97. številka. „EDINOST*' izhaja dvakrat ua reden, vako gredo in soboto ob 8. uri zjutraj. „Edino«*** stnne t za vse leto f. t>.— : izven Atriju f. 9.— za '/, leta „ 3. — ; „ „ „ 4.S0 za •/, leta . 1.50; „ . 'J.25 z „Novlč»p"-Jem : za vse leto f. 7.— ; izven Avstrije f. 10.— za «/» leta - 8.oO; „ „ „ 5.-za '/« ,ela » 1.75; „ „ . 2.50 Posamične stovilke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trstu po nvč., v Gorici in v Ajdovščini po 0 nvč. „NOVIČJAK- po a nv6. V Trstu, v sredo 6. decembra 1893. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. Oglasi s« rakune po 8 nv*. vrstica v petitu; za naslove i debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi g» obseglo navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domari oglasi itd. bo račune po pogodbi. Vsi dopini naj 8e poiiljajo uredniAtvu: Piazza Casprma it. 1. Vsako pisino mora biti frank ovano, ker nefrankovana se ne sproj Mnajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase spre-jouia upravništvo Piana Caserma 2. Odprte reklamacije so proste poitnine. ,r tiMnomU j* mori". Reka in Trst. t Kolikor bolj peša trgovina v Trstu, em bujnejši so razvija na Reki. Nekdaj je bil a n. pr. t Trstu trgovina s slivami, doga mi- in 1----- jako živahna, dočim se je v poslednjih letih promet jako znižal. Tudi trgovina z limoni in pomarančami, ki ao je neiidaj »tekala skoraj isključljivo ▼ Trst, od koder mo odvažali cele vlake tega blaga v notranjost iti na Rusko, je letos prav neznatna. Reske trgovce podpira ogrska vlnda s temf da bogato zalaga pomorsko parobrodarsko društvo „Adria", da moro delati resno konkurenco avstrijskemu L)oydu in drugim parobrodom in ladijam; istotako h k rit i ogrska vlada, da najemnina ▼ roških javnih skladiščih ni visoka ter da so nizko prevozne cene na železnicah, koje od svoje strani skrbć za točnost prometa. Trgovina na Reki uživa torej že sedaj vsakovrstne olajšave ter jej je možno lepo se razvijati. Ni čuda, ako se kapitalisti ki se pečajo s trgovino, tanimajo za to morsko pristanišče, ki obeča v malo letih povzdigniti se na prvo mesto svetovnih tržiič — se ve da na ikodo Trsta. Dne 27 m. m. bila je otvoritvena seja reške trgovske zbornice, pri kateri je predsednik Meynier naznanil, da je vlada sprejela predloge za nova dela v reški luki, da se ta tem bolj razbije. "V ta namen je ogrska vlada odločila ISV9 milijonov goldinarjev za dela v pristanišča, 7a železniška dela, za javna skladišča itd. Poleg tega je ravnateljstvo dr-favnih železnic odločilo 4 milijone goldinarjev, da se napravi prerov skozi hrib Tersat. Brez dvojbe procvete Reka po dovršenju teh del še bolj ter se lepo razvije prevzemši dober del trgovine našega mesta. Dočim na Ogrskem tako krepko podpirajo prvo ogrsko luko, puiča tostranska vlada, da Trst propada in na- PODLISTEK. Mlall. Ni ga dima brez plamena, ni je sloge brez neslogo. Komu ni znano, kako izboren narod-njak in pospošitelj naše narodnosti je bil ranjki — Karol Dežman P „Proklete grabijo" nagrabilo so več narodne zavesti v tabor slovenski, kakor marsikak „n&rodni agitator". Upoštevajoč ta faktum ne jezimo se preveč na naše najnoveje „Dežmane" brez Dežraanovega talenta. Zmešaj protiveče se komikaiije v jedni posodi i 11 videl boš posledice, da so ko« nečno vender umirijo in bratski sestavljajo jednutno tvarino, ki ima baš radi tega veliko vrednost, ker sestoji iz nasprotujočih si tvarin. Naj bi to pomislili vsi naši parlamentarci! Grof Taaffe, začasni razministerski predsednik avstrijski, podsul je se svojo volilno predlogo tla avstrijskemu nemštvu, A v skrajnem trenoiku znali so se na robu podsipine stoječi rešiti s skokom čez prepad. A tudi na oni strani se že ruši breg .... Mnogokrat iskati je vzroka velikim človeškim prevratom v uprav neznutui stvp.rici, baš tako, kakor mali drobni kamen sproži gorostasni plaz. Kdo ve, kje bi taduje. Gospodarstvo mesta je že davno v rokah one stranke, katera ne stori ničesar, da obrani mesto propada, ampak še sili je vanj s svojimi politiškimi norostmi. Javna skladišča, katera bi morala pomagati trgovskemu stanu v Trstu, nahnjajo se v nespretnih rokah, tako, da peša to podjetje bolj in bolj. Leto na leto izkazujejo nov deficit in niti ne mislijo na to, da bi ga odpravili dobrim gospodarstvom in umnim varčevanjem. Javna skladišča v Trstu nikakor ne ugajajo potrebam trgovskega stanu v Trstu, pač pa so trgovini na škodo, kajti previsoke najemnine in drugi vsakovrstni troški in takse ovirajo in onemogočujojo prosti trgovinski promut. Že več trgovskih hiš je moralo ponehati radi tega ; skladišča v prosti luki so ve. činoma prašna, ker se tržaški trgovec vanje ne more naseliti radi previsoke na-jemščine. Gospoda pa tega nočejo uvideti; še vedno plačujejo mastno svoje uradnike, kateri v prvi vrsti pazijo na to, d a revni slovenski slovenski delavec no zine besedice v svojem materinem jeziku ter je prisiljen govoriti laški — a trgovina in promet — sta jim deveta briga. Tržaški gospodje se zgubljajo v takih malenkostih, pri tem pa pridno javkajo in moledujejo pri vladi za pomoč in podporo. Kedar satni pridejo v zadrego, pomagati jim mora v|Hda iz nje; kedar zavozijo s gospodarstvom, morajo jim vsi državljani pomagati. Svojih misli pa vender ne premene ter tirajo dalje svojo zgrešeno politiko. Sedaj jim je zopet zabliščalo z Dunaja, da jim vlada pomore ter podupre omajano podjetje javnih skladišč. Predno pa vlada stori enak korak, morali bi naši poslanci poseči vmes zahtevajoč od vlade, da se uprava javnih skladišč preustroji tako, da se tudi slovenskim delavcem ne bode godila krivica. Kakor čujemo se je nekda tržaškemu žu- zasledili pravi pravcati vzrok našega domačega preprira, ako bi ga sploh zasledovati mogli! Ako bi neznatna stvarica sama to znala, kako je zbudila mod re s-n i m i možmi grozoviti rava in kava, pač bi bila revica ponosna! „Was der Bauer nicht begreift, be-lacht er.M Ta rek jednega najslavnejših nemških državnikov ima žalibog tudi pri nas veljavo. .Več ko imaš nasprotnikov, več si vreden.