektričnega toka. Ako pravimo da elektrika goni vlak, je to isto, kakor bi rekli mesto: „cer- kovnik goni zvon", „vrv ga goni". Kakor vrv le prenaša cerkovnikovo delujočo silo do zvona, tako tudi elektrika silo le prenaša. Ker pa je ona enako aposobna za prenaäanje vsake, odkodersibodi izvi- rajoče delujoče sile, k mirujočega mesta na gibljivi voz, mogoče je oni na stalnem mesta delajoči parni stroj nadomestiti a silo navzdol tekoče vode. Izpodriva torej ne elektrika paro, ampak na svojem mestu mirno stoječa kedaj smo mi trdili,da je zadruga pasivna? Ne v pismu, odposlanom upnikom gledo poravnave, ne nikjer. /akaj ste torej Vi Ijoteli, da prijavimo konkurz, ko smo vedno trdili, da je zadruga aktivna. Ztikaj ste Vi pisali, da „bi konkurz bil blago- dejna resitev tedanjih zamotanih zadov", zakaj ste Vi vložili pro^njo za konkurz, dnem 17. januarja 1903. in izdana ol jednega največjih informacijskih zavodov v Avstriji, katero je dobila in mi prepu- stila neka tvrdka in ki se glasi: „.....Di1^ Geschäft (narnreč „Krojaäka zadruga') anfänglich nicht am besten geleitet, ruht heute in den Händen tüchtiger Fachleute, geht ziemlich befriedigend, nur erfolgen Zahlungen etwas langsam......" Ali ni za počt? Dotični informacijski biro se je osmelil poročati, da „anfänglich" ni bilo vse v redu, torej tedaj, ko ste bili äe Vi v nadzorstvu, a sedaj da je zadruga v rokah vežčih strokovnjakov, katerim Vi pravite da so „šušmarji" in ,,3kraino ne- sposobni ljudje!" To se torej skoro krije s poročilom naäega poravnalnega agenta, ki nam je pisal v nekem pismu: „Dio hiesigen ^Wiener) Gläubiger erklärten mir im Besitze von Auskünften der „Trgovska obrtna zadruga" zu sein, aus welchen ersichtlich ist, dass selbst im Ccncurse eine Quote von 100" 0 herausschauen würde . ..." Kako pa mora zahterati konkurz zadruga, ki je aktivna in ki zaraore v konkurzu plačati sto za sto, to prosim, da mi lepo razjasnite. ,.Sv. Duh" me v tem slueaju zapušča, mogoče da razavetli Vas? V Gori ei, 29. avgusta 1903. Svetoslav Premrou t. (5. blagajnik. in odbornik ,,Kr. /'". Politiöni pregled. Angleskl kralj na Dunaju. Včeraj popoludne ob 5. ari je dospel angleSki kralj Kdvard VII. na Dunaj. Na kolodvoru pričakoval ga je naš cesar z nadvojvodi, ministri, generali in diplomati. Ko je izstopil angleški kralj iz železniškega voza, sta se vladarja poljubila. Cesar je nato predstavil kralju nadvojvodfe. Potem sta cesar in kralj ogledala častno ato- tinjo. Godba je med tem igrala angleško himno. V dvorani kolodvora čakali ho kralja drugi do8tojanstveniki, katere mu je naš cesar predstavil. Odpeljala sta se v ce- sarjev dvorec v odprti kočiji, pred katero je bilo vpreženih äest konj. Na ulicah je bilo zbrano vse polno ljudstva, ki je vla- darja burno pozdravljalo. V dvorcu so pričakovale kralja nadvojvodinje. Ob 7. uri zvečer je bil obed, katerega so se udeležili, poleg našega cesarja in an- gleäkega kralja, mnogi nadvojvodi in nad- vojvodinje, ministri, generali in diplomati. Najprvo je napil angleškemu kralju naš