YU ISSN 0040-1978 IZ VSEBINE Glavni cilji razvoja v letu 1983 (stran 2) Vojaki znajo varčevati (stran 3) O prejemnikih plakete SO Ormož (stran 4) O naravni in kulturni dediščini (stran 5) Delo na telesno-kulturnem področju (stran 9) LETO XXXVI., ŠT. 1 Ptuj, 6. januarja 1983 CENA 8 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA Občinsko središče v pričakovanju praznika v spomin na 40. obletnico poslednjega boja legendarnega Pohorskega bataliona. Osankarica, čeprav zasnežena bo (udi letos ob prazniku zbirališče številnih občanov, predvsem pa mladine in borcev NOV. OBČINA SLOVENSKA BISTRICA PRAZNUJE 40. obletnica velikega boja in smrti borcev legendarnega Pohorskega bataljona v vseh okoljih na območju občine Slovensica Bistrica so .v dneh pred novoletnimi prazniki izvajali še zadnje priprave na prireditve v okviru praznovanja 8. januarja — praznika občine Slovenska Bistrica." Aktivnosti so potekale v družbenopolitičnih organizacijah, samouprav- nih skupnostih in v delovnih kolektivih, saj bo letos poteklo 40 let od tragičnega dogodka, ki je neizbrisno zapisan v zgodovino narodno- osvobodilnega boja naših narodov in narodno- sti. Prav leto 1943. je bilo za osvobodilni boj slo- venskega ljudstva, za vse jugoslovanske narode in narodnosti izredno pomembno. Vse namere okupatorja so bile do kraja razkrinkane, ljud- stvo je vse bolj aktivno in množično sodelovalo v boju za narodnostno in socialno osvoboditev. Na območju severovzhodne Slovenije je bilo prav območje Pohorja tisto, kjer se je kalila narodnostna zavest in odločnost, da je treba iz domovine izgnati sovražnika in obračunati z domačimi izdajalci. Med glavnimi nosilci in uresničevalci naprednih idej in spoznanj so bili borci Pohorskega bataljona, ki pa žal niso do- čakali uresničitve ciljev, za katere so šli v boj. Na dan 8. januarja 1943 je v neenakem boju s sovražnikom pri Treh žebljih nad Osankarico izkrvavel celotni Pohorski bataljon. Smrt borcev Pohorskega bataljona pa je bila iskra, ki je vnela ogromen plamen osvobodilnega boja na našem območju. Prav ta tragični dogodek pred 40 leti so si kot simbol nepopustljivega boja za lepši in boljši jutri, izbrali občani občine Slovenska Bistrica za svoj občinski praznik. Ni naključje, da si prav na ta dan vsako leto, po oceni dosež- kov v preteklem obdobju, začrtajo nove naloge na poti svojega gospodarskega in družbenega razvoja ter samoupravne dejavnosti. Pri načrtovanju letošnjih praznovanj, poveza- nih s 40. obletnico smrti borcev legendarnega Pohorskega bataljona, so se v občini Slovenska Bistrica zavedali težavnega gospodarskega položaja v kakršnem se trenutno nahaja celotna naša družba, zato so temu ustrezno naravnali tudi programe prireditev in proslav. Če bodo te na zunaj nekoliko skromnejše, po svoji vsebini in kakovosti pa ne bodo prav nič zaostajale od dosedanjih. Prireditve v počastitev praznika občine Slovenska Bistrica so se pričele že v nedeljo, 2. januarja z odbojkarskim turr.irjem ženskih ekip z območja občine. Turnir je bil v telovadnici občinskega središča. Na ta dan je bil tudi pionir- ski hitropotezni šahovski turnir, ki je potekal v delovni organizaciji Granit Slovenska Bistrica. Velik dogodek za okoli 200-članski kolektiv Tovarne olja v Slov. Bistrici, kot tudi za celotno občino, je bil včeraj, 5. januarja, ko so odprli novo polnilno linijo za olje. Prav tako včeraj popoldne pa sta bili v Slov. Bistrici in v Poljča- nah tekmovanji v namiznem tenisu in v keglja- nju. Včerajšnji dan, 5. januar je bil velik dogo- dek tudi za prebivalce krajevne skupnosti Mako- le, kjer so odprli novo zdravstveno postajo. Danes, 6. januarja bodo v sejni sobi druž- oenopolitičnih organizacij v Slovenski Bistrici odprli zanimivo razstavo arhivskega gradiva o sodelovanju prijateljskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije. V Smartnem na Pohorju pa bodo danes organizirali občinsko prvenstvo vsmuških skokih. Ekipe krajevnih skupnosti se bodo danes tudi pomerile v hitropoteznem šahovskem turnirju v Slovenski Bistrici, kjer bodo odprli tudi razstavo del samoukih likovnih umetnikov iz Srbije. Partizanska patrulja, ki jo bodo sestavljali mladinci, teritorialci, borci NOB in predstavniki družbenopolitičnega življenja bistriške občine, bo danes krenila na pot in bo na svoji poti obiskala partizanske domačije na Pohorju in aktiviste OF in NOB. Za gospodarstvo občine, zlasti še za delovni kolektiv IMPOL pri fmalizaciji aluminija, bo prav gotovo pomemben dogodek, ko bodo danes, 6. januarja odprli nove proizvodne prostore TOZD Montal. Slovesnost bo dopol- dne, popoldne ob 16.30 pa bo v domu kulture v Slovenski Bistrici slavnostna seja skupščine obči- ne in vodstev družbenopolitičnih organizacij. V okviru slavnostne seje bo tudi kulturni program, ki so ca pripravili člani dramske sekcije DPD Slov. Bistrica, izvedli bodo dramo Frana Žižka — Nesmrtni bataljon. Na sam dan praznika občine Slovenska Bistrica, 8. januarja pa se bodo osrednje sveča- nosti začele že ob 8. uri s tradicionalnim po- hodom mladine bistriške občine na kraj poslednjega bojišča Pohorskega bataljona. Pohod od Osankarice, čez Trržeblje in naprej na Roglo pa bodo izvedli planinci. Preživele borce in svojce padlih borcev Pohorskega bataljona pa bo na ta dan sprejel predsednik skupščine občine Slov. Bistrica, Adolf Klokočovnik. Spominska slovesnost na kraju poslednjega bojišča Pohorskega bataljona pa bo v soboto, 8. januarja ob 14. uri pri Treh žebljih. Zadnje prireditve v okviru občinskega prazni- ka bodo še v nedeljo, 9. januarja v več krajih na območju občine. Pomerili se bodo še šahisti, smučarji tekači ,,Po poteh pohorskih partiza- nov", lovci v streljanju na glinaste golobe za prehodni pokal občine in podobno. ?.e vsa leta pa občane posejfiej pritegne tradicionalni turnir najboljših slovenskih judoistov, ki bo tudi tokrat v Slovenski Bistrici za memorial Pohorskega bataliona, V soboto, 15. januarja pa se bodo pomerili še odbojkarji na tradicionalnem turnirju za pokal 8. januarja, na turnirju bodo sodelovale ekipe, ki so na republiški ravni. Na ta dan bodo or- ganizirali tudi kvalitetni košarkarski turnir. Besedilo in posnetki: Viktor Horvat RAZGLAS SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA JUGOSLAVIJE Delavci in delavke, delovni ljudje v mestu in na vasi, mladina Jugoslavije, državljani socialistične federativne republike Jugoslavije Pred vsemi organiziranimi silami naše družbe, vsemi delovnimi ljudmi in občani, vsemi našimi narodi in narodnostmi je velika naloga — uspešno uresničevanje programa dolgoročne ekonomske stabilizacije. Pn-liajamo v leta, ki bodo usodna za naš nadaljnji razvoj predvsem za krepitev socialističnega samoupravljanja in popolno sodelovanje delavcev pri upravljanju in odločanju, za dosledno priznanje in spodbujanje proizvodnega in ustvarjalnega dela, za močnejši prodor našega gospodarstva na svetovna tržišča, za boljše izrabljanje naravnih bogastev in proizvodnih sredstev, s katerimi razpolagamo, kot tudi za bolj odgovoren odnos do zahtev ekonomije in tižišča. Cilji in naloge so jasni. Nasloniti se moramo na lastne sile in imeti aktivnejši odnos do dela ter v tem enotnem gibanju razvijati ustvarjalnost prav vseh. Vsi soglašamo s tem, da moramo odločno pristopiti k premagovanju nastalih gospodarskih težav in problemov m z največjo mero odgovornosti dosledno izpeljati sprejeto politiko. Zavedamo se težavne situacije in vemo, da bomo težave prebrodili toliko prej, kolikor bolje bomo delali in izpolnjevali svoje naloge. Uresničevanje resolucije Skupščine SFRJ za leto 1983 mora predstavljati kvaliteten preobrat v našem gospodarjenju in obnašanju in nov prispevek k razvoju socialističnega samoupravljanja. To je obveznost, ki izhaja iz sklepov 12. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, ki so jih naši delovni ljudje in občani soglasno sprejeli in odločno z?htevajo, naj se uresničijo. Vedno boli se kreni tudi oriorav- Ijciiost, da se program ekonomske stabilizacije uresničuje t>rez /;i^ui|i.'v in odstopanj. Zato so tiste organizacije združenega dela, ki se že ustvarjalno reorganizirajo za nadaljnji napredek Samoupravljanja lil proi/v odn je. /a vse nas velika spodbuda. Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije poziva delavce, kmete, mladino, vse delovne ljudi in občane, da vztrajajo v bitki za stabilizacijo. Tako bo naša samoupravna socialistična skupnost postala še močnejša, perspektive njenega razvoja na Titovi poti pa še večje. Iztrgali smo se iz zaostalosti in razvijamo bolj human način življenja in dela. Ponosni smo na revolucionarno pot, ki smo jo prehodili z lastnimi napori, in na rezultate, ki smo jih dosegli s Titom in Zvezo komunistov na čelu. V našem dinamičnem razvoju pa nismo dovolj upoštevali, da globoka ekonomska kriza pretresa ves svet in da se ji tudi mi ne moremo izogniti. Nismo se pravočasno pripravili, da bi ublažili njene pritiske in udarce. Nismo bili dovolj odločni pri odpravljanju lastnih slabosti in nedoslednosti, dovohli smo si, da porabimo več kot proizvajamo in da več gradimo, kot pa nam dopuščajo naše materialne možnosti. Sedaj moramo to hitreje nadoineščati — z boljšim delom, združevanjem, varčevanjem m odgovornim odnosom do družbenih sredstev. To bomo dosegli tako, da bomo bolje in več proizvajali, obdelali vsako ped zemlje, trošili samo tisto, kar imamo, in osvajali nove prostore na svetovnem tržišču. Nastopimo odločno proti napakam in nikomur ne dovolimo, da bi omalovaževal velike uspehe v našem razvoju. Prav na teh uspehih bomo gradili nove in pri tem ostali na poti socialističnega samoupravljanja ter krepili vseljudsko fronto delovnih ljudi in vseh naprednih in domoljubnih sil. To znamo, zmoremo in moramo! Delajmo tako, kot nas je učil Tito: premagujmo težave s skupnimi močmi, enotno in složno. Naša privrženost Titovemu revolucionarnemu delu se mora potrditi tudi sedaj. Težka situacija zahteva od vseh visoko zavest in sodelovanje v akcijah ter odgovornost za njihov popolni uspeh. V tej vseljudski ak- ciji ne sme biti premora. V bitki za stabilizacijo moramo sodelovati vsi in skupno uresničiti naloge in cilje, ki so pred nami. Pri tem se naslanjamo na izpričane revolucionarne tradicije naše partije, sin- dikata, narodne fronte in borbene mladine. Se bolj se potrudimo, da se bo naše samoupravno delegatsko odločanje, katerega vrednosti in picdiiosti nam potrjuje vsakodnevna praksa, še bolj uspešno razvija-^ 1(1. Priiblcme moramo reševati konkretno in učinkovito; vsak naj prevzeme svoj del obveznosti in naj odgovarja za njihovo uresničevanje; tiste pa, ki ne morejo in nočejo prevzeti bremena odgovornosti, ki niso sposobni in nimajo dovolj moči, moramo pozvati, naj svoje mesto odstopijo novim ljudem, ki bodo znali in hoteli voditi in izbojevati to težko bitko za stabilizacijo in nadaljnji razvoj. Krepimo socialistično samoupravljanje, oblast delavskega razreda in delovnih ljudi, enakopravnost v slogi, bratstvo in enotnojt naših n;n()d()v ui narodnosti, neodvisnost in obrambno sposobnost naše di/a\c ter njeno neuvrščeno politiko. DELOVNI LJUDJE IN OBCANI Delajmo več, bolje, z več zavesti in odgovornosti! Dvignimu produktivnost dela in kvaliteto gospodarjenja ter upravljanja. Zmanjšajmo vse investicije in izdatke na realne možnosti, osebno porabo pa usklajujmo z rezultati živega in minulega dela. Bolj na liroko si odpirajmo vrata v svet, oprti na lastne moči in sposobnosti. Naše materialne, proizvodne m kadrovske prednosti, še močnejši razvijanje in večje izkoriščanje lastnega znanja, znanosti ir tehnologije morajo biti izhodišče za vse naše razvojne plane ir programe. V vseh naših tovarnah in drugih organizacijah združenegs dela naj se odpre širok prostor mladim, strokovno usposobljenin: kadrom, ki so pripravljeni dati maksimalen prispevek stabilizaciji. Niiii-dinio vse, da bc)mo organizirano premagali sedanje težave in sLi!venski Bistrici začelo graditi novo pošto. Prav tako načrtujejo razširitev krajevnega PTT omrežja v Makolah. Oplotnici in Poljčanah. To je tudi nujno, saj se v omenjenih krajih dnevno srečujejo s težavami PTT prometa. V. Horvat TEDNIK - 6- januar 1983 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Vojaki znajo varčevati, pri tem pa še krepiti obrambno