* Z ozirom na to bi morali trditi, da sta oba slovenska nasprotujoča ai tabora veliko vrodna, ker imata oba mnogo nasprotnikov. — Čul nem od neoega slovenskega pesnika, da boljšo proizvode svoje muze hrani, a izdajo slabeje, radi tega, ker bi ga bilo sram igrati mej „kolegi" „belo vrano*. Bog pomagaj, morda no pa vsi njegovih mislij. Svetovna zgodovina ni samo vladarjem in visokim politikom v nekem obziru to, k sr je mušici luč, marveč ona zapoljava celo manjše duhovo, da so jej približujejo brez ožita na to, da v tej luči ne predstavljajo druzegn, nego prah in pepel. Z oiirom na denašnje odnošaje smelo trdimo, da je marsikateremu rabulistu, ali tudi marsikateri kliki edino na tem ležeče, da morda „pride* v — svetovno zgodovino, naj žo reprezontujo ondi šu tako komično-tragično podobo ! panu obljubilo na merodnjnem mestu, da prevzame vlada javna skladišča v Trstu v avojo oskrb in upravo. Ako jo to res, morala bi vlada gledati v prvi vrati na to, da obdrži, odnosno namesti samo sposobne moč;, ki bodo skrbele za razvoj *tega podjetja in ki ne bodo smatralo za svojo prvo dolžnost preganjati slovensko govorico. Število slovenskih delavcev se krči čem dalje bolj vnlod strogosti sedanjih upraviteljev. — Dno 29 m. m, zboroval je dr-žavnoiborski železniški odsek. Pri tej seji se je odobrilo građenje lokalno železnice v Valsugana. Pri tej priliki je državni poslanec Burgstaller predlagal resolucijo, da ne čim prej resi železniško pra-šanje Trsta. Čoprav je bil gornji poslanec prepričan, da bodo nova železnica škodovala Trstu, vendar je izjavil, da bodo glasoval za njo. Trgovinski mininter ga je potolažil rekoč, da no veruje, da bi železnica v Valsugani škodovala Trstu; gledč zgradbe železnico preko Tur jo pa trgovinski minister izjavil, „da čas ni še ugode n*. To je gospddo v Trstu jako poparilo, kajti nadejala se je več od liberalnega ministra, kateremu laški poslanci pridno namežikajo in se mu silijo. Vna-kakor je sedanji trgovinski položaj v Trstu jako resen ter vreden, da se ga temeljito proučuje. Dočim trgovina peša in nazaduje, iralnga mestni zbor vedno večje mestne doklade. Ne da bi ae gospodje spametili ter premislili čas in položaj, v kojem se nedaj nahaja tržaško mesto, obtožujejo ttami obstoj in življenje v Trstu. Z eno besedo: — ako so vlada ne apravi na noge prej ko mogoče, da naredi v tržaškem mestu mir in red v goapodarskem in v politiskem obziru; ako no pribiti na pomoč že omajanim javnim podjetjam ; ako se čim preje ne prevzamejo javna skladišča v vladino režijo ter se ne omeji s trdimi sredstvi pogubno gospodarjenje li- S tem, da gledaš bližnjega Čez ramo, staviš se s praznim klasom v jeden tir. Tudi prazni klas dviga se nad — polnega . . . stara istina 1 Tri povesti brez naslova. Hrvatski spisal Ksaverij Sandor-Gjalski. Dru^a poveat. (1858-1879) (Dalje). Naposled mu prineso rešitev. Julika jo umela vsaj toliko nemški, da je mogla rešitev pročitati in razumeti. In čitola je, da bo prositelj odbija, ker ni izkazal, d a razume nemški. Reva je ostala kakor okamenola. — Torej, govori, kako je P Kje so me namestili P — vprašal je mož nestrpno. — Nikjer! — spregovori obupno ona; odlok pa jej je padel na tla in mali Matko ae jo jel mučiti hoteč sprehoditi in dopla-ziti se do papirja. — To ni mogoče — to ne sme biti ! — vsklikne on. — TI gotovo nisi dobro razumela — ! Glej, škoda je, da ninva poplačala stražarja, ki je prinesel odlok. — Ah, kaj nemški ! Vsaj nisom prosil za musto sodniku uli pa nvčtnika ali kaj d>u-»ega —! Takšnim gospodom je potrebno znati nemški — a jaz sem prosil le mesto beralne stranke — bali se nam je še slabših časov za tržaško pristanišče. Trstu treba modrih in pravičnih gospodarjev v občinskem svetu ter hitre železniške zvezo z notranjimi deželami; dokler se pa ta ne ustanovi, morajo se znižati voznine na južni železnici. Dokler se v tržaški občini ne očisti zaduhli zrak in bodo merodajni krogi hodili staro pot, do tedaj so bode Roka pospevala višje in višje — nam na škodo! DOPISI. Iz Kerkavec, občine Pomjsn*ke. [Izv, dopis.] Gotovo se bodete čudili, ko dobite dopig is Kerkavec, ker dopisi od tu bili so gotovo prave „bele vrane* v Vašem cenjenem listu. Vendar Vam hočem poročati včasih kaj iz Kerkaveo, ako Vam bode to, velecenjeni gospod urednik, drago, in ako mi bodete privoščili malo prostora v naši cenjeni „Edinosti*. (Prav radi, prosimo ! Ur.) Kerkavce je sicer mal kraj, ali poznan je dobro skoraj po vsej Istriji radi svojih prebivalcev, kateri so pravcati čudaki. Šole niso imeli ie nikoli, in sedaj, ko jo pred kratkim mnogozaslužni gospod župnik in dekan, dobivši podporo od naših slavnih društev : „sv. Cirila in Metoda* ia Ljubljane in „av. Cirila in Metoda za Istro*, ter dovoljenje od pomjanske županije, počel popravljati občinsko hišo v Kerkavcih, da bi bila vsaj za silo pripravna za šolo, tedaj dvignili so nafti „karnjeli* svoje glave ter so tekali od Pontija do Pilata, iz Kopra v Poreč in nasprotno, da bi ustavili delo. Da bi dobiti več prijateljev, napivali so ljudi v nedeljo, predno se je sačelo zidati ter jih navduševali, da bi drugi dan delo ustavili ali začasno preprečili. V ponedeljek poslužitelja — kateremu gotovo ni potrebna nemščina. Ne — ne, ti nisi prav razumela Kje je prošnja P Čakaj — obleci ae, pa greva