cesar, povdarjajoč prijateljstvo med obema državama, ki je tem lagje, ker si niso na^e in angleiske koristi navskrižne. Odzdravil je na to ceaarju angleški kralj in ga pri ti priliki imenoval muräalom angleške vojsko. Krlza na Oyrskem. Kriza na Ogrskern äe ni rešena. Zaradi tega pa ae tudi cesar ne poda k vojaškim vajam, kakor je bilo že dolo- čeno, marveč se vrne koj uo odhodu iiadornestoval prestolonaslednik Krane Ferdinand. Duyodkl na Hrvatskem. „llrvatsko Pravo" poroča, da so imšli ubilega in;kega Antona Sublicn, ki je bil glavni agitator Kumičičev pri zailnji deželnozborski dopolnilni volilvi v Zlataru. Pravnika I.eitnerja ho zaprli, ker se je udeležil izgredov v Zapresiču. () izgredih v Dolenji Hatini ne po- roca, da so jih zakrivili orožniki, ki so brez povoda aretiruli kmeta Ivo Habano tor zahtevali, naj jim pove ime/ia pro- vzrociiteljev zadnjih nernirov. Ker je iz- javil, da nie ne ve, so g* orožniki tako trpinčili, da so mu prste na roki zlomili. Unban je omedlel. Orožniki ao se zliali na^ledkov in so llabana ustrelili ter trdili, da so bili od vec kmetov napadeni. Še-le na to so nastali izgredi kinotav. Orožniki so so branili in strelJKli ter ranili več kmetov. Sloya mtul Srtii in Hrvatl se utrjuje. Nekateri Srhi so priüeli po- šiljati doneske istrski hrvatski družbi sv. C'.irila in Mctoda. Českl narodni svet je sklican na dan 0. septembra. Slovansko vprašanje strašl. Nemški časnikarji preroknjejo, dn bodo v drugem zarodu imele amerižke Z'lru?.. dr/.Hve oprnviti s slovanskiin pro- bl»Mnoin ali vprašanjem poleg problem« glede erneev. Pravijo, da je bilo I. 1882. izmed >Hf)OOO izseljencev iz nemskih pri- staniže saino 88.000 Slovanov. dotMm je bilo zadnje leto 47!) 000 Slovanov in samo 12S000 Nemcev. Nemški cesar se boji za svoje življnnje. Glasilo nemAkih socijalnih demo- kratov „Vorwärts"1 je priobčil te dni članek, v kaU^rtun trdi, du »v zgrnli nti otoku Pichelsverder grad za nemSkega cesarja in za njegovo družino, ter da so dotični nnčrti že dogotovljeni. Cesar pa si misli zgraditi na itnenovanem otoku zato svoj grad, ker se ne čuti varnega. Z-iradi tega članka so urednika „Vor- wärts"' zKprli ter naperili proti njeinu tožbo zaradi cesarjevega žaljeriju. Vkljub vsemu temu pa vzdržuje „Vorwäts" svojo vest. Rumunska moblllzlra svojo arrnado ob mejah, da bo priprav- Ijena za slučaj vojske na Balkanu. Macedonski dogodkl. Poročajo iz Sotije, da so vojaki nekega turäkega polka, k") so äli skozi Kosovo, streljali na poslopje avstrijskega konzula. Ustaši dobivajo denar in orožje iz Rusije. Iz Carigrada dohajajo vesti, da jo poklicala Turöija vse reserviste prnh treh vojnih korov pod orozje, ker misli v najkrajšem času napovedHti vojsko Bolgariji. Sodeč po zadnjih poročilih, doha- jajočih z Balkana, stojimo pred turSko Lolgarsko vojsko. Turčija mobilizira svoje vojaätvo in se prav nif: več ne meni za re forme. Poroča se nanireč, da se je povrnilo v Albanijo več arnautskih prv«^ov. ki so bili pred meseci poslani v prognanstvo, ker so se protivili uvedbi