pripravljenost v ptujski vojašnici Dušan Kvedei — Tomaž žc dolgo po/najo sta- bilizacijo. Pri njih ne gre za formalnost, stabilizacija jc del njihovega ravnanja; racionalnost v ravnanju pa poznata vojak in sta- rešina. Ko smo jih ob prazniku oboroženih sil — 22. decembru obiskali, so nam znali vdiko pove- dati, še več. pokazali so nam več konkretnih dosežkov, ki jih pač zahteva stabilizacija. Starešina Raškovič je tudi pred- sednik komisije za stabilizacijo, povedal nam je, da imajo tudi na področju zagotavljanja lastne prehrane velike načrte. Predstavi- mo jih: ,,Približajoč se uresničevanju politike ekonomske stabilizacije, smo tudi v naši enoti pričeli z uresničevanjem „zelcnega plana". V letu 1982 smo zgradili svinjak za približno 120 svinj. Na ta način bomo zagotovili \'se potrebne količine po svinjskem mesu v letu 1983. Pričakujemo, da bomo zre- dili dve do tri generacije svinj," nam jc povedal starešina Raškovič. V vojašnici pa razmišljajo tudi o najemu zemljišč. Cemu pa bi služi- la ta zemljišča? ,,Naša prizadevanja gredo tudi v smeri zagotavljanja potrebne hra- ne, koruze za svinje. Zato je potrebno, da najdemo ustrezna zemljišča. Moram povedati, da smo že nave/ali stike s kmetijskimi organizacijami v občini, da bi taka zemljišča tudi pridobili. Nekaj bomo poskušali narediti Uidi na področju malih vrtov, radi bi pridelali nekaj solate in druge viinine, ki je zgodaj spomladi na trgu zelo draga, zato jo želimo s;imi pridelovati," je povedal siarešina Raškovič. Vojaki in starešine ptujske voja- šnice so v letu 1982 sodelovali tudi pri pospravljanju letine. V vojašnici Dušan Kveder-To- ma/ poznajo tudi druge stabiliza- cijske ukrepe. Te jih spremljajo vsakodnevno pri njihovem delu in življenju. Konkretno se ti ukrepi nanašajo na porabo električne energije kurjave, goriva, vode . . . Spreminja pa se tudi odsnos do ichiiike in objektov. Posebno po/onmsi namenjajo prehrani vojakov. Lci-ie uspcHie v vt)jašnici dosega- jo pri uporabi tehničnih sredstev. Staicšina Dimič jc o tem povedal: „ Tchiiično-matcrialna sredstva naše entiti so v takem stanju da lahko v vsakem trenutku izptilnijo z:idaiic naloge. To smo dosegli pr- venstveno z angažiranostjo vsega vojaškega kolckt iva. Tako nc|X>srcdnih uporabnikov, kot os- novnih subjektin čuvanja, vz- drževanja in pravilnega izkorišča- nja matcrialiKvtchničnih sredstev, kot I udi tehničnih organov, ki skr- bijo za pravilno uporabo in vz- drževanje tehničnih-materialnih srcilstcv in njihovo daljšo ži- vi jcnsko dobo." Konkretno dopolnillo je k že zapisanemu podal tudi starešina Ivaiiovič, ki jc povedal, da jc sta- bilizacijskih uspehov v vojašnici Se veliko in to na področju streljanja, iMadnje vojaškega poligona in ptxlobno. Staiešina Ivanovič pa je nadalje- val: „Cc poudarjamo stabilizacij- ske us|vhe, moram povedati, da je naša enota dosegla zelo lepe rc/uliate pri vzgoji, streljanju, saj smo vsa streljanja opravili z zelo dobrimi ocenami. Dobre uspehe pa smo dosegli tudi na različnih strel- skih tekmovanjih. Vse, kar jc bilo v naših možno- stih, smo delali sami. Konstrurali smo telefonsko centralo z 10 številkami; pri tem pa smo privarčevali blizu 100 tisoč dinar- jev. Delamo tudi na poligonu in to pii gradnji strelišča. Pridobili smo ixii!vlxn material, ki ga ni bilo treba plač^ati. Ob koncu bi poudaril, da smo uresničili vse naloge in pri tem • losculi velike prihranke. Stabiliza- cijski prihranki so skupno dosegli 20 iKlstotkov. To so tudi naše optimalne možnosti. Povedali pa moram, da naši stabilizacijski napoii niso šli na škodo vzgoje .in urjenja, temveč so bili spodbuda, da smo na področju obrambne pripravljenosti dosegli več. kot smo načrtovali," je povedal streši- na Ivanovič. Tudi slri/enje s«»di med opravila na poligonu folo: Lukvik Kolar PolH;on /a urjen>r so sami uredili INM-iick iHt napornem urjenju 29. praznik KSKog V najmanjši ormoški krajevni skupnosti Kug so v ponedeljek zvečer slovesno proslavili /e 29. krajevni praznik. Na slavnostni seji so se sestali oigani KS in vodstvo DPO. Ob tej priložnosti so pode!iIi tudi 4 bronaste /nake Ol in sicer Stanku Curinu. Vidi I u>kovič. Jožetu Hlebcu in Vladu Staniparju — zaslužnim krajanom, ki so s svojim delom nesebično pri- spevali /a razvoj krajevne skupnosti. Slavnostno sejo pa so zaključili s kulturnim prtMiramom. V nedeljo. 26. decembra so organizirali večer partizanskih pesmi, na katerem so sodelovali: pevski zbor Ivan Kavčič iz l.jutomera. Oktet i/ Ivanjkovev in mešani pevski zbor tovarne sladkorja. Krajevna skupnost Kog ima 1050 prebivalcev, ki so noselieni v šestih vaseh. Prebivalci st> v večini kmctovalci in vinogradniki, nekaj pa jih je zaposlenih in to pretežno v knKlijskcm kombinatu. Letošnji praznik je potekal v znamenju nekaterih pridobitev, kot so naivljava telefonskega kabla, priključitev na centralno vodovodno omre/je in nova mrliška vežica. \'a telefonsko omrežje se bo priključilo okroe 60 Koeovčanov. MG IVANPOTRČ 70-LETNIK Na sam dan novega leta, I. januarja 1983 je dopolni! 70 let življenja naš rojak, eden od vodilnih slovenskih sodobnih pisateljev, komunist od le- ta 1933, IVAN POTRC. rojen v Krčevini pri Ptuju. Svojo revolucionarno pot je Ivan Potrč začel kot dijak ptujske gimna- zije, v dijaškem listu „Rasl" seje tudi začela njegova pot naprednega slo- venskega pisatelja. Prav te dni poteka tudi 49 let od tega, ko je bil po akciji skojevcev, januarja 1934. skopaj s tovariši aretiran, obsojen na zaporno kazen.^trajno izključen iz gimnazije in onemogočeno mu je bilo šolanje na drugih sblalu Težka, zanimiva in vsebinsko bo- gata je bila revolucionarna pot Iva- na Potrča, ki jo je utiral predvsem z močjo klene pi ane besede. Kot pi- satelj je vedno izhajal iz življenja, ki ga jc opisoval stvarno, s socialno in umetniško prizadetostjo. Vsebi- na njegovih del je vedno veljala člo- veku in zemlji, zlasti še kmečkemu človeku in njegovi usodi. Njegova odkritosrčna beseda, tako domača in ljudska, obenem pa umetniško oblikovana, je pomagata razčišče- vali mnoga nasprotja med vide- njem prihodnjosti in vsakodnevno stvarnostjo. Zgodovinsko društvo Ptuj pri- pravlja. predvidoma še v tem mese- cu. srečanje s pisateljem Ivanom Potrčem in ždi na ta način počasti- ti njegov visok življenjski jubilej. Takrat bomo tudi v Tedniku neko- liko več zapisali o pisatelju in nje- govem delu. Tokrat pa v imenu uredništva in naših bralcev Ivanu Potrču ob njegovi 70-leinici prisrčne čestitke in želje, da bi mu zdravje in moč omogočala še veliko let plodnega umetniškega astvarjanja! FF l\an Potrč na eni od ..okroglih mi/" bni v l*tuju. Kolo: M. Ozmec 0 delu družbenopolitičnega zbora Z^ delegate družbenopolitič- nega zbora skupščine občine Ptuj je v tem mandatu značilna dobra udeležba na sejah, saj zbor nikoli ni imel težav s sklepčnostjo. Če upoštevamo, da so delegati tega zbt>ra stalni, je to razveseljiv podatek, saj so seje vsak mesec in običajno niso kratke. Na drugi strani pa je le treba povedati, da zbor v tem mandatu še ni zasedal s IOO-sedanjem delu opažamo, da so delegati dnižbenopolitičnega zbt^ra z vse- birw vseh najvažjiejših obravna- vanih vprašanj seznanili vodstva DPO. dobili napotila in stališča ptKnotili v socialistični zvezi. S svojim osebnim ustvarjalnim pri- spevkom pa so poiem oblikovali dokončna stališča v družbenopo- litičnem zboru. Ta so bila osnova za konkretiziranje ustreznih cHlkKMtev v zboru združenega dela oziroma zbora krajevnih skupnosti. Taka vpra.šanja so bila na primer razvoj kmetijstva v ptujski občim m problemi v zvezi z z.aposk)vanjem.« Na dnevnih redih sej tega zbora v prejšnjih mandatih sko- rajda ni bilo vprašanj, ki ne bi sodila v pn.stojnost družbenopra. v tem mandatu pa delegati večkrat obravnavajo informacijo o vpra.šanjih. ki hlso v njihovi prisiojni>sti — zakaj'' ;J_Na eni pivih sej družbenopo- zbora smo delegati ugotovili, da nismo le delegati tega zbora, pač pa tudi aktivisti v tozdih in v krajevnih skupnostih in da bi to svojo vlogo morali izražati predvsem s spodbuja- njem dela delegacij za ostala zbora in zbore samoupravnih interesnih skupnosti. Za tako delo pa je izredno pomembna dobra informiranost. Zato .smo sklenili, da bomo na svojih sejah poslušali tudi informacije o vseh pomembnih vpra.šanjih družbe- nega in gospodarskega razvoja občine, ki bodo predmet razprav na zboru združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Izha- jamo iz tega. daje dobra informi- ranost osnova za pravilno odlo- čanje. Družbenopolitični zbor pa mora posebej paziti, da ne bi prevzemal pristojnosti ostalih dveh zlx>rov. V naših vrstah se še vedno f>ojavlja neka splošna teza. da bi naj družbenopolitični zbor razpravljal tudi o drugih vprašanjih, češ. da to ne škodi. Pa vendar to ni tako. Obravnava- ti moramo le tista vprašanja, ki so pomembna za razvoj in varo- vanje političnega sistema sociali- stičnega samoupravljanja.« Ustaljena praksa je, da se delegati sestajajo vsaj uro pred zasedanjem zbora. Je to dovolj zgodaj za oblikovanje stališč? ♦Časovno je težko opredeliti, kako naj delegati zbora dobijo napotila svoje baze. Včasih je dovolj zgodaj, če se sestanejo uro pred sejo zbora. Mislim, da bomo morali v bodt)če temu nameniti več pozornosti in po- skrbeti. da bt^mo prihajali na sejo z opravljenimi delegatskimi dolž- nostmi. ki jih imamo do delegat- ske baze.<< Gotovo je odraz aktivnosti »lelegatcv tudi v izraženi zahtevi, da bi zbor v določenih časovnih obdobjih obravnaval tudi pEna od temeljnih nalog druž- benopolitičnega zbora je odloča- nje o vseh vprašanjih uresničeva- nja socialističnega samoupravne- ga sistema. Torej gre v tem kontekstu tudi za preverjanje uresničevanja že sprejetih skle- pen- o uresničevanju družbenega in gosp<.xlarskega razvoja v obči- ni. V širšem smislu gre tudi za uresničevanje vxlgovorn;)sti, o kateri toliko (»ovorimo.« N. Dobljekar Program aktivnosti v letu 1983 Sredi decembra jc bila letna pro- gramska seja občinske konference SZDL Ormož. I/hajajoč iz ocene dela S(Kialističnc zveze v enolet- nem mandatnem obdobju in ocene programskih konlcrcnc krajevnih organizacij SZDL, so na seji spre- jeli progiam aktivnosti za leto 1983. V programu je zapisano, da bodo v Socialistični zvezi usmerili svojo aktivnost zlasti v samo- uprav no usposabljanje na vseh ravneh. Le samoupravno usposo- bljeni ljudje bodo sposobni pre- broditi težave, ki so tako v gospo- darstvu kol v družbenih dejavno- stih, pri osebni, skupni in splošni porabi. To u'>posabljanje pa ne bo le v predavanjih na raznih seminarjih, temveč pri praktičnem delu, saj morajo, kot so zapisali v progra- mu aktivnosti, ,,vse delovne ljudi in občane nenehno usposabljati, da bodo sposobni voditi družbo in gospodarstvo". Ob tem pa bodo onemogočali posameznike ali sku- pinice, ki bi želeli v imenu m na račun delovnih ljudi in občanov sprejemati odločitve, se ob tem skrivati za samoupravljanje in s tem zamegliti odgovornost. Pou- darjeno jc, da ljudje morajo čutiti rezultate svojega dela in odločitev v dobrem in slabem. Nihče ni in ne more biti pooblaščen ukrepati na- mesto samouprav Ijalcev. Zbori i/vajalccv in zbori up«>rahnikov v vseh samoupravnih interesnih skupnostih morajo, vsak na svo- jem področju z vso odgovornostjo reševati naloge, ki jim jih nalagajo njihovi sjimoupravni akti. Na poillagi ugotovitev, da dose- danje oblike in način političnega dclovaja SZDL ni bil vedno ustre- zen. ker so preveč delali v Rvumih in premalo z ljudmi, so usmerili oblike delovanja na večjo p<^vcza- vo družbenopolitičnih organizacij v Socialistični zvezi kot fronii vseh delovnih ljudi in občanov v občini. To velja enako za občino koi za krajevne organizacije SZDL. Vsak sestanek bi "naj bil politična tribu- na Socialistične zveze, dobro pri- pravljen in tudi racionaicn. Skupjij s skupščino občine Or- mož bodo oblikovali program dda in pri tem prevzeli v^ak svoj del nalog pri uresničevanju tega pro- giama. Aktivnosti bodo usmerili k usposabljanju delegatov in delega- cij za boljše delo v skupščinskem sistemu, razvijali boljše stike med skupščino in delegacijami, občin- skim izvršnim svetom, samouprav- nimi interesnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacija- mi. Bolj bodo uveljavljali oblike ločenih sej zborov, si prizadevali /a ra/umljivejša delegatska gradi- va, za pravočasnost in za več oseb- nih stikov nosilcev odgovornih funkcij z delegacijami. Prednost bodo dajali obravnavi naslednjih vprašanj: — kmetijska politika s proizvo- dnega in organizacijskega gledišča; — stvialna varnost Izmetov, in- validsko-pokojninsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, davki in prispcv ki občanov; — gospodarski, komunalni in kuiturni razvoj krajevnih skupno- sti; — delitev dohiHlka in osebnih dohodkov, svobodna menjava de- ki; — SI O in družbena samozaščita v občini; — informiranje, sistem, oblike in kvaliteta. Spremljali bodo uresničevanje planskih nalog v proizvodnih m storitvenih dejavnostih, k števil- čnim podatkom dajali tudi politi- čne analize vzrokov in posledic slabega gospodarjenja, s konkret- no <)prcxlclitvijo odgovornosti m krivcev, bodisi da gre za posamez- nike. skupine ali celoten kolektiv. Pove/ano s tem so tudi opredelje- ne naloge odgovornih in poobla- ščenih nosikev planiranja. Inve- ^ticiie v obiijktc družbenega stan- darda pa jc treba ponovno oceniti. Davčno politiko bodo usmerjali tako. da bo bolj spodbujala pro- izvodnjo in več prispevala za splo- šne dru/bcne potrebe. Porazdelitev skupnih dobrin: štipendije, otroški dodatek, razne socialne pomoči in dodatki, stanovanja mora biti kar najbolj pravična, da ne bo zaradi tega ra/nih sporov s političnimi posfcdicami. Tako davčna politika kot porazdelitev skupnih dobrin, če ni ustrezna in dosledna, lahko omogoča neupravičeno bogatenje na eni strani in nizki standard na drugi strani. Zato bo Socialistična zveza vztrajala pri doslednem izva- janju določil d<^govorov in spora zumov s področja socialne varno- sti, po potrebi pa predlagala ustrezne spremembe in dopolnitve. 