naravnost k samemu gospodu „hof-ratu*, pri katerem gotovo izveva pravo rešitev. Odišla sta na trg sv. Marka, v namestniki »vet ali kakor ao tedaj govorili: v štathaltorijo. Dolgo sta morala čakati, da sta prišla na vrsto. Prišla sta točno ob deveti uri in ob edni popoludne nista mogla priti pred dvornega svetnika, kajti od devete ure do devete in pol sprejemal jo „hofrat" le uradnike, s cesarskimi bradami in v zelenih monturah, z zlatimi ovratniki in naočniki na nosu.' Vsak po-samičuik je nosil pod pazduho velik omot raznih dolgih spisov. Marku, ki se je kakor vsak vaški kovač pečal dosti z zdravljenjem, jo prišlo takoj na misel, da vsem tem gospodom bi trebalo ali rogatnke kiselico ali pa Paglianovega sirupa. Julika so je pa čudila, da ta go^p6dn, katerim so se postrežniki poklanjali do tal, vodno nastavljajo uho na ključavniou ter, pridržujoč sapo, prisluškujejo, ali ne bi čuli od notri kak glas ; in kako se vnakdo popred odkašlja predno potrka n:i vrata ter potem hitro pristavi uho na ključavnico, da h ti Ai „heroin", — in slednjič še, kako tedaj odpro vrata lo na pol ter ne že na na pragu globoko priklonijo. Julika se je zjutraj nabrala »o jo res mala kopica zgubljenih duš, katera je zabavljala malo ; vendar storiti ni upala si nič, ker bala ae jo svitlega bodala c. in kr. orožnika, prišedšega na lice mesta. Le-ta povedal jim je par gorkih, iti nato ao se pobrali lepo domov. Odšel je tudi orožnik takoj, vendar pokazali ae niso već. Sedaj pa so brzo tekli k svojemu deželnemu zastopniku dr. Gam-biniju. Ž njim ali ao tožit preČ. g. dekana na deželni odbor, da ruši brez dovoljenja obćini v škodo tamoŠnjo občinsko hišo ; da to Ijudjo tako razburjeni radi tega, da bi ae bila prelivala kri, ko bi ne bilo orožnika; da je kričal preč. g. dekan „fuora la malta italiana e dentro la malta eroata*. Po* poludne istega dneva brzojavil jo nekdo tim odposlancem še to, da ao ceste po vaai z starim materijalom vse zaprte, tako da ne morejo voziti po njih. Čez malo dni pride od al. deželnega odbora vprašanje na po-uijansko županijo, kako stvar stoji in, ako je to resnica, da se mora takoj delo usta« viti. No, vse to bilo jo izmišljeno in zato zidali so naprej. Tožarili in tekali so sedaj še bolj na okolo, ker ao bili razjarjeni, da jim se prvo ni posrećilo. Hiša ae je pokrila že pkoro popolnoma, kar se prikažejo 30. p. m. pomjan-ski g. župan z dvoma orožnikoma ter naznanijo preč. g. dekanu, da je delo po nalogu deželnega odbora in c. kr. okrajnega glavarstva koperakega ustavljeno. Sedaj seveda treba je bilo prestati z delom in med nasprotniki je zavladalo veliko ve* selje, ker^so .vražjim Hrvatom" ustavili delo. No upamo, da bode nI. deželni odbor vendar uvidil na priziv g. župana in preč. g. dekana, na kateri strani jo pravica in da se potem prične tudi tu enkrat toli potrebna šola. Čudno je le, da ljudje ie ne uvidijo, kako jih „legaši* vodijo za nos ter jim vedno obljubujejo šolo, a jim jo ne dajo nikoli. Vino in jed pa jim vedno dišita, kedar pridejo na shod v Kerkavce, kakor bo to storili v nedeljo, dne 19. p. m. Popisati sem Vam hotel ta slavni shod prav na kratko ; kar slučajno dobim v roko pred kratkim že zaspali list „T Istri*" od 25. p. m. Lo-tu dobim pod naslovom : „Nuovn groppo della „Lega nazionale** uprav čudne stvari. Tu opisuje gori omon-jeni shod tako, da mislim, da dotični pisec ne verjame sam sebi onega, kar tam piše. Res je, da seje shod vršil popolnoma „con m o d e s t a solenit a", ali pisatelj teb Trsti«) ni čul onega „entusiasma* kakor piše .L' Istria*, dasiravno je moral iti štirikrat mimo one hiše, kjer je bil shod, kakor tudi ;drugi pametni ljudje ne. Mogoče je vladni zastopnik z trumi že tedaj bala tega „hofrata*, ćeš, kakšen da mora biti, ker cel6 taka visoka gospoda s toli ojstrimi, ujedljivimi, d&, oaornimi obrazi, trepećejo pred njim. Od desetih in pol do dvanajstih nista bila pripušćena pred .hofrata*, ker je bila tedenska konferenca pod predsedništvom samega bana. Ob dvanajstih so prišli zopet nekateri gospodje, katere je pontrežnik odvel notri pred njima. In to je trajalo do jedne ure. Še-le ob jedni in pol prišla je vrsta na Marka in Juliko. — Le v kratkih besedah povejta gospodu .hofratu*, kar želita, ker pojde kmalu na obed k škofu na Kaptol — ne zadr-žujta ga dosti I — povedal je postrežnik Juliki na uho ter ju odvel notri. Privlekla sta se skoraj uničena v „hofratovo* sobo. Notri je bilo tako temno, da nikakor nista mogla precej razločiti, kje da je kdo. Ustavila sta se poleg uhoda. — Kaj želita P — javil so je iz kotu, za široko veliko miso z visoko polico, nek grenek glas v nemškem jeziku. A ona dva še vedno nista videla „hofrata", ter jima je bila zbok tega selo neugodno, ko sta sli-iala dotični glas, ki je prihajal kakor iz višine. Vsa zmešana jela sta pokašljovati ter, da bodeta gotova, priklanjati se globoko na vse četiri strani. (Dalje prih.) orožniki preprečil to navdušenje ! Gotovo pa so bili oni navdu eni, kuteri so bili pri pojedini; vssj kedo bi ne bil se navdušil, koje kapljica dobra in je je dosti in vrh u tega še rasno meso, katerega baš laĆni želodci tukajšnjih „legašev" nimajo vsaki dan na razpolago. Vendar čudom so čudim, da dosedaj še nisem čul, da je tu podružnica „legina* in najlepše je še to, da jo predsednik njen, neki Giuseppe Got-tardis, tu popolnoma nesuana oseba. Morda so si ga posebno zato naročili iz blažene Italije in da ga imajo sedaj shranjenega v škatljici, ker tu ga ni videl še noben človek. Nadalje poroča dopis, da je bila zastopana koperska „Lega". Ali kako ? Pripeljal se je res neki dr. B—, kuteri je pa komaj prišedši stavil rep med noge ter takoj jo popihal nazaj v Koper. Lepo zastopstvo to! Drugi gospodje pa iz Kopra poslali so menda svoje „obole", ker ao bili oaobno prisustvovati zadržani. Mali so pač bili ti „oboli", ker niso bili niti za radič; ko bi bili vsaj tudi tega še malo poslali za lačno svoje pristaše, ker ti so morali poguliti potem po noči vsega v nekem tujem vrtu. „No, pečenka brez solate ne gre !