reform. Poroča se dalje, da so se po- klicali pod orozje tudi divji Arnauti in da se z drugim vojaštvom vred odpošljejo na bolgarsko mejo. Da pa pride skoro do vojske, o tem so prepričani tudi v Srbiji in v Črnogori in sta se v tern smislu izrekla tudi srbski kralj in črno- gorski knez. Kakor hitro pa pride do vojske med Turčijo in Bolgarijo, je go- tovo, da tudi Srbija in Grnagora ne bodeta držali križem rok. Peters uräke „Nowosti" trde, da je okapacija Macedonije in Stare Srbije po evropskih velevlastih neizogibna. Gre se za dedaj le zato, da se velevlasti zedinijo v vlogah, ki jih bodo igrale posamezne vclevlasti pri tej okupaciji. Turžki vojni guverner v Skopljem je razdelil mej turško prebivalstvo 6000 puäk s potrebnim streljivom. Iz Amerike se poroča, da predsednik amoriških združenih držav Roosewelt pri- pravlja ultimatum za zboljšanje položaja kristijanov na Turškem. Vse vasi okraja Melkotrinowo v provinciji drinopoljski, izvzemši mesto Melkotrinowo samo, so v rokah ustaäev. Vse stražnice od Urumkjevi do morja so požgane, turške straže pa pobite ali iz- gnane. Macedonske čete so razdejale vasi Welec in Kureča, pri tem je padlo mnogo ljudi. V vasi Jablanica so Turki uprizorili veliko klanje. — Vsled dinamitnega na- pada na orientski vlak pri Kulelii-Burgas, je orientska železnica odpustila vse bol- garsko delavce. — V Kosovem so naäh pri Bolgarih mnogo krme. — Iz Ipe^a Re poroča, da se je z nastopom Nastil- paše začelo novo gibanje med Albanci, I ki so začeli kar po cestah moriti kri- I aHun« Razar v iDseku je zaprt. — Blizu Loterijske ätevilke. 2il avjJiista. Dunaj......61 90 3ft 26 «2 Grador......f>6 83 17 2S 37 Razglas. Srmciij za zivino in bla^o v ltoiinili l»il j si'daj \r.|in> due (I. st'ptoiiibra. a oil simIhj dalj«' bo ta vsako 1< to prvi ponedeljek mo- scea seplomhra: l^tos toivj /c na poiuMlclji'k duo 7. sii|»t krnje avstro-cgorsko moiijirliijp t aodih oJ f>(i litrov naprcj. \a zahtovo poSilja luili uzori. Cene zmerne. Postrežba poitena. Podpisani priporoča slavnemu ob- činstvu v Gorici . na deželi svojo prodajalnico jestvin V zalogi ima kave vseh vrst. raz- licne moke iz Majdičevoga mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače na primor: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goršice (Sens.) Ciril-Metodovo kavo in Cirii-Metndove užigalice. — V zalogi sč dobe tuüi te- stenine tvrdke Žnideržič & Va! inčič v llirski Bi3trici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba tot'-na in po zrnernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trpfovcc v Scmeni&ki ulici h. stv. 1 (v lastni hiäi.) ¦ ¦»¦¦¦¦¦¦¦¦ Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne obroke. Stroji so iz prvih tovarn ter i najboljše, kakovosti Priporoča se slav. občinstvu. Odlikovana delavnica! ANT. KRUSIČ, krojaški mojster v vrtni ulici 26. Priporoca so si. občin- stvu v niestu in na dcžoli, posebno c-č. duhovSL'ini. — Ima bogato zalogt» blaga vsak<» vrste in za vsaki stan, tor opozari» na ravno doslo svežo porwiadansko blago, laslni izdolok gotovilt oblek in f>ovr$nih sukettj. Cene pnii' solidnc ! 