7 večjo odgovornostjo bodo tudi Usmerjali politično in drugo aktiv- nost društev in organizacij. Vse DPO bodo v okviru SZDL. kot frontne organizacije, skupaj s šolami in sredstvi javnega obvešča- nja z vso pozornostjo in zavzeto- stjo prenašale tradicije NOB na mladino in vse prebivalstvo. ,,Sa- mouprav ni socializem, bratstvo in pTijaieljstvo med jugoslovanskimi narodi in nartxlnostmi, neuvršče- nost v mednarodni politiki mora bili vsebina našega vsakodnevnega dela in politike", je poudarjeno na koncu programa aktivnosti občin- ske organizacije SZDL Ormož. FF Sindikati o zaposSenosti in sodelovanju z mladimi Na 11. redni seji je predsedstvo OS ZSS Ptuj obravnavalo osnutek pravilnika o oddaji stanovanj in doddji. .anju pi^sojil za stanovanjsko gradite v, obravnavali pa so tudi poeodbc o urejanju samo- upiavnih pravic in dolžnosti delavca, ki Sklene delov- no ra/merje z občinskim svetom ZSS Ptuj. Tudi Sindi- kati SI z vso močjo prizadevajo, da sc zmanjša brezposelnost in da dobijo zaposlitev predvsem tisti, ki iščejo prvič. Predsedstvo je enoglasno potrdilo prciiloc, da bi naj zmanjšali nadurno deto in da bi ti- sti. ki so izptilnili pogoje za upt^kojitev. tudi šli v po- koj. Občin h sindikalni svet ic>ix) sodeluje tudi z maturnnt sn^dnjcšolskega centra. Za tradicionalni maiui.oUski pkvs jim n.'»mcniii nekaj finančnhih sredstev To pa predvsem zato. ker so veliko si>|ska ali /aKviia naidba. Icia na posestvu Petra Kodriča, v Pridni vasi št. 8. danes ta domačija nosi naslov CermožBe 30. Na posnetku vam predstavljamo zaselek Pridna vas, ki mu naši predniki nekoč niso dali zastonj naziv ,,pridna". Da so ljudje še danes v tem naselju nadvse pridni, dokazuje tudi to, da so v naselju štiri kmečka gospodarstva in kar 7 hiš, zgradili so si nove, stare pa so še tudi uporabne. Pri novi domačiji Kodričevih (spredaj levo) smo s puščico označili m<5to, kjer je bila leta 1898 odkrita založna najdba, ki so jo davni prebivalci teh krajev zakofvili okoli 1200 let pred našim štetjem. Ko smo pred dvanajstimi leti v tem zaselku snemali za oddajo ,.lz vasi v vas", nam je Anton Kodrič, pred leti je že umrl, povedal o depojski najdbi, da se tega še spominja, čeprav je bil takrat še oirok. Najdbo je bojda sporočil naprej župnik v 7c1alah, potem pa so prišli arheologi iz Gradca in a-l<> z Dunaja. Čeprav so teren raziskali, vsega najbrž niso našli, saj se je spominjal, da so se otroci igrali z nekimi pretimeti iz rdečkaste kovine podobni pa so bil' Kani s«i poleni tism odvrgli, mu ni bilo znano. Založna najdba nad 80 bronastih predmetov ixxlvomno potrjuje, da je bilo območje današjih vo/dnaiih Haloz naseljeno že v davnini. Od takrat se z večjimi ali manjšimi presledki kontinuiteta poselje- nosti nadaljuje. Čeprav je to pasivno območje, bodo ljudje tu ostajali, to potrjuje tudi gradnja novih stanovanjskih hiš. p Pridna vas danes, od leve proli de^ni v ospredja rr^a iz Žrtai proti Majšperku, zgoraj krajevna crsla v Čermožiše v /aselkii Podpora sr na lo ccNto nave/ajr kamioaska crsta na Donačko goro. Desno zgoraj zaselek korense. ' Folo: I. Ciani Preusmerjanje otroških dodatkov v funkcionalno obliko pomoči Na nedavni skupščini skupnosti otroškega varstva SR Stovcnijs so d^ioiiati med drugim razpravljali tudi o preusmerjanju src-dstev denarnih prgani/aeija sindikata v tovarni glinice. ki je menila, da je ix>novno treba /ačcii z aktivnostmi o tem problemu. Omenili velja, da je zadc\a bila v tej TOZD že na dnevnem redu seje delavskega sve- ta prejšnicua mandata. Takrat ie večina menila, da beneficiran siaž ni ]X)gojev o/iroma so le mini- malni. pjc\ ladalo je mnenje, da je najprej treba urediti pogoje dela in delovno okolie. ker ootcni ne bo potrebe po beneficiranem delov- nem stažu. v razpravi so sedaj na seji ncka- tei i trdili, da so so delovni pogoji v TGA razmeroma poslabšali, da pa .sc je za s;inacijo ali odpravo take- ga stanja n;»rctlilo /clo malo. Na p»Klla.s!i tega je delavski svci s sklc- |x>m /adol/il osnovno organi/acijo sindikata, da imenuje 7-člansko komisijo, ki naj ucoiovi, katera delov na mesta v tei TOZD bi ori- šla v poštev za priznanje benefici- ranega delovnega staža. Osnovna i>rf!ani/aciia sindikata je komisijo žc imenovala in je ta pričela z de- lom. France Meško Program stanovanjske gradnje Samoupravna sianovanjska skupnost jo osnovni nosilcc dru/bcne stanovanjske i/sradnje v oKini Slovenska Bistrica. Pri tej skupnosti, na osnovi potreb i/ de- lovnih in dnigih organizacij, na- črtujejo, da lxxlo v letu 1983 inve- stirali v gradnjo petih stanovanj- skih objektov, v katerih bo skupno 92 dni/bcnili stanovanj. Največjih bodo /gradili v Slovenski Bistrici, kjer b(xlo pričeli z gradnjo 35 sta- nov anjskcja bloka v novem nase- lju in 17 staiHuanjskcga bloka za upokojcnce, pii avtobiisHi postaji. v Poličanali bodo zcradili 20 stangovorjencga ne bomo držali, toliko večja. Večja pa je tudi z.aradi tega, ker o nezaposlenih razpravljamo le zaposleni, tisti, ki delo iščejo, so odvisni od lastne iznajdljivosti in od skupiK>sti za zaposlovanje — teh pa organizacije združenega dda še zdaleč ne obveščajo o vseh potrebah po delaveih. Očitno je, da skkp družbenopolitičnega zbora o nalogah družbenega pravobranilca samoupravljanja in drugih p'ristojnih organov o preverjanju izpolnjevanja dogovorov, ni slučajen, ampak je posledica dosedanjih izkušenj na tem področju, ki niso razveseljive. Zadnja analiza o problemih zaposlovanja je dovolj zgovoren dokaz, kako se znamo izogniti dogovorjenim nalogam v lastno korist in na .škodo tistih, ki čakajo na zaposlitev. N. Dobljekar Še o prejemnikih plakete SO Ormož v letu 1982 2e v preišr:) štc i!ki Tednika smo zapisali, da so plaketo Skup^-ine obČine^Ormož v letu 1982 prejeli: Erna Meško, Franci Dehcljak, Anton Prapotnik in /veza prijatdjcv mladine občine Ormož. V današnji p;i jih bomo prcdsjavih. I rna Meško jc doma v Lahoncih v KS Ivanjkovci. Jc /ena, mati. gospodinja, kmetica, ki se je uveljavila na številnih področjih družbenega življenja in dela. Opravljala jc vrsto jjomembnih. družbenih nalog, omenimo predvsem številne funkdie v zadružništvu. Neprecenljiv jc njen prispevek pri organiziranju in vodenju žena v okviru socialistične /veze; 17 let je delala kot predsednica sekdje žena iz hanjkovec. Zaslužna pa je tudi za pobratenje kmečkih žena iz hanjkovec s kmečkimi ženami iz Branika in Dorn- bcrka. Pok-g lega ie sodcksvala pri organizaciji števil- nih kulinaričnih razstav, kuharskih in šiviljskih teča- jev. I rna Meško pa se ludi uspešno iidejsivuje na li- ta arncm ptxlročju. ! ranči Debcljak, vodja razvoineea oddelka v lovorni Jože Kcrenčič v OrnHHu se je zelo zgodaj v ključil v družbcno-poliiično in gospodar*.ko življenje občine. Prcrcj moči jc vložil v razvoj delovne orga- nizacije, aktivno je soddoval tudi pri /družitvi DO TIK v Zl\ TAM Maribor. Je tudi podpredsednik medobčinske gospodarske zbornice in podpredsednik oKinskega sveta ZSS Ormož. Zelo dejaven je ludi v kraicvni skupnosti Ormož. Anton Prapotnik jc rojcr- na Koeu; sedaj pa je načelnik oddelka /a mMranie /adcve pri SO Ormož. V upravnih organih jc začel delati že leta 1965. Ta- Wat se je vključil tudi v družbpno-politično delo. V času, ko jc bil na čelu ormoške mladine, jc dal idejo za Hsianoviiev lokalne radijske postaje Ormož, od le- ta 1970 do leta 1977 pa jc bil tudi njen glavni in odgovorni urednik. Z vcHko vnemo je sodeloval tudi pri ponovnem aktiviranju Avio-moto društva Ormož v Iclu 1976. Njegova zasluga je tudi, da se danes AMD, lovci in obrtniki občine Ormož plranic varnosti. Zve/a prijateljev mbdine občine Ormož je dobila plaketo Ormoža ob 3<>-fc:lnici delovanja za posebne /asiuge pri organizirani ArN za otroke in mlado gencradjo. Neprecenljiv jc njen prispevek pri orga- ni/aciji letovanja otrok in novoletnih obdarovanj. Zvc/a jc bila tudi tniciatm podpisa spora/uma o /dru/cvanju sredstev /a cnoino novofcsno obdarova- nje oirivk. Pbkcio je /\c/a prcida tudi zaradi številnih akti- vistov. ki st> ves čas pri/adcvno dck>vah v krajevnih skupnostih, š«'>lah in v okviru občine, da se je vsako- fclni proeram ludi uspešno rcali/iiat. MG tednik ^ januar 1983 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 5 PREDSTAVITEV IDEJNEGA PROJEKTA NOVE STALNE ETNOLOŠKE ZBIRKE Pokrajinski muzej Ptuj je v ponedeljek, 20. decembra v gornji etaži Razsta- vnega paviljona Dušana Kvedra-Tomažaodprl priložnostno razstavo, na kateri je bil razgrnjen nov idejni projekt stalne etnološke zbirke v grajski žitnici. Strokovni načrt postavitve je nastal v tesnem sodelovanju med. mag. Janezom Bogatajem iz etnološkega oddelka Filozofske fakultete in ing. arh. Marjanom Lobodo iz Etnografskega muzeja v Ljubljani. , ■ ■ . , Po uvodnih besedah ravnatelja muzeja Blagoja Jevreniova, kije odprl sre- čanje, sta avtorja vsak s svojega strokovnega stališča obrazložila koncept nove postavitve, na koncu pa goste popeljala še pt) razstavi in ob samih načrtih pojasnila podrobnOTU^^^^ tekstu predstavljamo referat mag. Janeza Bogataja. Pred samo predstavitvijo zasno- ve stalne etnološke razstave in zbirke na ptujskem gradu (žitnica) navajamo nekatera izhodišča, ki strokovnega t. j. etnološkega y 1 O • " - prostorskega ali družbeno geografskega značaja; — prezentacijskega in pedagoškega značaja v smislu večplastne informacije, ki jo obi- skovalec take zbirke lahko dobi. Zavedamo se namreč, da je to v prvi vrsti etnološki muzej ali zbir- ka. To pomeni, da želimo ljudem predstaviti skladno z usmeritvijo stroke, kulturo in vsakdanje življe- nje ljudi na tem območju v določenem časovnem obdobju od druge polovice preteklega stoletja pa vse do današnjih dni. To prikazovanje poteka po posamez- nih kulturnih sestavinah in primer- jalno po posameznih podrobnej- ših časovnih obdobjih ter oprede- ljenih (družbenih) okoljih. Prav zato ni izključeno tudi primerjalno prikazovanje meščanskih in drugih nekmečkih primerov (npr. delav- skih) socialnih skupnosti in njiho- ve kulturne strukture na ravni vsa- kdanjosti. Kultura je namreč nedeljiva, le posamezne socialne in družbene skupine ji oblikujejo različne ravni, jo s tem ustvarjajo, konsumirajo ipd. Npr. visoko kvalitetna likovna stvaritev, ki ji je po ,,tradiciji" sicer mesto v galeri- ji, je prav tako zanimiva tudi v na- ših okvirih, posebej še, če nam lahko ilustrira, dokumentira, pojasnjuje raven likovnega obzor- ja preučevne skupine. Govorimo o vzročni povezanosti vseh kulturnih pojavov, pa naj bodo izdelki viso- ke ali stilne umetnosti