* in napiti rjoveli so drug dnn malo po „kortinah", ali tudi to je kmalo prešlo in oni „fiasco*, katerega „T Istria* pripisuje nam, lahkim srccm prepuščamo legašem. Čudno je tudi to, kako „l1 Istria' napada našega premilostlji vega škofa, da jim ni dopustil muše, ker ondotna g. duhovna no znata nič o tem. — Za sedsj dosti, ako pa Vam bode drago, veleč. g. urednik, drugič že kaj. Benedetov Janez. jv.ijino življenje še zdaj rodovitno z dobrimi deii, in deležna bosta nebeškega plačila. Vi pa, ki sto otroci in unuki tega častiljivega nč^ta in te čtstitljivo matere, zlajšujte jima starost in težo let s prijaznostjo, ljubeznijo in potrpežljivostjo 1 Postrez:to jima, kar morete, v nobeni reči ju ne žalite, živite kakor dobri krščanski otroci, da bo.-tta imela to zveliuansko tolažbo, da ae nista zastonj trudila so s svojimi otroci, ampak da sta'vse izrodila po volj; božji. Za vse to vam plača nobeŠki Oče. Bog ljubezni in miru bodi z vami vsemi in posebuo z vama, ljubi oče in Iz Kanala 1. decembra 1894. [Izv. dop.] Dne 25. novembra smo imeli tu znamenito slavnost dijamantne poroke Jožefe in Potra Koširja. Zelo bi nam ustregli, ako bi blagoizvolili prijaviti prekrasen nagovor gosp. dekana V i d i c a do častitljive dvojice. Glasil se je: Pred Šestdesetimi loti, bilo je ravno 25. novembra 1833, stopila sta pred božjim altarjem v pričo sv. oerkve ▼ zakon. Veliko se jo dogodilo ta dolgi čas. Marsikaj sta doživela in skusila: žalost in veselje; dobri in hudi dnovi so se vrstili pred vajinim obličjem, pa dobrotljivi Bog vsju je ohranil, otel iz vsake nadloge in vama dodelil, kar se posebno redko primeri, tako srečo, da v sredi svojih otrok in unukov po pretečenih šestdesetih letih zamoreta obhajati spomin svoje poroke.' Gotovo sta prišla danes v eerkev z najbolj hvaležnim srcem, da bi skupaj poveličevala ljubeznjivega Očeta, se mu zahvaljevala in ponavljala svete in dobre sklepe, katere sta storila prod šestdesetimi leti. Res spodobno je, da danes Boga častita in hvalita! Le od Njega sta prejela blagoslov svojih let, njegova dobrota vama je napravila mnogotero veselje, njegova očetovska roka je od vaju odvrnila marši-kako nesrečo ter vama podelil* srčnost in moč, da nista obupala v britkih urah. Njegova ljubezen vaju je blagoslovila v vajinih otrocih; našla ata v njih v svoji starosti tolažbo in pomoč. Pa kaj bi vama našteval vse dobrote, s katerimi vaju je obdarovala božja milost P Saj jih občutita v svojih srcih in napoljnjena sta s hvaležnostjo do Boga. Ostanita tudi v prihodnje Bogu zvesta ! Težo in vročino dneva sta že preno sla, imejta v prihodnje le to skrb, da vajini duši pridejo tje, kjer bosti v Bogu počivali od vsega dela in se veselili vekomaj ! — Prenašajta slabosti svoje starosti v potrpežljivosti in ljubezni ! Ako vaju ljubi Bog obišče a boleznijo, ne godrnjajta zoper božje naredbe; sklenita veliko več vse svoje trpljenje s trpljenjem svojega Izveličarja v prid vajinih duš in recita vselej s ponižnim pa hvaležnim sroem : Oče, kar mi pošlješ, dobro je, ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi! Tako bo ljuba mati, ki spomin svoje poroke obhajata po pretečenih šestdesetih letih. On vaju blagoslovi in ohrani, on vama zlajšaj prihodnje dni in vaju obvari v svoji milosti ! In ko sprejmeta zdaj sv. obhajilo, prosita ljubega Jezusa, naj vaju podpira s svojo milostjo v vsem vajinem dejanji in nohanji, in kadar stopita pred njega k sodbi, naj vama reče : Pridita zvesta hlapca, ker sta bila v majhnem zvesta, vaju hočem postaviti čez veliko. Amen. Politični pregled. Notranja (ležala. Poslanska zbornica. V včerajšnji seji vsprejeli ao b r a in b o v a k i zakon v tretjem branji. Vlada je predložila postavni nnčrt za podpore v znesku 800 000 gold. onim kraljestvom in deželam, ki trpe bedo. Na to se je pričela razprava o predlogu obrtnegi odseka, tiče-čem se razširjenja zavarovanja proti nezgodam. Posl. Burgstaller je intor-pelovai radi povišanja aktivitetnih doklad državnim uradnikom in slugom v Trstu. „Slovensko d ruštvo* v Ljubljani je imelo v nedeljo shod, pri katerem je poslanec Hribar gtvoril o političnem položaju ter konečno nasvetoval tri resolucije v tem zmislu, da bode društvo neumorno delovalo za izvedbo narodne ravnopravnosti, da jo vsprejeti le tako volilno reformo, katera bi razširila volilno pravico na vse polnoletne in neoporečne državljane, in slednjič, da bi slovenski državni poslanci z vsakim podpiranjem sedanje vlade, za kakoršno je smatrati njih vztrajanje v konservativnem klubu, bistveno oškodovali interese Blovenskega naroda. Društvo pričakuje torej, da se združijo vsi v jugoslovanskem klubu ter stopi j o v z v e z o z z a s t o p n i k i ostalih slovanskih narodov. Vse tri resolucije so bile vsprejete soglasno. Za Hribarjem je govoril dr. Ferjančič. Izvajanja Ferjančičeva soglašajo z našimi nazori popolnoma v 'tem pogledu, d a se je ves položaj jako poostril istopom šestorice iz Hohonvrartovega kluba in da po ra/.padu Hohenwartovega kluba razpade tudi sedanja koalicija. Tudi sicer jo povedal gosp, dr. Ferjančič mnogo zaminivega in se utegnemo v prihodnji številki nekoliko baviti z njegovimi izvajanji. Marsikako misel najdemo v tem govoru g. Ferjančiča, kakorsnih so se ravno naši gospodje poslanci branili do sedaj z vsemi