4 6 učenk sprt^jiiK* so ii;i ^l;tno\ iinjt' in liraiu>. Kj(\ poizvt' st1 pri poslrc/niku .,Solskcg;i Doiua". ) KrojaŠka mojstra I j Cufer & Bajt j L v Gorici, ulica sv. Antona St. 7 Y v bisi «,'. J c r n o j n K o p a {• a ! I iztlelujolM | i vs.ikovrstiic obk'ke. za mo/tkc t [ po meri. bodisi fme ali pa ' } priproste. | i Priporornta se svojim rojakom i ^ v Gorici in nu de/.eli, posubno pa I e. dubovsčini za obilim naročila. I Ivan Bednarik prijj<»ro(-n svojo knjigoveznico v (iorici ulica Vetturini št. 3. —-------------------_______« ! v -------------- i ! JgLÜspb Si3..1.igfoj%. ^u, ! ! urar c. kr. železnic, ! ] v ^oi'ici. i^osposka ulicii his. slfv. ^5. | ^ pripuroäi svojo iK.jholjso zalo^o i lil^aiiiiE strojev,« [ za ij;ospode kroj;kv in šiviljc po najnižje mogočih j [ cenah. - V zalogi ima tudi najiiovejsc in uaj- ( i bolj priprostc vezilne aparate (Stirkaparatc), \ [ katcre sc more porabiti za vezcnje (rckamiiaiijc) J i na vsakem „Singer - ievein" ' i sivalnem stroju, tor staue tak 1 aparatsamoTK. -¦ Kdortorej ! hoče imeti dober in trpežen | §ivalui stroj in jako po ceni, [ naj si pride o^ledat šiv. stroje i novili sistemov, katere jam- "či od 5 do 10 let. Dalje priporoča najboljše PT" švicarske žepne ure -^m po ziiieniili cenah. Poprave s poroštvom ene^a leta. J Po \ so si raus K. in prevdairku in proMkiisn ji se L bode vnakdo prepricail, da He kiipuje pri tvrdki L ; J. Zornik, Gorica ; [ fpioHpoHka ii lie» 7, z mi raj iiajholji najlep^i in \ temii nriiiieriio najeeiieje Ula$»o. l*os(hno pa: r Za dame: Za gospodo: J Krasne okraake za obleke, Haznovrstno bolo in barvano ^ trakove svile zadnje novosti perilo najbolje vrste, jopico \ za bluse, pajčolane, pasove, za hribolazce; kolesarjo, veslarje; f predpasnikp, rokaviee, nogavico, zadnje novosti ovratnie, k dežniko, solnčnikft, bluzf», čevljo, ovratnikov, zapestnic, no^avie, J vpo potrebščino za obleke, kakor: rokavic, hlaenikov, čepio, r podlage, sukanec, svila, gumbe, čevljev, dežnikov itd. ¦j vezenja, zaponke itd. r . Opozarja \ prečaatite dame, na svojo veliko w zalopo obče priznano najboljih k modercev vsako cene. J Za birmarce Za slavnosti k in otroke; rokavice, nogaviee, in druge vcselice: vsaKOvrstne J pajčolane vsake vrste, obleke, narodne Irakove, kojim preskrbi T čepice, razno perilo. na zabtevo vsaknvrstne napise. 1 _ ^_^. J IW" Cene brez vsake konkurence. *^Hi Sprejema hranilne vloge katere obrestujo po 4! V'/o polumesečno; ne- vzdign6ne obrestipripi- suje konec leta k glav- nici. Rentni davek pla- čuje posojilnica sama. PoHoJila udom na uH^bni kredit po „Centralna posojilnica" registrovana zadruga z omejeno zavezo, 1 Gorica^ ulica Vetturini 9. 1 C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292.________ Sprejema nove clane z glavnimi in opravil- nimi delezi. Glavni de- leži po 200 K, opravilni po2K. Otvarja ölanom tekočo račune, katoro obrestujepo dogovoru. Uradne ure vsak «I;iii od H. ure /jutraj .....I.. I ,.tw. .wi.w.lmluu