ali pa spontano prizadevanje nekega posameznika v množici drugih izdelkov. Poudarjanje teh izhodišč se zdi umestno že zaradi dejstva, da se v __ našem muzejstvu še vedno preveč togo oklepamo nekih strokovnih ograd; seveda na škodo posamez- nih strok, predvsem pa obiskoval- cev, ki so jim muzeji in njihove zbirke v prvi vrsti namenjeni. Izhodišče pri snovanju stalne zbirke na ptujskem gradu smo dodatno razširili (tudi poglobili) z dejstvi prostorskega ali družbeno geografskega značaja. Pokrajinski muzej v Ptuju pokriva s svojo etnološko dejavnostjo območja Slovenskih goric (del), Haloz, Dravskega in Ptujskega polja. Predstavlja nam torej dediščino dobršnega dela severovzhodne Slovenije s svojimi specifičnimi potezami v gospodarstvu (vino- gradništvo, poljedelstvo), družbe- no zgodovinskem razvojnem pro- cesu (obdobja pred 1. svetovno vojno z ostanki fevdalnih družbe- nih odnosov, obdobja med obema vojnama z značilnimi družbenimi odnosi kapitalističnega obdobja in obdobja po drugi svetovni vojni od izredno zanimivih let admini- strativnega socializma do današnje sodobne izgradnje in načrtnega gospodarskega, kulturnega in si- ceršnjega razvoja) in duhovni kul- turi (pustne šege in navade, ostan- ki starejših svetovno nazorskih predstav, verovanj, bogata fol- klorna dediščina ipd). Prav zaradi teh vsebinskih dejstev, ki jih narekuje že sam prostor in njegov zgodovinski razvoj smo se odločili, da gradimo stalno zbirko tudi na tej pomembni lokalni determinan- ti. Pokrajinski muzej je v prvi vrsti namenjen najprej ljudem z njego- vega področja, ki tukaj spoznava- jo svoje neposredno (primarno) kulturno okolje. Namenjen pa je seveda tudi drugim domačim in tujim obiskovalcem, ki lahko v ta- ki stalni zbirki na zgoščen način spoznajo novo okolje in način ži- vljenja njegovih prebivalcev v različnih obdobjih zgodovinskega razvoja. Novost, ki jo tudi uvaja pričujo- ča ureditev stalne etnološke razsta- ve in zbirke na ptujskem gradu je v njeni neposredni povezanosti z depojem. V tej sestavini zbirke so pomembne pedagoške in in- formacijske razsežnosti. Z neo- bvezno povezanostjo (glede na obiskovalca) depoja z razstavnim ciklusom (t. im. ,,rdeča nit") se v praksi uresničuje ideja ,,živega muzeja" in dostopnosti kulturne dediščine vsakemu občanu. Mnogi posamezniki darujejo posamezne predmete vsakdanje rabe muzeja Večkrat se pripeti, da se vračajo v muzej tudi zato, da te podarjene ali prodane predmete v muzeju tu- di vidijo, pa čeprav so shranjeni v de poj u. V na.šem projektu je depo tisti del stalne razstave in zbirke, ki ni obvezen za ogled, ki ni čisto ,,ja- ven". Vsak obiskovalec, ki bo želel poglobiti npr. znanje o različnosti pustnih mask, načinu njihove izdelave in podobnem, bo le-to dobil v depojskem delu zbir- ke. Stalna zbirka oz. razstava pa bo prikazala le najbolj značilne, karakteristične, tipične, vzorčne in podobne eksponate. V depoju bo predstavljena množičnost, različnost, funkcionalnost in tipičnost posameznih kulturnih sestavin. Ali, če izhodišče ilustri- ramo s primerom: vinogradniško delo bomo predstavili tudi z oro- dji, ki jih vinogradnik uporablja. Tako bo na razstavi predstavljen tudi najbolj pogosto uporabljen tip Škropilnice. Toda v depoju bomo lahko spoznali vse ostale tipe in variante škropilnic, ki so jih na tem območju uporabljali ali pa jih še uporabljajo. Tak način predstavitve gradiva omogoča ustanovi in njeni stalni zbirki, da se vključi v najrazličnejše oblike izobraževanja. Izobraževalna sestavina bo ustrezno dopolnjena tudi z možnostmi izražanja s pomočjo drugih medijev, npr. filmskega. Zato projekt pred- videva tudi posebno projekcijsko dvorano oz. predavalnico, kjer bodo obiskovalci lahko sledili pre- davanjem ob diapozitivih. Stalna zbirka oz. razstava naj bi torej omogočala večnivojsko informa- cijo o kulturi in načinu življenja prebivalcev na območju, ki ga raziskuje Pokrajinski muzej v Ptuju. V tej večslojni informaciji pa bo moč izločati tudi posame- zne, tematske informacije, ki bodo že po zunanji grafičnovizualni opremljenosti prostora zelo enostavno in prcdvsdm jasno berljive. Torej bo razstava v celoti predstavljala seštevek oz. sintezo številnih mikroinformacij, ki pa bodo vse medsebojno pove- zane v monografsko in monote- matsko celoto. Pomembna izobra- ževalna sestavina zbirke bo tudi v tem, da bo posamezne kulturne sestavine prikazala primerjalno z ustreznimi širšimi evropskimi in svetovnimi paralelami, naj bo čisto v formalno materialno primerjal- nem smislu ali pa glede na primerjanje posameznih kulturnih r.iMii in /i\lioniskih stilov, glctle splošni cliu/hcno/iiodo\inski r;i/vo||iii puKvs. V zasnovi razstave se poleg družbenega in časovnega preple- tata po tipologiji monotematski in monografski princip. Razstavo sestavljajo posamezni tei.iatski sklopi, ki sledijo sistematiki stroke m so nicd seboj \/ročno po\(.v;ini. Prav ti tematski sklopi so ,,rde- ča nit" skozi razstavo, vsakega od njih pa je moč podrobneje spozna- ti (s sliko, predmeti ipd.) z do- datnimi študijskimi razširitvami in seveda z gradivom v dostopnem depoju. Razstava bo torej že v svoji prvi fazi dobila podobo zasnove s tematskimi sklopi (rdeča nit), v naslednjih letih pa jo bo moč dopolnjevati v posameznih te- mah (in seveda v depoju s predme- ti). Monografska ali kompleksna etnološka predstavitev celotnega območja, ki ga pokriva ptujski muzej in prikaz celotnega načina življenja na tem območju nam je narekovala naslednjo tematsko zasnovo. Ob glavnih tematskih pred- stavitvah navajamo v oklepajih na prvem mestu še razširitve in pod- robne obdelave, za njimi pa razstavna sredstva in vizualizacijo. 1. Zgodovina etnološkega muze- ja v Ptuju (—, slike dokumenti), 2. Predstavitev območja (družbenozgodovinske sestavine, geografske značilnosti območja (povezane s tematiko zbirke), gospodarsko(ckonomski in drugi pogoji obtnočja; slike, zemljevidi, tabele, diacirama, predmeti), 3. Bivalna kultura (naselja (makro in mikro urbanizem), stavbe-bivanje, notranja oprema, vse v navezi s socialno in duhovno sfero; slike dokumenti, predmeti, načrti, ambienti). 4. Gospodarstvo (poljedelstvo, živinoreja, vinogradništvo, sadjar- stvo, nabiralništvo, obrt (tudi mli- ni na veter), ostale gospodarske panoge; pri vseh: delovni ciklusi (npr. od žita do kruha), orodja in njihova uporaba; slike predmeti ambienti (obrtne delavnice — lon- čar svečar . . .), dokumenti), 5. Prehranjevanje (—; ambient kuhinje z vso opremo), 6. Oblačenje (glede na socialno pripadnost; predmeti, slike, dokumenti), • 7. Sestava prebivalstva (poklic- na, starostna itd.; slike, tabele), 8. Družinska skupnost (—; slike, tabele, predmeti, dokumenti), 9. Krajevna skupnost (—; slike, dokumenti), 10. Izscljenstvo in zdomstvo (—; slike, dokumenti, predmeti), 11. Namenske in poklicne skupnosti (društva, fantovska in dekliška skupnost; slike, predme- ti), 12. ?5cge in navade (letne šege (poseben poudarek na pustnih), delovne šege (povezane s pogl. št. 4); predmeti (maske), slike), 13. Verovanje (prazne vere, ča- ranjc, ostale oblike verske zavesti; slike, predmeti), 14. Likovno obzorje (t. in. ljud- ska umetnost); predmeti, slike), 15. Pesem, ples (—; slike, dia film, magnetofon), 16. Zdravljenje (ljudi, živine; slike, predmeti), 17. Znanje (o živalih, rastlinah, poznavanje okolja, vremena, teh- nično znanje, ljudsko izumiteljst- vo; slike predmeti). Vsaka tema bo predstavljena primerjalno za obdobje pred letom l^CK) (čas 2. polovice 19. stoletja), pred I. svetovno vojno, med obe- ma vojnama in po drugi svetovni vojni do danes. Raz^en tega bomo upoštevali tudi socialne razlike, kakor smo že nakazali v gornjem besedilu. M VOJAŠKEGA ŽIVLJENJA" v matični knjižnici v Slovenski Bistrici so v drugi polovici decembra odprli zanimivo razstavo fotografij članov foto kluba in garnizije JLA Pohorski bataljon v Slovenski Bistrici. Foto kljub v bistriški garniziji je po svoji dejavnosti še mlad, kljub temu pa pod vodstvom mentorjev Edija Groblerja in Mirka Icevskega dosega pri svojem delu že pomembne rezultate. Nekaj od teh njihovih del je raz.stavljenih v Matični knjižnici pod naslovom ,,lz vojaškega življe- nja". Delo foto kluba pa sega tudi v okolje, kjer garnizija deluje, to je v krajevne skupnosti in delovne kolektive. Razstavo so posvetili prazniku — dnevu JLA in je bila odprta do 31. decembra, ogledalo pa si jo je vehko število občanov. Besedilo in Posnetek: Viktor Horvat Motiv, ena od številnih razstavljenih fotografij. O NARAVNI N KULTURNI DEDIŠČINI V PODRAVSKIREG JI Področje varovajija naravne in kulturne dediščine ureja v Sloveniji zakon o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS 1/81). Po tem zakonu je varovanje naravne in kulturne dediščine kulturna dejavnost posebnega družbe- nega pomena. Tiste dele dediščine, ki imajo posebno kulturno-znanstveno, zgodovinsko ali estetsko vrednost razglašajo občinske skupščine za kulturne spomenike oziroma naravne znamenitosti. Strokovna služba za varovanje naravne in kulturne dediščine v severovzhodni Sloveniji je Zavod za spomeniško varstvo Maribor, ki pokriva poleg podravske še koroško in pomur- sko regijo. Zavod ima oblikovani delovni skupini za varovanje naravne dediščine in za varovanje kulturne dediščine ter lastno resta- vratorsko delavnico. STANJE KULTLRNIH SPOMENIKOV Med kulturnimi spomeniki so najbolj ogroženi gradovi, spomeniki ljudskega stavbar- stva in kulturna krajina. Nekoliko boljše je sta- nje pri meščanski stanovanjski arhitekturi in sakralnih spomenikih. Prvotno vojaški objekti, v zadnji fazi pa nosilci gospodarskih in poli- tičnih funkcij, so gradovi po zadnji vojni izgu- bili svojo funkcijo in ne ust,varjajo več sredstev za svoje vzdrževanje. Zaradi tega so jih imet- niki, v glavnem kmetijske delovne organizacije, prepustili propadanju. Najhujši primeri takega propadanja v podravski regiji so Turnišče in Ravno polje v ptujski občini. Zgornja Polskava v slovenjebistriški občini ter Betnava in Fala na področju mariborskih občin. Žal se premalo zavedamo, da gre v navedenih primerih poleg propadanja kulturnih vrednot tudi za propada- nje materialnih vrednosti. Ljiid^ko stavbarstvo je najbolj ogroženo v tistih predelih, kjer so stavbe iz neobstojnega materiala, to je pretežno na ravninskem delu. Tu je spomeniške objekte praktično nemogoče prenoviti za sodobne stanovanjske standarde. Mogoče je le izločiti manjše število najkvalitet- nejših objektov in jih predstaviti kot ,,muzejske eksponate". Videz naselij in krajine pa je mogoče ot^varovati s tem, da ščitimo značilne tlorise naselij in osnovno regionalno tipiko novih stavb. Značilna oz. kulturna krajina je v zakonu najmanj opredeljena kategorija, čeprav je zaradi neurejenega urbanističnega planiranja, kaotične individualne gradnje ob pomanjkanju primernih tipskih načrtov ter pomanjkljivega odnosa do kmetijskih zemljišč morda najbolj ogtožcn sestavni del pričevanja naše preteklosti. Manj pereče je stanje meščanske arhitekture s pretežno stanovanjsko poslovnim značajem, ki zagotavljata vsaj najosnovnejše vzdrževanje. Stanje, ki tudi tukaj ni rožnato se bo pred- vidoma popravilo, ko bodo zaživeli ali bodo še sklenjeni družbeni dogovori o prenovi posameznih mestnih jeder. Doslej je zaživel družbeni dogovor o prenovi mestnega jedra Maribora, tak dogovor pa je že sprejet tudi za Ptuj. Sakralni spomeniki so pretežno dobro vzdrževani, vsaj tisti, ki so v redni uporabi. Vse podeželske podružnice na odročnih lokacijah, do katerih Cerkev nima aktivnega odnosa, pa so slej kot prej ogrožene. Poseben problem predstavlja še cerkvcna oprema, ki je praviloma najvišje umetniške vrednosti, zanjo pa pogosto ni sredstev, da bi jo zaščitili pred propadom. PRIORITETA NAJPOMEMBNPJŠIH KUL- TURNIH SPOMENIKOV Občinske kulturne skupnosti združujejo pri kuiiurni skupnosti Slovenije sredstva za skupne naloge. Del teh sredstev je namenjen tudi za vzdrževalna dela na tistih spomenikih, ki jih odlikuje visoka kvaliteta obenem pa so ogroženi in jih imetniki bodisi ne morejo vzdrževati bodisi nimajo imetniki pravice uporabe. V začetku tekočega srednjeročnega obdobja je Skupnost zavodov za spomeniško varstvo Slovenije naredila tak seznam in ga dala v potrditev skupščini KSS. V ta seznam je prišla vrsta