štirimi. Poljaki — proti slovanski koaliciji. Lvovska „Gazeta narodova* objavila je te dni jako oster Članek, naperjen proti poslancu Vašatyju, katerega obsoja kot „rusofilnfga". Isti list prorokuje brzi propad slovanske združene opozicije v državnem zboru, češ, da se bodo Jugoslovani kmalo osvedočili, da se ne morejo zanašati na prijateljstvo Čehov. — Namen temu članku je očividen : sejati razpor in nezaupljivost med Jugoslovani in Čehi. Dunajski župan. Službena „ Wie-ner Ztg*. objavlja, da je Nj. Veličanstvo potrdilo izvolitev nnvoga-starega župana dunajskega dr. P r i x m. V ogrski državni zbornioi predložil jo pravosodni minister zakonska načrta o ženitbenem pravu in o veri otrok. Prvi načrt obsega 10 poglavij s 167 paragrafi. V smislu tega načrta vršiti se mora pred cerkveno poroko poroka pred politiškim uradnikom, ker drugače jo zakon neveljaven. Ako bi katerikoli duhovnik poročil par, ne da se je prej oavedoČil, da je pornćcn že civilno, plača globo do 1000 kron. V načrtu je natanjko določeno, v katerih slučajih se ra/.druži zalc.n, ter kake | pravice imata razdružena. Drugi načrt se bavi o veri otrok. Zaručnika se lahko sporazumeta že pred poroko, kateri postavno pripoznasi veri nnj pripadajo otroci. Ako pa so no sporazumeta popred, tedaj pripadajo otroci tisti veri, kateri je pripadal oče za časa sklepanja zakona. Kakor poročajo razni madjarski listi, izdajo v kratkem madjarski škofje pastirske liste proti civilno-politiškemu zakonu. Kardinal Sohlauch jo nedavno objavil spis proti temu načrtu in je imenovan načelnikom odbora, ki nastavi pastirski list. Vnanje države. Novo italijansko minister-a t v o ao je osnovalo pod predsedstvom Zanardellijevem. Ta poslednji je bil menda edini znamenitejši državnik, ki si je ohranil Čiste roke. Uboga Italija tiči v grozni gospodarski kri si, tako, da ie poka na vseli stranih. Ia tudi Zanardelliju se izvestno ne posreči spraviti grozno zavoženi voz na pravi tir, ako se Italija ne odpove svoji domišljavosti, katera jo je zavela, da hoče igrati veliko ulogo v obče-ovrnpsjki politiki. Vzrok bolezni Italije je čisto jedoostaveu: preubogu je, da bi mogla vzdrževati toliko bajonetov, katerih treba vsaki državi, uko hoče odločilno posezati v voliko svetovno politiko. Italija je v svojem čestihlepji hotela igrati tako ulogo ; Italija si jo v tej svoji maniji nakopala gospodarsko vojsko od strani močne in bogate Francoske, iz kratka : uagroma-dila si jo ogromne stroške, sajedno pa zaprla pot svojim dohod* k o m. Sedaj pa stoji pred vprašanjem : ali drveti neizogibnemu bankerotu nasproti, ali pa so ponižati pred vso Evropo iu slasti pred Francijo. Kdor visoko leta, nizko pade t Is Belega grada prinesla jo „N. Fr, Presse* zanimivo vest, da je mladi kralj srbski te dnij poklical k aobi več višjih častnikov. Polkovnikoma Moskiču in Cetkoviču je baje rekel, da namerja sestaviti vojaško ministerstvo. Oba ata mu odsvetovala od tega koraka, povdar-jajoč, da bi bilo jako pogibeljna vpletati vojsko v politički strankarski boj. — Dnć 3. t. m. dal je ministerski predsednik Do-kio kralju svojo ostavko zbok „slabega zdravja", ž njim pa je izročilo ostavko vse ministerstvo. Kralj je ostavko sprejel in odložil zborovanje skupščine. Sestavo novega ministeratva poveril je generalu G r u i č u. „Kdluische Ztg." trdi, da minerja nemška vlada predložiti zakonski načrt, po katerem se zadovolji željam Poljakov v jeaikovnem vprašanju. — To naj bodo toraj judeževo plačilo za „zvestobo* poljskih poslancev v nemški državni zbornioi. Kakor smo javili že ztdnjič je nemški državni zbor vsprejol z večino predlog, da se razveljavijo postave o izgnjanju josuvitov. To znači velikansko moralno pridobitev nemških katolikov. Kancelar Caprivi pa jo v velikih zadregah, ker ni računal na tale izid glasovanja. Sedaj vidi, da je vapošuost parlamentarnega delovanja zavisna od katoliškega centruma. Položaj poslednjega je torej zelo ugoden in ni dvomiti, da ne bi ga tudi izkoristil. Pariški „Gaulois* trdi v svoji številki s dne 4. t. ns., da jamči za istinust vesti, da se zaroči ruski oarjovič z vojvodinjo A 1 i o o H e š k o, sestro vladajočega nadvojvode Heškega. Službeno ae objavi zaroka baje v dveh todnih. Novo francosko ministarstvo se je osnovalo pod preJsednistvom bivšega predsednika zbornice, Casimir-Pć-rierja. Novi predsednik je še le 48 let star in ga hvalijo kot zmernega, zelo nadarjenega in inteligentnega mož. Za njegovo zmerno mišljenje značilno, je to daje v letu 1883 "odložil svoj ruartdar, ker se ni fctrinjal—dasi republikanec — s tem, da so pretendente izgnali iz Frnncije. Mej panamsko krizo bil je predsednik zbornice. Različne vesti. Nj. Vel. cesar odpotuje v nedeljo dne 10. t. m. z Dunaja v Budimpešto, kjer OBtane 8 dni. Zadeva Spinčićeva pride menda jutri pred poslansko zbornioo. Tako nam poročajo z Dunaja. Dokićevo zdravje. Iz Opatijo javljajo, da so je zdravje srbskega ministra Dokiča obrnilo nekoliko na boljše. Boj za slovenske šole. Mestni organi ne morejo najti nastopnih očetov, ki so podpisali prošnjo za slovensko šolo^: Rjavez I., Kail Matevž, via Molin piccolo 3, Ran-dio Ivan, Jereles Jurij, Mozettič A. Ko-priveo Ivan, Krempus Blaž, Jurovie Gregor, Medved Anton, via Pieta 13, Perhavc Andrej, Molin vapore 3, Bufon Ivan via Poste 22, Boitz Franjo via Donota 5, Lonzner Miroslav, via Solitario 4, Rener Anton, via Commerciale 4, Kovači« Anton via Molin piccolo 9, Legat Ivan via Chiozza 21. Ulcakar Josip via Media 1, Resetar Jakob, Olmo 8, Verčon Ivan, Olmo 8, Pekar Mihael, Androna del Olmo 3, Per-hauo Ivan, via Belvodere 5, Zagore Josip, via Crosada 3, Ciuk Anton, via S. Antonio 6, Buban Ivan, via S. Giovani 5, Kopačin Kristijan, via Belvedere 4, Čermelj Josip, via Gelsi 4, Černe Anton, via Cereria 2, Paučić Mtirtin, via Cologna 23, Gombač Ivan, via Castaldi 4, Balaben Jernej, via delle Mura 4, Malic Jakob, via Istituto 0, Jakopič Fran, via Giulia£ 27, Hvara Ivan, Via Giulia 14, Mars Jakob, via Tesa, Maz-zarol Andrej, via £rta, Petrich Jakob, via Silitario 1, Verčon Maria, Olmo 8, Ma-kor<«ič Marko, Jancir Ford., Olmo, Jenetic Ivan, Pecar Julij, Montecucco, Pouk Ivan, Barr. vecchia, Srebtnak Ivan, via Fonta-none 18, Jelesio Peter, Zrinsky Auton, Smerdu Jakob, via Ghega 3, Jelusič Jurij, via Rena, Mernič Ivan, via Amalia 13, Maver Antonio, Mscek Matevž, via Stadion 16, Zalar Jakob, via Legna 1, Role Franjo, tia Giulia 18. Mikelič M. Rozzol 272, Bresnič Jakob, via Solitario 3, Zenio Ivan, via Bo»co 23, Brezina Jakob, via Istituto 4, Bersic Franjo, Androna Gusiou 3, Bencina Mihael, Gaberjuu Jarnej, via Bosco 27, iiuttič Mihael, viu Bosco 8, Debeuz Jakob, via 1 Valdirivo 7, ćelan Matevž, via Ro-magmi, Sigon Josip, via Molin a vento 33, Furlani Gregor, via Olmo 1, Gencur Se-bastian, via Olmo 6, Paik Matevž, Gran-paucan Ivan, Stibil Jurij, via Rena 23, Rovan Ivan, via Battaglia 3, Serniel Josip, via Muda 6, Bratos Jakob, via Bosco C, Bucer Ivan, Largo Promontorio 1, Rustia Anton, via Commerciale 23, Jaklc Jurij, Zotic Ivan, Ponterosso 1, Samec Andrej, via Majolica 6, Cesuevic Jakob, via Stadion 22, Stnid Matevž, via Ghcga, Cepič Ivan, via Stazioue, Sudek. Rabeš, via Legna G, Kari/. Martin, via Olmo 8, Budnik Ivan, via Oimo 14, Samec Luka, Dogana 7, Čoranin Fran, via Becherie 12, Potnik Bluž, via Donota 6, Klemene Matija, via Madonina 26. Kvas Anton, p. Zonta 2, Kolar Ivan, viu Paduina 7, Zaverl Jakob, Androna del Pano 1, Mlakar Florjan, via Media 2, Avgu-tiiui Josip, Madona del Mare 6, Nardin Jurij, S. M. Maddalona super, Ček J via Bora 7, Kodrio Josip, via del Fin 3, K aje Ivan, via Belvedere 3, Sanči Fran, viu Dobler 13, Jeuko Miroslav, via Ro-magfia 6, Bratos Martiu, via Nuova 1, Mramor Ivan, via S. Francesco 24, Delkot Avgust, Skerl Ivan, via Dogana 7, Petelin Anton, via Donota 1, Knez Anton via Šalice 6, Kapnik Ivan, via Amalia 3. Tu navedeni ao naproieni takoj predstaviti se dotični komisiji, katera posluje v laški šoli pri sv. Jakobu. Oružbi sv. Cirila In Metoda doposlala je gospa M. Urbančičeva iz Bazovice 50 gold., katero svoto je zapustil družbi blagi nje soprog, pokojni Miha Urbančič. Slava spominu Mihe Urbančiča in prisrčna hvala rodoljubni gospej ! Za družbo sv. Cirila in Metoda nabral je gospod Vekoslav Volčič 312 stotink, katere so darovali: Volčič 1 krono, Htjpel Josip 40 stot., Ruštja 40 stot., Hvastja 20 stot., Indihar 20 stot., Seme 20 stot., Male 20 stot., Biščak Matija 20 stotink, LodriČ 20 stot., Berlan 12 stotink. Vabilo na Miklavžev večer, kateri bode v soboto dne 9. decembra 1893 v dvorani ,Mally" (ulica Torrente št. 16), s sledečim razporedom: 1. Kraievec: „Odmev", moški zbor. 2. Nastop sv. Miklavža. 3. *#* : „Dalmatinski šajkas", dvospev s spre-mljevanjem glasovira; pojeta gg. I. Mac&k in S. Bartelj, na glasoviru spremlja gosp. Zd. Vrbks. 4. Vole: .O svetem Miklavži", prizor iz otroškega življenja v dveh dejanjih. — Osebe: Milan, Anica, Dorica, Mirko, mama. 5. D. Fajgelj: „Luna sije", svira na glasoviru gospica. P. Lavrenčič. 6. F. S. Vilhar: „Slovenec i Hrvat", možki zbor. 7. Prosta zabava. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina: za nečlane 40 nč., za člane 20 nč., člani došli v sokolski obhki so vstopnine pro ti. (Vsak član itna pravico vpeljati dve osebi za vstopnino, odmerjeno za člane). Otroci, katerim je v prvi vrati ta večer namenjen, so vstopnine prosti. Reditelja sta brata A. Kalan in M. Pretnar. Za Župnijo vTrebČah. Občinska uprava tržaška dovolila je znesek 240 gld. za popravke na cerkvi in iupni zgradbi v Trebčeh. Točarlna odpravljena I Uradni „Osner- vatore Triestino" objavil je predvčeranjim nastopno „naznanilo* : „Njegovo c. in k. apostolsko Veličanstvo blagoizvolilo jo z najvigjim odlokom z dne 3. decembra 1893 zaukazati, da pobiranje toča-rine preneha oni dan, ko se objavi ta Najvi&ji odlok, in da je pričenši s tem diitin pobirati 170% občinsko doklado na vino v posodah in 250% na vino v steklenicah in sicer k eraričnim davčnim stavkom linijskega užitninsko davčnega tarifa št. 1 a) zakona z dne 23. junija 1891. Drž. zak. Št. 79. Ta naredba stopi v veljavo opolunoči mej 4. in 5. d e-oembrom 1 89 3". Kje Živimo? Pri podjetju javnih skladišč (Magazzini generali) v tržaški novi laki, katera so kakor znano lastnina tržaške občine in trgovske zbornice, je stalno najetih kacih 30 delavcev slovenske narodnosti, večinoma tržaških okoličanov, kateri so nekdaj služili kot carinski težaki pri južni železnioi ter so po odpravi proste luku prestopili k javnim skladiščam. Te uboge trpine gospodje pri Magazzini generali dosledno preganjajo radi njih narodnosti. Koj začetkoma smo poročali, da se jim je pri sprejemu v novo službo za u kazalo, da morajo v službi mej sejoj govoriti samo laški. Nadzornik delalcev je nek R*-vasmi. Minoli petek je ta velelaški gospod kakor po navadi sjutraj pred delom klical imenoma vse težake, da so prepriča o njih navzočnosti. Ko so bili vsi vkupe, zaprotil jim je, da morajo govoriti mej seboj samo laški in no po„ščavoM, sicer s g u b 6 kruh pri tem zavodu!! — Tako daleč smo prišli, da ne smemo na nvoj'h tleh niti govoriti v last nem jeziku ! To postopanje je vzbudilo moj delavoi veliko ogorčenost. Mi priporočamo našim p^-laneein, da slavno vlado opozori na te neznosne narodne razmere posebno sedaj, ko se je tržaškemu županu na merodujnem