spomenikov iz podravske regije in sicer: občina Lenart: podru- žna cerkev Treh kraljev pri Benediktu. Mariborske občine: grad Betnava, mestno obzi- dje v Mariboru, župna cerkev v Rušah in podružna cerkev sv. Duha na Ostrem vrhu. Občina Ormož: podružna cerkev v Središču in župna cerkev pri Miklavžu pri Ormožu. Občina Ptuj: grad Dornava, grad Bori, me- stno obzidje v Ptuju, meščanska hiša Slovenski trg 6 v Ptuju, proštijska cerkev v Ptuju in romarska cerkev na Ptujski gori. Občina Slovenska Bistrica: grad Statenberk, podružna cerkev sv. Jožefa v Slovenski Bistrici in podružna cerkev Treh kraljev v Jelševcu. • Poleg navedenih spomenikov so še zelo ogroženi že omenjeni gradovi, za katere pa bi bilo poleg sredstev najti še primerno namem- bnost, saj nobenega spomeniškega objekta ne moremo izvzeti iz normalne uporabe oziroma gospodarjenja, kajti le tiste objekte, ki se bodo vsaj deloma oziroma pretežno sami vzdrževali, bomo lahko trajno ohranili. Medtem ko je tre- ba za vzdrževalna dela na tistih spomenikih, za katere prispeva delež KSS zagotoviti v domači občini 50 % potrebnih sredstev, bo treba za ostale spomenike zagotoviti celotna sredstva v regiji. Zaradi tega bi predlagali družbeni dogo- vor o združevanju sredstev za vzdrževanje kulturnih spomenikov v okviru podravske re- gije. V okviru tega dogovora bi se potem dogovarjali za posamezne letne programe akcij. Zakon o varovanju naravne in kulturne dediščine nadalje predvideva odškodnino imet- nikom kulturnih spomenikov za tista vzdrže- valna dela na spomenikih, ki presegajo vrednost del za normalno vzdrževanje objektov. Tudi ta sredstva bo treba zauotoviti v okviru družbeno političnih skupnosti oziroma kulturnih skupno- sti. Zakon nadalje določa, da v primeru ko imetnik spomenika na zahtevo Zavoda za spomeniško varstvo ne opravi potrebnih vzdrže- valnih del na spomeniku, to opravi zavod na njegov račun. Glede no predpise o zavarovanju plačil in glede na to, da bo ta sredstva težko i/terjati, bi moral obstajati poseben fond za take posege bodisi pri kulturnih skupnostih bodisi pri zavodu. Povzetek iz gradiva Skupnosti podravskih občin IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Iz časa Kulture žamih grobi- šč (13. — 8. stol. pred n. št.), ko je bilo naše področje v prazgodovin- skih obdobjih najmočneje nase- ljeno, kar nam izpričujejo številne odkrite naselbine in grobišča, kot tudi slučajne najdbe, so razen izdelkov iz keramike za vsakda- njo rabo, odkriti tudi številni predmeti, ki so slutili kot nakit. Odkrit je bil nakit, ki je bil izdelan iz brona, v zadnjem časovnem obdobju pa so ga začeli izdelo- vati tudi iz železa, zlata in steklene paste, kar nam izničujejo odkriti predmeti v ormoškem grobišču, l^imo dve vrsti nakita in sicer tistega, ki seje izključno uporabljal le kot okras, ter dnigeg^ kije imel tudi praktično uporabno funkcijo. K prvemu lahko pnSteJemo nakit glave, rok in nog, kot: ovratnice, obeske, zapestnice, prstane, nanožni- ce. K drugemu pa obročke iz spletene žice in različne okrasne igle, ki se je — uporabljal za spenjanje las, slednje pa tudi za spenjanje oblačil. Za spenjanje in okraševanje oblačil so uporabljali tudi fibule in okras- ne gumbe. M. lomamč-Jevremov" Bronasti' ovratnici — torkveza, s zloščenimi zavitimi konci, okrami igli z okroglo omamentirano glavico ter okrasna igla z vazasto glavico. Nakit je bil odkrit leta 1906 v grobišču na Sp. HajSni pri Ptuju. IVAN POTRČ (1913-1983) Ljudska in študijska knjižnica Ptuj je ob 70-letnici našega rojaka in pisatelja ter dramatika Ivana Potrča pripraVila jubilejno razstavo. Obiskovalci si bodo lahko od danes 6. januarja do 31. januarja 1983 ogledali vsak dan od 8. do 19. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure, njegova dela, primerke črtic in novel no reviiah ter literaturo o njem. Vabimo Ptujčane in okoličane, da si razstavo ogledajo, saj je avtor v svojih delih močno zasidran v rodni okolici. Vstop na raz.stavo je seveda prost. J. E. Tradicionalni novoletni koncert v Ormožu Pred novim letom je pihalni orkester glasbene šole Ormož v dvorani kulturnega doma pripravil že tradicionalni novoletni koncert. Mladi uodbcniki so se številnemu občinstvu predstavili s skrbno izbranim programom. Koncert jc vodil Slavko Petek, dirigent ormoške godbe. -u 6 - NAŠI DOPISNIKI 6. januar 1983 - JEDNIK 00 ZSMS KS FRANC OSOJNIK Mladi smo ocenili svoje delo 7. decembra smo imeli mladinci KS Franc Osojnik množičen sestanek, na katerem smo ocenili minulo delo naše OO ZSMS. Ugotovili smo, da so bile naloge, ki smo si jih začrtali, že na začetku meseca sep- tembra opravljene. V začetku meseca oktobra smo obravnavali gradivo za 11. kongres ZSMS in se tudi aktivno pripravljali nanj. V počastitev kongresa ZSMS smo 23. oktobra izvedli veliko kresovanje, ki so se ga množično udeležili mladinci.in občani naše KS. Na koncu meseca oktobra smo naredili tudi varnostno-politično oceno v KS Franc Osojnik in ugotovili, da se še vedno pojavljajo mnogi problemi, ki jih bo potrebno v prihodnje, s pomočjo vseh DPO rešiti. Pogovarjali smo se predvsem o nez-aposlenosti mladine, stanovanjski politiki in štipendiranju. Tesneje pa smo se povezali s SZDL in sodelovali na akciji NNNP. Čistili smo KS, zbirali staro železo in papir ter tako prispevali k uspešni izvedbi te akcije. Vzporedno s tem pa so tekli pogovori z OS Franc Osojnik o izvedbi športne rekreacije. Mladinci KS Franc Osojnik smo namreč izrazili željo, da bi v telovadnici OS F. Osojnik organizirali športno rekreacijo. V mesecu decembru oa smo začeli tudi s to aktivnostjo. Tako lahko vsako sredo od 19—20,30 uporabljamo telovadnico in v njej igramo košarko in namizni tenis. V prihodnje pa nameravamo izvesti več športnih tek- movanj. OO ZSMS KS F. Osojnik pa je dobila tudi novega mentorja. To nalogo bo odslej naprej opravljala tov. Anica Kvas — Predikaka, ki ima na tem področju že veliko izkušenj in upamo, da bo z njeno pomočjo delo naše OO ZSMS še bolj zaživelo. V mesecu decembru bomo navezali tudi stike z vojašnico D. Kveder in v počastitev 22. decembra, dneva JLA, organizirali tekmovanje v košarki. V začetku leta 1983 nameravamo organizirali več akcij zbiranja papirja, steklenic in akcijo očiščenja KS. V načrtu pa imamo tudi izvedbo ankete ,,Mladinec-00 ZSMS". Spomladi pa se bomo začeli pripravljati na začetek MDA. Poleti bomo namreč sodelovali na udarniških dnevih v Slovenskih Goricah. Na množičnem sestanku smo tudi ustanovili svet OO ZSMS KS F. Osojnik. Njegova naloga pa je, da koordinira delo med OO ZSMS in ostalimi DPO. Ena od najpomembnejših nalog, ki nas še čakajo v prihodnje, pa je vsekakor vključitev čimveč mladincev v delo OO ZSMS. Zavedamo se, da bomo naloge, ki smo si jih začrtali, lahko izvedli le tako, da bomo aktivni vsi mladinci KS F. Osojnik. Zato vabim vse mladince, da se udeležujejo sestankov naše OO ZSMS E. Osojnik, ki so v prostorih OS F. Osojnik. Nevenka Korpič SPOMINI IN DOŽIVLJAJI Minilo je že 36 let odkar sem prišel iz vojske domov. Bil sem v JA 3. Prekomorska brigada 26. divizija. Na fronti sem sodeloval za osvoboditev Mostarja, Gospiča, Bihača in vse do Gorice, kjer sem bil tudi ranjen in prepeljan v Trst v bolnišnico na očesni oddelek. Tu sem bil pet mesecev. Ranjen sem bil tik pred osvoboditvijo. Svobodo sem dočakal v bolnišnici. Po ozdravitvi sem šel nazaj v svojo enoto, kjer nisem našel niti polovico svojih prejšnjih tovarišev. Po prihodu v enoto smo bili čez nekaj časa premeščeni v odred jugoslovanske armade za slovensko Primorje Trst in Istro v cono A. Tu sem bil vse do decembra 1946 leta, ko sem bil demobiliziran. Po prihodu domov sva živela nekaj časa z materjo sama na hriboviti zemlji in garala od jutra do večera za borni kos kruha. Mati je bila že stara in zgarana in dosti ni mogla delati. Bila pa je doma, da sem lažje šel in si zaslužil kak dinar za davek in za potrebe pri hiši. Mati je bila bolna in tudi jaz sem se vrnil domov bolehen. Cez nekaj let se je vrnila sestra, da nama pomaga pri delu. Po materini smrti živiva s sestro, ona z zlomljeno nogo in jaz poln revme in za obrabo kolkov in sem pokretenle ob berglah. Ne morem delati in sestra tudi ne more opraviti vsega. Dve leti čakam na operacijo in sem dvakrat pisal v Maribor in nobenega odgovora. Kako je s tem, ne vem. Spominjam se dobro besed zdravnika Gašpariča, ki mi je rekel: ,,Človek zapomni si, starejši boš, bolj boš vse občutil in bolezni se bodo večale" in res je tako. Človek starejši vse bolj občutiš in bolj te vse boli. Pa kaj si hočeš, je že tako. Posebna hvala ormoškim zdravnikom za nudena zdravila, ki mi lajšajo mojo bolezen in trpljenje. Hvala njim. Franc Krajnc, Runeč Cvetka Klemenčič, 5. r. OŠ Podgorci VSEM OTROKOM PO NAŠI DOMOVINI IN ŠIROM SVETA ŽELIMO v NOVEM LETU MNOGO SONCA IN MIRU! PIONIRJI OSNOVNE ŠOLE PODGORCI krvodajalci Perutnina, 28. decembra 1982: Bojan Strmšek, Krambergerjeva pot 12; Marija Rojko, Trnovski vrh 20; Kristina Petek, Gorišnica 155; Vlado Zupančič, Skorba 19; Franc Cigula, Dornava 22; Jelka Kirbiš, Podgorci 17; Anton Klasinc, Zupečja vas 19; Franc Korošec, Markovci 4/a; Branko Rogina, Ul. Pohorskega bataljona 4; Milan Po- trč, llčeva 1; Janez Kozel, Potrčeva 4; Martin Beranič, Sela6/a; Franjo Bezjak, Ul. B. Kraigherja 12; Franc l.ah, Mihovci 100; Stanko Molnar, Krčevina 82; Janez Murko, Trnovci 12; Mihael Bohanec, Zagorci 53; Franc Zajšek, Majski vrh 5; Alojz Stramič, Zg. Pristava 4; Dragica Gajšek, Kajuhova 3; Sonja Plohi. Kraigherjeva 27; Franc Valentan, Apače 89; Stanko Petek, Gorišnica 155; Zdenka Rajh, Draženci 24; Vladimir Franc, Hlaponci 25; Ivan Gavez, Prešernova 8; Vinko Toš, Vitomarci 45; Branko Repič, Tržeč 48/a; Vlado Kokol, Videm-Majski vrh; Janez Cigula, Dornava 106; Elizabeta Golob, Moškanjci 53; Alojz Repič, Zg. Hajdina n. h.; Roman ?5egula, Draženci 40; Mar- jana Bombek, Trubarjeva 7; Vinko Valentan, Seronova 4- Alojz Geč, Pobrežje 61; Dragica Skripač, Go- milškova 12; Marjan Grabar, Pod- vinci 100; Marjan Sibila, Tržeč 6; Boris Lacko, Nova vas 90. Hajdina. 30. decembra 1982: Silvo Stern, Hajdoše 50; Janez Bračko, Slovenja vas 61; Marjana Bračko, Slovenja vas 61; Peter Krajnc, Hajdoše 29; Drago Furek, Draženci n. h.; ZlatkaGalun, Haj- doše 78; Marija fsišek, Hajdina — Jadranska; Anton Šišek, Hajdina — JatJranska; Janez Lončarek, Hajdina — Seliškarjeva; Jože Krajnc, Hajdoše 22; Jože*Galun, Hajdoše 73; Milan Furek, Slovenja vas 40; Ivan Ladinek, Hajdoše 102; Rajko Cartl, Zg. Hajdina 74; Slav- ko Burjan, Hajdoše 53; Jože No- vak, Gerečja vas 22; Marija Kosec, Draženci 22; Cvetka Majerhofer, Hajdoše 40; Alojz Bedrač, Hajdoše 43; Ivan Furek, Hajdoše 39; Franc Petek, Slovenja vas 47; Marjan Zu- panič. Slovenja vas 64; Stanko Ko- kol, Slovenja vas 4//a; Štefan Mli- narič, Zg. Hajdina 82; Anton Hasi- mali, Zg. Hajdina 75; Vojko So- bar, Zg. Hajdina 202; Marta Sitar. Zg. Hajdina 58; Bojan Stumberger, Zg. Hajdina 157; Stanko Sitar, Zg. Hajdina 58; Marjan Slameršek, Zg. Haidina 137. AGIS. v decembru 1982: Anton Sauer, Kicar; Janez Si- monič, Vintarovci 40; Vinko Le- nart, Vintarovci 4; Jože Meglič, Spuhlja 61; Stanko llec, Grajen- ščakv91; Franc Križnjak, Brezovec 22. Posamezniki, v decembru 1982: Franc Belšak, Muretinci 12; Marjan Stolfa, Volkmerjeva 5; Franc Kokot, Tibolci 58; Marija Soštarič, Dubrava 35; Marjan Hlu- šička, Ob Grajeni 1; Marica Zupa- nič. Mlinska 10; Franc Rašl, Pod- vinci 26; Marija Brlek, Lancova vas 93; Franc Gril, Panonska 5; Gizela Kolarič, Reševa 6; Aleksander So- lovljev, Potrčeva 48; Jakob Cafu- ta, Draženci 80: Milan Vidovič. Prešernova 9; Drago Hamzl, Ziher- lava 1; Jože Janžel, Zabovci 11; Branko Jamšck, Budina 46; Ivan Lečnik, Muzejski trg 1; Janez Mur- šič, Zagorci 71; Jože Topolovec, Jablovec 39; Milan Lazar, Kicar 89; Danilo Vidovič, Selška 52; Sta- nislav Serona, Spolenjakova 5; An- ton Kramberger, Lovrenc 27; Ivan Horvat, Lancova vas 71; Marta Varga, Ciril-Metodov dr. 8; Vera Zagoranski, Hajdoše 101; Branko Cajnko, Nova vas 100; Jože Vav- potič, Spuhlja 60/a; Franc Prelog, Cirkulane 51; Marija Požan, Ziher- lova 9; Miloš Ličina, Zamušani 2; Matilda Veselič, Cesta Olge Meglič 9; Marjan Kancler, Zabjak 8; Janko Gajšek, Podlehnik 61; Jan- ko Murko, Rab. vas 17; Stanko Serona, Spolenjakova 5; Stanko Kocmut, Trnovska vas 19; Franc Zupanič, Slovenja vas 36; Franc Zupane, Skrblje 11; Danijel Gojko- vič, Ziherlova 7; Mitja Kovačič, Rimska 3; Slavko Laura, Ul. 1. ma- ja 4; Marija Zamuda, Gorišnica 155; Janez Tašner, Bišečki vrh 39; Marjana Kokol, Nova vas 17; Ni- kolaj Strašek, Velenje; Matevž Verhovšek, Lancova vas 89; Blago- je Orozovič, Prešernova 27; Milica Petek, Gorišnica 88; Janez Holc, Lovrenc lOO/a; Peter Markež, Ja- nežovci 8/c; Anica I-rigl, Mestni vrh 12; Janez Horvat, Formin 26; Slavko Peršuh, Pleterje 57; Branko Sitar, Kungota 257; Bruno Krajnc, Nova vas 75; Milan Kotolenko, Dubrava 17. Lovca pa taka! Sredi tedna, zadnjega v letu 1982, se je pri nas v Bratonečicah, to je v Tomaževski fari ali uradno v KS Tomaž pri Ormožu, zgodilo tole: Na kmečko dvorišče Maksa Bez- jaka je proti polnoči prišla lisica in poskušala narediti ,,atentat" na domačega psa čuvaja. Lisica je bi- la prav gotovo stekla, sicer se ne bi tako obnašala, kot ste enkrat v zvezi z nevarnostjo stekline tudi že opisali v Tedniku. Domači in sosedje so prišli čuvaju na pomoč in ,,neprištevno" lisico pobili s kolom. Ob tem pa so se zavedali, kako je treba v takem primeru ravnati, zato so brž zaprli, ali kot se strokovno pravi ,,izolirali" psa, ki je v samoobrambi prišel v stik ž lisico. Zavedali pa so se tudi, da je lisica divjad, ki je last lovske dru- žine. Torej, treba je bilo obvestiti lastnika o tem, da je bila zvitorep- ka, ki je njihova lastnina, v samoobrambi preventivno ubita. Tako so sredi noči pooblastili dva delegata in ju poslali do najbližja lovca. Do najbližnjega je bilo treba, kot je v hribovitem sve- tu običaj, pešačiti dober kilometer, do drugega pa še pol kilometra dalje. Oba delegata, še bolj pa potem ,,delegatska baza" sta bila nad lovcem zelo razočarana, baza pa celo ogorčena, ker se lovcema ni ljubilo iti v noč, še manj pa, da bi imela opravka s kako steklo lisi- co. Eden je bojda izjavil, da naj lisico kar zakopljejo ,,pa mirna bosna". Ce bi bili upoštevali lovčev nasvet, bi imeli en primer stekle lisice manj registriran, pa tudi vi bralci bi bili prikrajšani za ta članek. Tako pa so se ljudje še na- prej zavedali svoje državljanske in samozaščitne dolžnosti, zato so drugi dan obvestili pristojno službo na Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo v Ptuju, ki je brž poslal veterinarskega higienika, ta pa je vljudno in dosledno izvedel celotni postopek v skladu s predpisi. -ek Med osnovnošolci v Stopercah Pri obisku osnoyno.šolcev v Stopercah smo bili nad delom kolektiva in šolarjev prijetno presenečeni. Lepo urejeno okolje, tišina v stavbi. V začetku smo že mislili, da nikogar ni. Toda, ko smo odprli šolska vrata, smo zagledali plašče in čevlie. Leno okrašene stene v smislu stenčasa ob dnevu jugoslovanske ljud- ske armade in prihodu zime. V prvi učilnici smo opazili učence, ki so israli šah, risali, pisali nekateri pa so v rokah držali knjige in se učili. Prijetno se je pogovarjati s temi-otroki. Sicer so precej zadržani, toda ko se pričneš z njimi pogovarjati in opazijo, da si priiazcn. da želiš resnično zvedeti nekaj o njih, o njihovem kraju, se razživijo in ne zmanjka jim besed za pogovor. Kakšno je delo kolektiva in šolarjev? V šoli imajo kosilo, urejeno imajo popoldansko varstvo, tako, da lahko otroci naredijo nalogo v šoli, tudi snov, ki sejo morajo naučiti ponovijo v šoli. Tisti, ki jim gre uče- nje nekoliko težje, odnesejo domov knjige ali kakšen zvezek, da doma temeljiteje ponovijo snov. ,,V šolo hodim zelo rad. Čeprav imam do šole sko- raj [Tet kilometrov, vedno z veseljem zgodaj zjutraj odidem v šolo. V šoli se vse naučim za naslednji dan. V šoli imamo urejeno kosilo. Zelo zadovoljni smo z njim. Jemo v dveh skupinah. Mize in stole si pripra- vimo sami. Mize pogrnemo s prti, nato pa clrug za drugim gremo po kosilo. Naše kuharice znajo dobro pripraviti hrano." Šolarji so se prav takrat, ko smo bili pri njih na obisku, spravljali h kosilu. Učiteljice so si nadele predpasnike in pomagale pri razdelitvi hrane. Prav presenečeni smo bili, ko smo slišali, da plačajo za kosilo samo 450 din na mesec. Kako jim to uspe? Na svojem vrtu pridelajo vso zelenjavo, na njivi, kije za šolo pa zelje, fižol in krompir. Tesno sodelujejo tudi s starši, ki učiteljem pomagajo pri zbiranju hrane. Kruh jim pripelje vsak dan avtobus iz Rogatca, ko nakupujejo meso, ga navadno kupijo za ves mesec. Torej zii tako poceni kosilo je potrebno veliko sodelovanja s starši, pa tudi učenci morajo vložiti veliko truda, predvsem pri pospravilupridelkov. JH OB DNEVU JLA V KS DORNAVA v soboto 18. decembra so mladi iz OO ZSMS Dornava pripravili oddajo ,,Pokaži kaj znaš" in tako proslavili dan JLA. Številni obiskovalci so napolnili dvorano do zadnjega mesta, zadovoljni so bili s programom, kar se je kazalo z aplavzi. Prvo mesto je dosegel: Davorin Horvat iz Mo- škanjc, druga je bila Dramska sekcija — OO Dorna- va, nadalje Oto Jurič, — Dornava, — Zinkg Brglez, — Miklavž pri Mariboru, — Slavica Zlahtič in Tatja- na Lah, OS Dornava in Bojan Gomboc, OS Dorna- va. Mladinci se posebej zahvaljujejo vsem obrtnikom. ki so pomagali s finančnimi .sredstvi za darila nastopaiočim. To so bili: Franc Handželič, ključavničarstvo; Jože Peteršič, strugarstvo, Franc Zgeč, avtoprevoznik, in Vladimir Lajh, avtoprevoznik; Alojz Hrga, soboslikarstvo; Friderik Koz^r, avtopre- voznik, Franc Terbuc, avtomehanik, Janez Zemlja- rič, gostinstvo, Jože Bombek, go.stinstvo. Vsem obrtnikom se še enkrat zahvaljujemo, obča- nom pa želimo srečno, zdravo, ter uspeha polno novo leto 1983. Komisija za informiranje Spoštovano uredništvo Tednika! Dovolite, da se vam tudi jaz en- krat oglasim in vam predstavim nekaj problemov o katerih se mi bi zdelo vredno razpravljati tudi v vašem sicer dobrem časopisu, po- sebno, kaer gre tukaj za mojo osebno zadevo, ki pa se bojim, da ni osamljena. Gre, za zaposlovanje oziroma nezaposlovanje v naši občini, da ne rečem skupnosti, kjer že oseba z visoko šolo in diplomo ne dobi za- poslitve. Zame osebno pa je pro- blem zanimiv predvsem z gledišča delavca in invalidne osebe med ka- tere tudi spadam. Po vseh izvidih in pečatih sem namreč invalid tret- je stopnje, ki za svoje dosedanje delo ni več sposoben in so me zato poslali na rehabilitacijo, kjer sem se usposobil za drugo delo, ki bi ga lahko opravljal. Problem pa je v tem, ker nekakšnega invalida, če- prav rehabilitiranega nobena de- lovna organizacija noče sprejeti v delovno razmerje in moram zato hočeš nočeš živeti na račun ostare- lih staršev, ki še sami nimajo vsega dovolj. Zato me zanima, čeprav to ni vaš problem, kako se naj ena družina v sredini Haloz preživi, če nima drugega dohodka, kot samo očetovo minimalno pokojnino. To sem vam želel napisati, se pa odlo- čite ali bi bilo o teh problemih vredno kaj napisati tudi v Tedniku ali pa je bolje pustiti vse skupaj in dovoliti, da mladi ljudje obupava- jo in se predajajo alkoholu, kot je žal postal primer tudi z mano. Se- daj vas pa vljudno prosim, da oprostite moji grdi pisavi in v pri- meru objave tega pisma izpustite moj poln naslov, ker bi me lahko še kdo spoznal, čeprav sem napisal čisto resnico. V tej priliki želim celotnemu kolektivu Radio-Tedni- ka_Ptuj veselo novo leto 1983. Želel bi še nekaj napisati glede vsebine vašega oziroma našega Tednika, ki prinaša res vse dogod- ke in pa še ptujske občine in še od kod, kar je seveda hvale vredno. Toda v nekaj z.adnjih številkah ni več zaslediti TV programa in ker smo naročeni samo na vaš časopis- nas to pošteno moti. Mislim, da ne bi bilo za vas posebno težko, če bi redno objavljali TV spored. A. Z. Spoštovani! Odpovedujemo priljubljeni TEDNIK za naslednje koledarsko leto in se vam hkrati zahvaljujemo, ker nam je krajšal čas in nas seznanjal z novicami iz domačega kraja. Verjemite, da nam je nekako težko pri srcu, saj čutimo, da se vedno bolj odmikamo rodnim krajem in tistemu Jcar nam bo kljub vsemu vedno blizu, pa če bomo še tako daleč. Morda se bomo kdaj vrnili, morda pa bo tudi Tednik znova potrkal na naša vrata. , Želimo vam srečno novo leto 1983 in da bi še leta in leta raz- veseljevali .svoje bralce — tako kot ste nas Ivan Laura, Stresova II 65222 Kobarid Zakaj mladi pijejo? Zlo alkoholizma neti svoje ognjene zublje tudi med mladimi. Cemu? Se sprašujemo! Cemu ta strast alkoholizma mami tudi mladega, nesamostojnega človeka, polnega mladostniške zagnanosti, polnega optimizma, polnega življenjske moči? Je vzrok v mladih samih, je vzrok okolje v katerem živijo, sta vzrok razočaranje alt pa morda objestnost? To so vprašanja, nanje je težko odgovoriti, kajti vsak posameznik najbolje ve, kaj je vzrok njegovi zasvojenosti z alkoholom. Težko "sam razglabljam o tem, zakaj se mladina predaja alkoholu. Res, ponekod so za to nagnjenje krive družinske razmere, pri drugih razočaranja, pri tretjih pa je zasvojenost z alkoholom posledica obilice prostega časa in svobode, ki jim omogočata zahajanje in posedanje v gostilnah, kjer podležejo prijateljevim prigovarjanjem, ,,naj ga zvrnejo kak kozarček". Pregovor pravi ,,Iz malega raste veliko". S tem ne želim reči, da bodo vsi mladi, ki spijejo tu in tam kakšen kozarček vina čez nekaj let alkoholiki, ampak bi s tem morali opozoriti mladino na škodljivost tekoče naslade dokler je še mogoče doseči trajne uspehe, da bodo ti mladi ljudje ponos naše družbe in njej v korist. Zdravljeni alkoholik Albin Petek Novoletne Želje v novem letu 1983 želim očetom in materam iz vsega sveta zdravja, sreče in razumevanja. Marjana Želim, da bi v svetu vladal mir in da ne bi bilo lačnih otrok. Vida V.sem učencem želim, da bi se pridno učili. Brigita Želim, da bi vsi otroci na svetu imeli dovolj kruha. Marjana Želim si, da ne bi bilo nikoli več nobene vojne. Branko Naj po svetu neha divjati sovražnik in naj takoj nehajo grmeti strašni topovi! Edi Želim si svobodo in mir, saj je v svobodi najboljše in najlepše živeti. Marko Vsem prebivalcem sveta želim, da bi živeli v bratstvu in prijateljstvu, da ne bi bilo več vojne in lakote. Urška Želim, da bi v naši domovini živeli še naprej tako lepo. Tanja Želim, da bi v trgovinah dobili vse kar potrebujemo za življenje. Simona Želim, da ne bi bilo nesreč, da bi bili vsi po vsem svetu srečni in zdravi. Andreja Vsi učenci 4. razreda OS Podgorci NAŠI DOPISNIKI - 7 Franjo Brumen Zamujena življenja (Biografski roman petih rodov) 32. nadaljevanje Dogaja se tako na meji, nekje med dobrim in zlim, da človek, ki je zaverovan v svoje želje, niti ne opazi, da se giblje na robu prepada. Ta pojav, ki hodi pod pestrim plaščem usode, je po svoji pravičnosti podoben smrti. Oba sta enako odmerjena bogatim in revnim m sta neizbežna. .... . Najprej sta .si na novo opremila kuhinjo m spalnico, potem pa še manjšo sobico m hodnik. Ko je bilo vse nared, sta povabila po Potokar- jevem Dušanu priženjene znance in prijatelje. Pomcnki so segali daleč nazaj v rodbinsko zgo- dovino. Spominjali so se vseh dogodkov. Ireni- ni sestri sta medtem postali že priletni dami, njuni možje pa so se priučili toliko našega jezi- ka, da je bil navaden pogovor mogoč. Na najmlajšem rodu pa je že bilo opaziti, da poča- si tonejo v tujem okolju. Jožefa je bila prikupne zunanjosti, njena notranjost pa je bila prepolna prisrčne dobrote in klenega značaja. To so hitro opazili vsi bivši gostje pokojnega gospodarja, privedli so nove s seboj, da je lokalček postajal včasih pretesen. Obilica dela Jožefe ni mogla zadržati v nje- nih materinskih čustvovanjih in kmalu se je ro- dila prva hčerka in čez dve leti druga, ki bi naj bila nosilec rodbinskega imena, pa se želje niso j/polnile. Sčasoma ,se je riakopičilo toliko dela, da je mati morala iskati tujo pomoč. V trgu ob Dravi je drugi Potokarjev rod dozorel. Dedka Du.