mestu obljubilo, da pride vlada na pomoč pešajooemu podjetju javnih skladišč. Vlada naj bi to podjetje vzela v lastno režijo, da se ne bodo dogajale take stvari, ki niso nikakor na čast člo- vekoljubnim nazorom XIX. stoletja. Slovenski pošteni delalec mora biti varen svojega narodnega obstanka ; tudi njemu so zajameone enake narodne pravice kakor drugim. — Tržaška posojilnica in hranilnica. Edini naš Tržaški denarni zavod pokazal je baš koncem m. m. napredek v primeri s prejšnjim letom. V minolem upravnem letu, ki jo trajalo 13 mesecev (ker jo pričel poslovati zavod dne 1. decembra 1891), imela je namreč „Posojilnica" nekaj čez 76.000 for. prometa, a koncem m. mes. (to je v enajstih mesecih tek. leta) je bilo prometa že Čez 100.000 for. V primeri z druzimi slovenskimi posojilnicami napreduje toraj naš denarni zavod dobro. Ako pomislimo pa na mesto Trst in broj našega občinstva v tem mestu in njega okolici, vidi se nam vspeh vender še premajhen ! — Naglušati moramo namreč še vedno, da se mnogi naši veljaki premalo brigajo za obstoj tega nam prepotrebnega zavoda. Tudi naši mali trgovci in prodajalci bi so morali v vsakem obziru oprijeti tega našega denarnega zavoda po goslu : „Svoji k svojim !" Omenjamo ie, da je pričela izdajati ta „Posojilnica" tudi glavne deleže po 200 kr. (100 for ), med tem ko jo imela do sedaj le zadružne deleže po 10 gld. — Urad „Tržaške posojilnico in hranilnice" je v ulici Molin piccolo št. 1 I. nadstropje. Pevsko druitvo »Zarja" ▼ Rojann bode imelo v nedeljo dne 10. t. m. obli. uri predpoludne svoj izredni občni zbor v gostilni „pri dvanajstih murvah". v Tržaiki izvoŽ6eki sklicali so zborovanje dne 4. t. m. Zborovanje vrftilo se je nekoliko viharno, vendar pa so sklenili konečno prositi magistrat, da vpelje sopet staro tarifo, ker z novo ne morejo izhajati, razun — ob deževnih dneh. Ponesrečena mornarja. Matej Sindič, kateri se je ponesrečil skupno a svojim drugom Markom Perusičem na parniku „Euterpe", kakor smo javili v poslednji številki, umrl je dne 2. t. m. v tržaški bolnici. Peru8ič je nekoliko okreval. Sodnijeko. 62lot»i težak Josip Ker-šovan obsojen je radi težkega telesnega poškodovanja na 6mnsečno ječo. Tatvina. Po noči od 4. na 5. t. m. iilomili so tatje v skladišče prodajalke Helene C. na trgu Barriera in odnesli 50 kg. jabolk in pet polenovk, vrednih — 3 gld. Gospodje tatovi so se nadejali najti denarja, ker pa tega ni bilo, tolažili bodo svojo jezo hruatajo jabolka. Loterijske itevilke, izžrebane dne 2. novembra: Dunaj 68, 58, 86, 1, 31. Gradec 53, 89, 4, 88, 70. Temošvar 27, 75. 38, 66, 28. V Inomostu: 46, 9. 50, 7, 86. .Bazar" piše v 43. zvesKU za 1. 18 91. o R'chterjevi sidro-omarici sledeče : Ricbterjeva sidro-omarica s kamenčki, iz kojih so se*t.»v|jajo hišice, spada moj ona božična darila, ki so vedno nova, in kojim ni treba priporočila, ki pa zaslužijo, da jih v spomin pokličemo iznova roditeljem zdaj, ko so bliža prekrasni Božič. Tvrdka F. A d. R i c h t e r & C o. na D U n a j i . ki proizvaja te sidro-omarico (tako se imenujejo po sidru, ki velja za varstveno znamko) prizadevala si je, da ustreže vsem željam občinstva gledč velikosti omaric in gledč cen. — Oua jo spravila v trgovino po priliki 23 origalnih izdaj svojih sidro-omaric od 35 kr. r.ačeriši do gld. 56. — in prodaja mimo tega še dopolnilno omarice, s katerimi je moči že preje kupljene omarice pravilnim načinom dopolniti ali povečati. O vtgojevalni vrednosti času primor-■lih takih omaric za gradnjo hišio za otroški svet ni nikakih razlik v mnenji več; bodimo veseli, da je tehniški napredek novejše dobe omogočil, nadomestiti omarico, katere mutorjal je bil poproj zgolj louen, s cenejšo in bolj mnogostrano omarico s kamenčki. Sodbi „Bazara"se radi pridružujemo : Richterjeva sidro-omarica je v resnici naj dragacenejše darilo sa odraslo in malo-dec'i. 50.000 goldinarjev je glavni dobitek velike inomostske 50 nvč. loterije. Opozarjamo našo čestite čitatelje, da se bode vršilo žrebanje že fi. decembra 1893. Bratje Sokoli! V soboto dne 9. t. m. rrSil se bode v Mally-jevi dvorani nas običajni Miklavžev večer. Podpisani odbor Vas poživlja, da se v drui'veni obleki udeležite tega večera. Na /.dar ! ODBOR. Javna zahvala. O priliki d i j a m a u r. n e p <> r o k e mojih starišev Petra in Jožefe d-ibila sta poslednja toliko dokazov spoštovanja in sočutja, da nas je vse punilo do src,«. Zlasti moramo zahvaliti prečastitega gospoda dekana Kanalskega Franu V i d i c a in gospoda nadučitelja Z e g o na tem. d« sta k cerkveni slavnosti privela mladino ter jej predstavila moje starišo kot sijajen vzgled. Nudaljt, pa moram zahvaliti vbo prijatelje in znance v Kanalu in od druzih strani, ki so ob tej izredni priliki na kateri koli način izrazili svoje čnstitke. B ig povrni vsem! V TRSTU. 4. decembra 1893. Vlnoeno Košir. RAZSTAVA meblev in tapecarij Via Torrente št. 32, I. nadstropje. Velika izber finih in navadnih meblev. Različna uprava za kompletne sobe. Množica cvetličja in priprav za tapeciranje. Krasne kredence, mize in Btoli. Velika zaloga druzih meblev. Množina kupčij priča o kakovosti in o cenah. Kdor nakupi za IOO gld., dobi jodon umetnostni predmet v 12-n darilo. Odprta od 7. zjut. do 6. ure zvefc. Za dežele zaboji brezplačno. SVOJI K SVOJIM! Gostilna „Stoka", staroznuiiit pod imenom „IJelladonna", poleg kavarne „Kalns", priporoča se Slovencem v mestu in na aloioti. Točijo se izbornu vina, Istotako j« kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kukor na deželo. Cl. Josip Kocjančič, v'\|ErSFV- trgovinu z mešanim blagom, moko, kuvo, rižo m in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl. Franca