šana je napadla neozdra- vljiva bolezen. Iskali so zdravje povsod, kjer je bilo le količkaj upanja. Zdravil seje tudi na posebnem oddelku v oddaljeni nemški klini- ki. Toda smrt je enako neizprosna povsod. V hudem trpljenju je čakal na konec, pogosto so ga obiskali bližnji in oddaljeni sorodniki. Vsi so sočustvovali z njim in ga tolažili. Pri vsakem obisku so opažali, kako hira iz dneva v dan, kako ugašajo njegove prej živahne oči. Za pogovor pa je ostal še dolgo časa bister in stvaren. Vsi so ga imeli radi in nihče ni upal priznati, da se neizogibno bfiža dokončno slovo. Najpogosteje sta prihajala na obisk»Janez z vnukom Igorjem. Ostali so bili raztreseni daleč naokoli. Oddaljeni Dunajčanje so prihajali tudi vedno bolj redko. Končno je v vsakem obisku nekaj sebič- nosti. Redki so tisti, ki bi prihajali na obisk zgolj zato, da bi storili dobro tistemu, ki ga obiščejo. Za vsak obisk je odločilen osebni nagib, ali pa občutek dolžnosti. Trpečega bolnika pa vsakdo težko gleda, posebno še, če rnu ne more nič pomagati. Odkar je zadnji dve leti bolezen nezadrž- no napredovala in so se pojavile stopnjujoče bolečine, je Dušan dokončno spoznal resnost svojega stanja, ki jo je sicer že davno prej zaslutil na konec. Zavedal seje, da so koraki v bodočnost le še skopo odmerjeni. Podnevi, posebno kadar se je smejalo sonce na nebu in se je podal na kratek spre- hod po logih ob Dravi, .so bile tudi misli veselejše. ker so se napajale v lepih spominih na nepozabne lovske dogodke. Ponoči so bile bolečine hujše in misli bolj črne. Občutil je svoje življenje, kakor zbegan tujec v nepozna- nem stanovanju, ki tava v temi in ne najde izhoda. Podnevi si je želel še življenja, v nočnih bolečinah in samoti pa, da bi že skoraj pri.šel konec trpljenja. Sprehodi so postajali vedno redkejši. Sčasoma se je oklenil vsakega vetriča in oblačka, daje imel razlog ostati doma. Sprehode je omejil na nekaj korakov po vrtu. Ko pa je nastopila deževna jesen, je obtičal v sobi, Ces da bo počakal pomlad, a je ni več dočakal. Barva na licih mu je vedno bolj bledela in .sivela. moči so pojemale, poželjenje po hrani je usahnilo, skozi bledo prosojno kožo na rokah so se odražale žile. kite in robovi ko.ščic. Vedno bolj mu je prijalo poležavanje v postelji. Še nekaj časa je vstajal kratko postopical po sobi. Ko pa je zapadel sneg. je obležal in ni več vstal. Življenje je Potokarja skovalo v trdnega moža. Doživel je več žalostnih kot veselih dogodkov. Predano je prenašal svojo usodo in bolezen. Nikdar ni govoril o svoji bolezni. Ko so mu obiskovalci tolažilno govorili, da izgleda dobro, ni ničesar odgovoril. Taka tolažba je vzbudila v njem vselej nasproten učinek. Vedel je. da so tolažilne besede izgovorjene zgolj iz nekakšne zadrege in usmiljenja. V njih je zaslutil nasprotno resnico in videl dokaz, da vedo za njegovo nepre- magljivo bolezen. Babica Ana je stoično prenašala usodo. Dobro je poznala svojega moža. Vestno mu je stregla in bila pozorna na vsako malenkost. Zavedala se je, da je starejši bolnik posebno občutljiv; kakor da bi se mu nekatera čustvo- vanja zaostrila. Govorila je samo tisto kar je on načel, ah pa povprašal, pa še tisto je bilo treba pretehtati preden bi odgovorila. Zadnja leta je bilo v gospodarstvu bolj na tesno, pa je bolnika tudi to prizadevalo. Zaslužka nobe- nega, pridelke z njiv so potrošili težaki in skromno življenje. Kljub temu je bila miza za bolnika pogrnjena tako. kakor si je sam poželel in še posebni priboljški. Ko se taka neozdravljiva bolezen raz- plamti do vrhunca in razseje rakaste celice po celem telesu, tedaj ostane edino merodajni faktor čas. Telo zori kot goba. kije danes še videti čvrsta, čez nekaj dni pa je že nagnita. Preostanejo edina zdravila za lajšanje bi^lečin in spanje, ki naj kot sorodnik smrti izgiadi pot iz življenja. Slovo na pokopališču nad Črncem je bilo zelo težko. Potokar drugi je bil pošte- njak. dober in prisrčen človek. Mnogo prebi- valcev velikega trga seje strnilo v pogrebnem sprevodu. Prišli so vsi na daleč okrog razstre- seni otroci, sedaj že priletni samostojni gos- podarji z vnučki. Pridružili so se tudi mnogi znanci in prijatelji iz obdonavskega mesta. Vsa pozornost je veljala babici Ani. Da žalost v praznem domu ne bi bila prehuda, so jo skušali zamotiti in potolažiti tako, da sojo preseljevali od enega do drugega. Ko se je rana začela celiti in seje v njej znova zbudila želja po samostojnosti, se je vrnila na svoj dom ob Trnavi. Kakor že prej pri mnogih hišah, ie tudi pri Potokarjevih pravo družinsko življenje zamrlo. Preje številni obiskovalci so postajali vedno redkejši, dokler se njih število ni skrči- lo na najožje sorodnike. Babica Ana pa je bila zelo družabno bitje in to ji je v samoti dobro prislužilo. Imela je mnogo prijateljic, ki so bile raztrese- ne po celem trgu. Pridno so jo obiskovale. Preklepetale so najnovejše novice in srebale sladko dišečo kavico, ki jo je babica znala posebno dobro pripraviti. Najbližji Janez je imel skoraj vsak teden po dvakrat opravka v rojstnem kraju in nikdar ni bil s časom tako na tesno, da ne bi obiskal matere. Življenje ob Trnavi pa je kljub temu postalo enolič- no ... Počasi so se tudi Potokarju na Rogu iztekli zadnji dnevi bolniškega dopusta. Zdravniki so na komisijskem pregledu ugoto- vili, da so posledice poškodb trajne in so odločili, da je poslej sposoben le še za lažje pisarniško delo kje v zaledju, daleč od bojnih črt, koder vlada več miru. Dodelili so ga v veliko zbirno skladišče v pisarniško službo. Na novem službenem mestu je bilo še mnogo bolj mirno, kakor na prejšnjem, tu se je počutil varnega. Tudi mnogo bližje doma je bil. Igor je hitro doraščal. Vojna mu je preprečila začetek šolanja v gimnaziji, za katerega je bil že od začetka določen. Eno leto pred izbruhom vojne bi ga bili morali vpisati v višje šole. Negotovost nemirnih časov pa gaje zadržala, češ tekom enega leta se bo zjasnilo, ali na bolje, ali pa bo res vojna, o kateri so ljudje tako mnogo govorili. Odkar je stari cesar avstroogrske monar- hije ležal v samostanski grobnici, so se vedno bolj očitno kazale razpoke mnogonarodne države, ki je bila sicer po zemljepisni legi in prostranosti dobra, a je bila v svojem osrčju gnila. Manjšinski nemški živelj je s svojo fevdu podobno kapitalistično mrežo vladavi- ne in nadutostjo zamisli nekakšnega nemške- ga nadčloveka brezobzirno zatiral posamez- ne narodnosti in jih gospodarsko izkoriščal. Revolucionarni dogodki v Rusiji so odmevali pov.sod. Posamezni narodi so po nasilju pognani v vojske krvaveli proti a- stnim interesom, ne da bi vedeli za kaj. Sploš- no pomanjkanje vsega in brezizglednost sta končno vrgli obe nemški državi na kolena in morali so spraviti svoje kraljeve krone, najbr- že za vedno, v muzeje. Na mah je bilo velike vojne konec. Vojaki so odvrgli orožje in hiteli domov. Toda že kar kmalu so se pojavile roparske tolpe oborožene z odloženim orožjem in so pod različnimi nazivi ropale in strahovale ljudstvo. Nikjer ni bilo nikogar, ki bi skrbel za red in pravičnost. Po važnejših postojankah so nastale narodne straže. Tudi šola na Rogu se je spremenila v zasilno vojašnico. Igorje bil že v .šestnajstem letu in oba z očetom sta vstopila v obrambne vrste. Igor je opravljal pomožna opravila. Pomagal je dovažati orožje in strelivo. Hrani- li pa so se stražarji večinoma na svojih domo- vih. ker so bili sami domačini. Nadloga roparskih tolp. ki so se zadrževale najdalje po razsežnih gozdovih obmejne Zelene, je traja- la le nekaj tednov. Ko niso uspeli več upadati v gosteje naseljena področja, ni.so mogli dovolj naropati. sami gozdovi pa jih ni.so mogli zadovoljiti. Počasi se je vrnil mir med ljudstvo. Nastala je nova narodna država »Južnih Slovanov m po dolgih stoletjih je tudi mali slovenski narod ponovno pridobil narodm? vladavino. Stresel je okovje germanizacije s svojih ramen in začel sam krojiti svojo usodo. Dotedaj po celem področju obdonavske monarhije raztreseni izobraženci slovenske narodnosti so se vračali v svojo ožjo domovi- no in zasedali mesta nemških uslužbencev, ki so po zlomu fronte pobegnili, ali pa se umak- nili. To se je dogajalo na vseh mogočih ura- dih, posebno pa na tistih mestih, ki so pome- nila vi.šjo politično, policijsko, ali pa vojaško oblast. Tudi tuji učitelji in profesorji .so se umaknili s šol. V starodavnem mestu ob Dravi, ki je pred nedavnim slavilo svojo častitljivo 1900. obletnico obstoja in je bilo poprej zagrizena ponemčevalna postojanka na slovenskem Štajerskem, seje gimnazija prelevila v narod- no slovensko ustanovo. Dokler je bila šola pod nemškim vodstvom, je bilo všolanih le malo dijakov slovenskega porekla. Januarja 1919 je zadihal prvi popolnoma slovenski razred na tem zavodu. To je bila prilika, da seje vpisal tudi Igor in z njim njegov najboljši prijatelj in rojak iz materinega trga Franjo. Za Potokarjeve pomemben dan, ko je četrti rod nastopil pot. ki jo je moral Dušan tako žalostno prekiniti. Oče Janez je bil ponosen možak, ki je ponižanja in poraze zelo težko prenašal. Že prejšnji dan sta se s sinom pripeljala v mesto in se nastanila v hotelu. Ko sta po večerji legla spat. je oba grizla skrb, kako bo Igor opravil sprejemni izpit. Šola na Rogu je namreč zadnji dve leti vojne bila že neredna pri svojem pouku in Igorje že prerasel starost obveznega šolanja. Zjutraj sta vstala slabo prespana in oče je zaskrbljen pripomnil: »Igor, če misliš, da ne boš uspel, raje odstopiva in se odpeljiva domov! Bolje bo, kakor pa prenesti sramoto neuspeha.« Tudi Igor seje bal istega. Ničesar ni upal odgovoriti, le predano je pogledal očeta in iz oči mu je bilo razbrati zaskrblje- nost in želje obenem. Oče je nestrpno čakal pred poslopjem gimnazije na ulici pod gradom. Tisti dan .so bili samo trije zamudniki na izpitu. Izdelati je bilo treba le pismene naloge. Ker so naslednji dan pričeli že z rednim poukom, so izdelke takoj ocenili in sporočili, da so vsi trije opra- vili izpit uspešno. Igor je bil samozavesten. Vedel je, da je lo zadnji prag, ki ga je bilo treba v negotovosti prekoračiti. Od tu dalje bo vse v njegovih rokah. Igor si je oddahnil, .še bolj pa oče. Sedaj je bilo potrebno poiskali samo še stanovanje in oskrbeli hrano. Peter je bil srčno dober fant. Skupaj sta opravila sprejemni izpit in sklenjeno je bilo prvo prijateljstvo. Povedal je. daje v njegovem stanovanju še ena prazna postelja. Stanovanje je imel v isti Prešernovi ulici nedaleč od gimnazije. Gospodinja je bila stara branjevka. ki je imela svojo stalno slojnico na širokem hodniku stare hiše za vrati, ki .so zaradi njene trgovinice morale bili celi dan odprta, da so mimoidoči, hočeš nočeš opazili razstavljeno kramo. Kaka posebna pogajanja niso bila potrebna. Branjevka je rekla na kratko: »Ena postelja je prazna. Peter, pokaži jima! Če vama bo všeč. veljajo isti pogoji, kakor za Petra « Ženska se ni niti za trenutek premaknila od svoje stojnice. Ko so .se povzpeli po strmih zelo ozkih vijugavih kamnitih stopnicah navzgor, sta se oče in Igor začudila. V nastropnem hodniku, ki je bil tako širok kakor spodnji s kramarijo. sta stali dve poste- lji ob celi steni. Veliko obočno okno na koncu hodnika je obrnjeno na tesno temačno dvori- šče. Zrak je bil neprijetno zatohel in zaudar- jalo je po plesnobi! V presledku med obema posteljama je na steni visela velika kletka z veverico. Imela je mnogo pregrad in navpično vgrajenih palic, da je lahko po mili volji preskakovala in plezala. Na stopničasto zvišanem podiju pod bočnim oknom je bilo razstavljenih mnogo loncev in lončkov z različnimi kakte- jami. Na stranskih stenah ob oknu sta na v.saki strani viseli še po ena kletka. Na vzhodni steni, kamor je v času daljših dni pozno popoldne za kratek čas pokukalo malo sonca, je visela najimenitnejša pisano popleskana kletka m v njej seje šopirila velika krivoklju- na papiga, ki se je od časa do časa prodirno oglašala s svojim kričavim hre.ščanjem. Na njej nasprotni strani pa še tretja kletka s črno kavko, kije celi dan brusila svoj močni kljun ob žicah razpete mreže in glasno šklepetala. Kakor majhna menežarija in seveda temu primerne vonjave. Natrohnelega okna, ki je bilo na več mestih zabito z žeblji, ni bilo mogoče odpirati. Zračenje na vlažno in zatohlo stopnišče pa ni mnogo zaleglo. Ob steni pod veveričjo kletko je stala iz neobde- lanih desek zbita podolgovata miza in ob njej dva stara iztrošena stola. Eden je bil povsem lesen, drugi pa na sedalu obložen s staro rdečo baržunasto prevleko, kije bila raztrga- na in razcefrana, da so visele cunjice na vse strani. Ha so bila prekrita z velikimi pravo- kotnimi kamnitimi plo.ščami. »Tako!