Potočnika gostilna aA.ndemn ilu Frana" v ulici Ironoo ne prip »ruča slavnemu občinstva Toči izbornu vina iu ima dobro kuhinjo Cl. Gostilna Josipa Kataiana v Rojanu, „Pri dvanajstih murvah", priporoča ho »lavnemu slovenskemu občinstva za obilen obisk, — Točila no bodo annao do« maća izvntna vina. 104 -15 iz St. Putra Mlekarna Frana Gržine nn Notranjskem (Via Campanille v hiSi Jakoba Brunnoriu ftt. S (Piazza Ponterostoi. Po dvakrat i nt (lun friftno opresno tuieko po 14 kr. liter iu»-doaruduo iz Št. Petru, sveža (friftna) Hiuotuna. vpisana zadruga i. ornejonira poroštvom v Rojauu pri Trato priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato pra-hjtrbljeno (prodajalni©© josthHi) (v ulici Belvftdern st. 3) pristopno zadružnikom iu nezadružnikom, koji prvi ho deležni letnega čistega dobička. Priporoča tudi svojo društveno krčmo v Rojanu (poprej Pertotovo) 10 minut oddaljeno ud mesta, z obširnim senčnatim vrtom in dvomi dvoranami, kjer se točijo izborna domača vina, teran, pivo v ■tehlenioah itd. Točna postrežba z gor-kimi in mrzlimi jedili. Novi člani -UD »e H« redno sprejemajo ob uradnih, urali vsak čotrtek ud ti—7 ure zvečer iu ob nedejuh od 10 ura predp. 101 — 45 Aninn Primka i na TO*lu ulice HfllUn rUURdj, in Cecilia,toči izvrstno domače žganje ; v tabakarni svoji — ista hiša -pa prodaja me navadno potrebne nomško-sloveimke poštne tiskanice. Cl brlvee t ulici Stadion 5t 1, priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu za blagohotno obiskovanje. Cl. Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muscheka. v ulici Sorgente (Via Torrente št. ">' > toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila Prenočišča neverjetno v ceno. Cl. Martin KHfp Pi*,lR s- Giovanm i. 1*1 lili IM 4Ci ima trgovino z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. Cl. Naznanjam s|. občinstvu, da • sem ol prebavi in zaliaMnnlu. Te krogljice stanejo: 1 ikatljiea z IS krof(ljlcnnii 31 n£„ loden /ovitek 4» škatljle H 5 nč., pri nefrankovani pošiljatvi * 40 ni. — Ako se denar naprej pošlje, ni treba plačati porto, in stuno : 1 zavitek krogljic 1 gld. 25 nč., 2 zavitka ii gld. 30 nč.. 8 zavitki 3 gld. 35 nč . 4 zavitki 4 gld. tO nč., 5 zavitkov 5 gld. 20 nč., 10 zavitkov 9 gld. 20 nč. (Manj kot jeden zavitek so no pošilja). Prosimo, da se izrečno zahteva J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice" in paziti je, ila ima pokrov -snke škntlji"e isti podpi-t mJ. l*WOrll»foi' v rucU'čill pisnenilt. Ita'er.-gn je videti na navodilo za porabo. Balzam za ozebline loT nine 65 nč. Trpotfie / sok, i ^kieuici m ««. Amerik, mazilo za trganje, liS!»a,SW. Prah proti potenju nog, ^SoK: Balzam za goltanec, hff^ Življenska esenca (Praške kapljice) 1 steklenčica 22 nč. Angleški balzam, i st.Mei.ica 50 n«. Fijakerski prsni prašek,!, flO nč. škatljlca 3.ri nč., poštnine prosto po- Tanokininska pomada i skatljica 2 gld. Univerzalni plašter ir°«>- 75 nč. dica 50 nč., pušt. prosto Univerzalna čistilna sol fiErtfflSi proti posledicam slab« prebave, 1 zavitek 1 gld. Razven imenovnih izdelkov dobivajo .e še druge tu- in inozemske farmacoutične specijalitete, ki so bile pu vsili avstrijskih časopisih oznanjeno ; in so na zahtevanj« točno in v ceno preskrbljajo ludi predmeti, kojih ui v zalogi. — Unzpoiiljailja po poAtt vrse se točno, a treba jo d^nar poprej doposlati ; večja naročila tudi po poštnem povzetju. .Ppj via Ghega 2, hiša Brunner ■nsoHaRHMm Zobozdravnik Dr. Fran Schaffler bivši asistent zoboz^r. dr. Mf)tn;tza, do centa ni Dunajskem vseučilišču, 7-8 • •rdinuje od {)—12 |ire, AngleSIcegn. iz Francijo. Nemčije itd. Velika zaloga finih barv (in tnbotti) za slikerje, po ugodnih rnnah. — Lesk za parkote in pode. Mineralne vode i a najl). lj znanih vrelcev kakor tudi romanjsko žveplo za žve-pljanjo trt. 104-31 Zdravila zet živino. Skušena redilna itupa za ±i- > f vino, za konje, rogato živino, ovc« in pra-iliičo itd. rabi se skoro 40 let naj bolj h i in VHpehoin večinoma po hlevih, ako živinčd ne more jesti — slabo prebavlja; zboljsujo mleko in nareja, da kravo dajo več mleka. — Zatnotek ■/. ra-bilntm navodom vred velju le 50 kr. 5 zametkov z rabilnim navodom samo 2 gl l. Lekarna Trnk6czy-jeva Cvet za konje. Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pretega žil, otekli kolen, otrpnenju boka in križa, otekn nog, mehurjih na nogah itd. — Steklenica z rabilnim navodom vred stan« lo 1 gld. ali 2 kroni, 5 stekle- _ I nio samo 4 gld. 1 aH 8 kron. — Ta zdravila za živino prodaja Ljubljani sraven rotovia ho vsak dan s poŠto razpošiljajo. 8 — 8 gichterjeve sidro-omarice s kamenčki za gradnjo hišic so slej ko pr-j nedosežene tur so uajpriljuhljeite.jSe božično darilo Otrokom, ki so čez tri leta stari Tudi so cenejše, nego vsako drugo darilo, kajti ona trpijo mnogo let in jih je moči oolo po daljšem času po polniti in povečati. Pristno sidro omarice s kamenčki za gradnjo hišic i. t. d. rnprezentujojo jedino igro, ki jo v vaeh deželah žela nepristransko polivalo, in katero vsak, ki jo pozna, iz prepričanja dalj« priporoča. Kdor se 5e m nežna iil s tom srodstvom, da so otrok igrnjo prijetno 7 ibuvu, katori igri skoro ni najti primero, naj si naroči čim hitreje od podpirano firm*« novo bogato ilustrovani cenik in naj čila v njeni natisnjena mnjenja, ki so izrodn » laskava. — Pri kupovanji blagovoli naj se izi'eč'io zahtevati: llichterjeve sidro-omarice s kamenčki za gradnjo lti£ic (Richtor's Anker-Sieinbnukasteii) in naj se odločno odkloni vsaka oinariea brez tovarniške 7.nnmke sidra ; kdor to no st'>ri, dobi lahko posnetek, ki je menj vreden Pristne sidro-omarice s kamenčki za gradnjo hišic so dobe za ceno 35. 70, 80 kr.