« Je rekel Peter. »To je vse. Na tej postelji spim, na tej mizi jem in tu bom delal domače naloge. Na potrebo hodim na skup- no stranišče v spodnjem zavoju stopnic. Ko sem se danes zjutraj zbudil, meje že čakal na mizi košček koruznega kruha, in skodelica nesladkanega, kije bil že ohlajen. Sem doma s skromne kmetije blizu Strnišča, pa sem kar zadovoljen in tudi starši, ker je cena nizka.« Ko je Peter končal z zgodbo, je nastala tišina. Oče ni rekel ničesar, pa tudi Igor ni upal. Oba sta bila presenečena in prizadeta. »Kaj bova naredila, Igor? Čez dobre pol ure zadnji vlak proti domači postaji. Greva še kaj okrog po mestu pogledat? Bova pač nocoj še tukaj prespala. Je že sicer januar, pa vseeno ne vem, če bo mogoče preživeti zimo na tem hodniku brez kurjave. Skoraj da ne bom upal podrobneje prikazati mami, kje sem te pustil.« Je oče nekaj pritajeno povpra- šal. »Očka, ne! Peljite se domov! Res je, ni vse tako. kakor bi si želel. Če je Peter vzdržal nocojšnjo nclč, kije bila zelo mrzla, bom tudi jaz, saj nisem tako razvajen. Poskusil bom, če pa ne bo v šlo, pa se bom preselil, ko se malo razgledam po mestu in poizvem po drugih stanovanjih. V šoli nas bo več, bom povprašal še druge.« Je Igor skušal popraviti prve vtise,- »Peter, kako pa bo s hrano? Ste se kaj točneje domenili? Bo gospodinja nudila celo hrano? Ali veš kaj več, kako bo pripravljala hrano, ko pa stoji celi dan ob stojnici? Ali bosta jedla z gospodinjo skupaj?« j[e dopol- njeval oče. »Dosedaj nisem pri tej hiši pojedel drugega, kakor tisti čaj in .snoči za večerjo koruzne žgance s frankovo kavo. Sedaj pa me čaka na mizi fižolova solata s čebulo in koš- čkom kruha. Kako pa bo naprej, ne vem, ker se podrobneje nismo domenili. Tudi mojemu očetu seje mudilo, spotorna je na živinskem sejmu kupil kravo. Ena nam je namreč prejšnji teden poginila. Oče je bil s ceno za stanovanje zadovoljen in je obljubil, d^ pride čez štirinajst dni, ko bo zopet semariji dan, pogledat.« Je dopolnil Peter in pohiteli .sp po stopni- cah v pritlični hodnik. »No, oče, kako vam je všeč stanovanje? Boste pustil sinka pri meni? Peter je dober fant in mir bosta imela celt dan. Jaz stojim ob svoji stojnici od jiAra do srede popoldneva, ko se razidejo kmečki ljudje, ki so glavni moji odjemalci. Potem pa .še pospravljanje krame, nato malo večerje in dneva je hitro konec. Posebno sedaj pozimi, ko je dan že tako prekratek.« Ko je branjevka končala in premerila očeta od glave do peta, je oče nestrpno pogledal na uro. brez barantanja hitro odštel enomesečno najemnino in vsi trije so hiteli na postajo. Prispeli so .še ob pravem času, ko je pravkar prisopihal vlak. Se kratko slovo in vlak je odpeljal proti vzhodu. Vračajoč sta se Peter in Igor podrobneje pogovorila in spoznala. Peter je bil močnejše tr.šate postave. Kosta- njevi lasje .so mu cleloma pokrivali visoko čelo. kije bilo na vrhu na levi strani poševno udrto. tako da obraz ni imel enakomernih polovic. Sivkaste oči so bile živahne, govorica po kmečko bolj poča.sna in prijetna. Včasih je pri kateri besedi malo posvislal. kar pa gaje napravilo še bolj prisrčnega in prikupnega. Že ob prvem srečanju sta postala dobra, nesebična in obzirna prijatelja. Igorje takoj zaslutil, da v Petrovih prsih bije dobro srce. Peter je staro mesto dobro poznal. Bil je že večkrat z očetom na živinskem, z materjo pa na velikem Katarininem sejmu. Domov se jima ni mudilo. Do mraka pa je ostalo še dovolj časa in Peter je Igorju razkazal važnej- še ulice. Temnilo seje že, ko sta se vrnila. Branjevke ni bilo več v spodnjem hodniku. Pospravila je že kramo in jo z dvema velikima vešenkama z;iklenila v veliki zaboj ob steni pri stojnici. Stojnico je razdrla in stojali ter deske zložila ob strani, da je bilo lažje hoditi po natlače- nem hodniku. Proti večeru je zima ostro pritisnila. V njunem stanovanju na zgornjem hodniku je bilo zelo mrzlo, da nista mogla odložiti pla- ščev. Sedla sta k mizi, vsak na svoj stol. Petru je seveda pripadel oni s prevleko, ker je pač Peter bil prvi podnajemnik. Ciospodinja je imela v svoji veliki sobi železni štedilnik, da si je proti večeru malo podkurila in obenem skuhala kako malen- kost za večerjo. (Se bo nadaljevalo) 8 - naSi dopisniki 6. januar 1983 - XEDNIK MLADINA V DANA!^NJI DRUŽBI. Mladina ima v današnji družbi velik pomen; odloča sama o delu. ki ga bo opravila, o zabavah, o raznih kulturnih prireditvah. Po šolah, univerzah in občinah so ustanovljene mladinske organi- zacije, ki uspešno delajo na vseh področjih. Današnia mladina ima dosti več pravic, kot so jih imele prejšne generacije. S pravicami pa imajo tudi večje dolžnosti. V današnjem času lahko vcak mladi človek pride do željenega uspe- ha, če to le hoče, saj mu današnja družba nudi veliko ugodnosti. Med temi so štipendija, brezplač- no šolanje ... Mladinci se vklju- čujejo v razne brigade. S tem veliko r)omaeajo, saj pomaeaio graditi ceste, vodovode železnice. Sestajajo se na raznih sejah, sestankih, kongresih in tam po- -vedo svoje težave, povedo pred- loge in preberejo razna poročila. Pred kratkim je bil 11. kongres ZSMS. Letošnji kongres sloven- ske mladine je bil v Novem mestu. Pogovarjali so se o teža- vah, ki so nastale z gospodarsko krizo. Mladi ne dobijo več tako hitro delovnega mesta, za katere- ga so se izobraževali. Nastale so torej težave zaposlovanja, zato se moramo sedaj mi pravilno odlo- čiti o izbiri poklica, za katerega se bomo izobraževali, saj se lahko zgodi, da tudi mi ne bomo dobili delovnega mesta. Mladina tudi veliko prispeva k razvoju našega gospodarstva, saj zbiramo odpadni material (papir, žele- zo ...). Tudi na naši šoli deluje ZSMS. Tam pa so vključeni učenci 8. razredov, 25. maja pa se bodo priključili tudi učenci 7. razredov. Naš mentor je tov. Janja Kek. Za predsednico smo izvolili Jelko Plošinjak. Našo organizacijo čaka še veliko dela. Do sedaj smo organizirali akcijo zbiranja kostanjev. Predstavniki ZSMS se vsak četrtek zberejo v didaktičnem kabinetu na sestan- kih. Naša mladina je pomembna za družbo, tako tudi za razvoj naše družbe, saj je tudi tov. TITO rekel: »Kdor ima takšno mladi- no, se mu ni treba bati bodočno- sti!« Sonja Mlakar, 8/a, OŠ Edvarda Kardelja, Poljčane DELO, ČLOVEKOVO BOLJŠE ŽIVUENJE Od ponedeljka do petka zapo- slen človek hodi na svoje službe- no mesto, ki si ga je lahko s šolanjem pridobil. Učenec vsa- kodnevno obiskuje šolo,^ ki ga izobražuje do poklica. Z učenjem in marljivim delom si lahko zaželi in po možnosti uresniči svojo odločitev, kaj bo nadalje delal. Delo pa mora opravljati dobro, z marljivostjo in zavestno. To se pa ljudje učimo že od malih nog. Vsak po svojih mo- čeh, saj se moramo zavedati, da delamo za sebe, za naše boljše življenje, za domovino. Je jesen, čas pospravljanja pridelkov. Kmetje, ki imajo dob- ro letino, z veseljem pobirajo pridelke z njiv. Pri pospravljanju pridelkov pomagamo tudi šolar- ji. Tudi učenci naše šole smo priskočili na pomoč kmetu iz Studenic. Vsi smo se razveselili, ko nam je tovarišica razredničarka deja- la, da pojdemo pospravljat slad- korno peso. Toda drugo jutro je deževalo in naši upi, da ne bo treba dneva oresedeti v šolski klopi, so splahneli. Toda prišel je 19. oktober, dan ko nam je bilo vreme naklonjeno in smo učenci osmih, sedmih in petih razredov odšli s kolesi v Studenice. Tam smo s skupnimi močmi delali. Po prvem dnevu smo opravili polo- vico dela. Drugo polovico smo opravili drugi dan. Ko je bilo delo opravljeno, smo bili zelo veseli, kajti vse po vrsti so že bolele roke in hrbet. Vsi smo bili zadovoljni in srečni, da smo tudi mi pomagali pri pospravljanju pridelkov. Za naše boljše življenje delaj- mo vsi vsak po svojih močeh. Ne stojmo ob strani čakajoč, da bo delo opravil nekdo drug! Silva Verie, 8/b, OŠ Edvarda Kardelja, Poljčane PRVI SNEG Zapadel je prvi sneg. Zjutraj, ko sem se zbudil mi je mamica povedala, da sneži. Nisem mogel verjeti, ter sem pogledal skozi okno. Veselo sem vzkliknil! Hura sneg bo zapadel. Ko sem šel v šolo sem videl, da ne bo toliko snega, da bi se lahko smučal. V šoli sem skozi okno žalostno opazoval kako izginja sneg. Mo- jega veselja je bilo kmalu konec. Dušan Novak, 3. r. OŠ Lovrenc na Dravskem polju VOJAK Vsak fant ko odraste, in če je zdrav mora odslužiti vojaški rok, s tem je izpolnil svojo državljan- sko dolžnost. Tam se uče voja- ških veščin, da bi lahko branil svojo domovino pred sovražni- kom. Imajo tudi svoj dnevni urnik, ki aa mora vsak upošteva- ti. Ob p>eti uri vstanejo, imajo jutranjo telovadbo nato gredo, k zajtrku. Učenje se prične ob sedmi uri, ko spoznavajo vojaško orožje in tehniko bojevanja. Ob dvanajsti uri imajo W)silo potem pa počitek do 16. ure. Nato je zopet dve uri učenja. Večerja je ob devetnajsti uri. Po večerji gledajo televizijo, čitajo dnevni časopis, ali se pogovarjajo kaj je kdo delal čez dan. Spanje se prične ob 21. uri, ko se oglasi vojaška truba, ki pomeni mir in tišino. Tako gre dan za dnem dokler ne poteče vojaški rok. Potem se zopet zaposlimo vsak v svojem podjetju. Tomaž Muršec, Lovrenc na Dravskem polju OBISKALI SO NAS VOJAKI 22. decembra je dan JLA. Na ta dan so nas obiskali vojaki. Pripravili smo jim kratko prosla- vo. Med njimi je bil tudi človek, ki je bil med vojno partizan. Pripovedoval nam je, kako je bil ranjen in kako je preživel vojno. Vojaki so nam opisali kako živijo v armadi. Z veseljem smo si ogledovali razstavljeno orožje. Imeli smo tudi pripravljena vpra- šanja. Vojaki so nanje vztrajno odgovarjali. Klavdija Fekonja, 2. r. OŠ Trnovska vas IMELA SEM OBISK Prejšnji teden so nas obiskali učenci osnovne šole iz Koprivni- ce. Prenočili so pri nekaterih učencih naše šole. Tudi pri meni je prespala ena učenka. Ime ji je bilo Nataša. Dopoldne so pripra- vili v kinodvorani kulturni pro- gram si ogledali znamenitosti Ptuja, proti večeru pa so se zopet odpeljali z vlakom domov. Nji- hovega obiska in nastopa še dolgo ne bom pozabila. Janja Žmavc, 2/c, OŠ Olga Meglič, Ptuj MOJA BABICA Moja babica živi v kmečki hiši. Doma je v Pletarjah. Moja babi- ca je stara 76 let. Doma ima krave, prašičke, kokoši, mačke in psa Pikija. V gospodinjstvu: ku- ha, pere, lika in skrbi za red. Ima zelo sive lase, naguban obraz in sključeno telo. Ima topel na- smeh, je zelo utrujena. Zjutraj vstane in nakrmi živali, potem skrbi v gospodinjstvu, zakuri in skuha zajtrk. Zvečer nakrmi živino se umije, večerja in gre spat. Bamardka Jurič, 3. r. OŠ Lovrenc na Dravskem polju OBISKALI SO NAS VOJAKI V sredo so prišli na našo šolo vojaki. S seboj so pri prinesli orožje, mine in nože. Otroci smo jih spraševali o njihovem življe- nju in delu. Oni so nam z vese- ljem odgovaijali. Učenci smo jim pripravili proslavo. Štefan Šketa, 2. r. OŠ, Trnovska vas DEDEK PRIPOVEDUJE Večkrat nam dedek pripove- duje o življenju med vojno. Že zelo mlad je moral v vojsko. Bil j'e ranjen. Večkrat je bil lačen. Mnogo noči so prespali na pro- stem. Nekoč so mu zmrznili mokri čevlji. Še danes čuti posledice. Jirecir^ sem, da živim v svo- bodni domovini. Katja Zupanič, 2/a MOJ DEDEK Star je 72 let. Živi v Leskovcu. Po poklicu je zidar, a se rad še ukvatja z vinogradništvom. Če- prav je že v letih, mu gre delo litro od rok. Med NOB je skrbel za partiza- ne. Oskrboval jih je s hrano. Nekoč je bil izdan. Nemci-so ga zaprli v taborišče v Kidričevem, kjer je bil devet mesecev. Od tam je pobegnil med bombardira- njem Kidričevega. Nato se je vključil v partizane. Tako je preživel vojno. Po vojni si je ustvaril družino. Imel je šest otrok in pridno je delal, da jih je oskrbel. Sedaj je srečen, ko ga pridemo obiskat vnuki. Rada ga imam. Jadranka Stopajnik, 2/a MOJ DEDEK PARTIZAN Spomini mojega dedka več- krat posežejo v težka v(^na leta. Ker je bil že od rojstva invalid, mu je bilo med vojno še posebno težko. Vsi njegovi vrstniki so odšli v partizane, on pa je ostal doma na kmetiji. Čeprav ni mogel prijeti za orožje, je poma- gal partizanom. Nosil jim je hrano, obleko, poročal o gibanju sovražnikovih vojakov na vasi in organiziral akcijo zbiranja orožja za partizane. Partizani so ga imeli radi, saj jim je s tem veliko pomagal. Tudi moj dedek je prispeval svoj delež za svobodo, čeprav je bil invalid. Mateja Zupanič, 2/a MED VOJNO Ko so Nemci leta 1941 okupi- rali našo domovino, so začeli zapirati zavedne ljudi v tabori- šča. Eno takšnih je bilo v gradu Bori. Tu so mučili ljudi. Zaporni- ki so morali voziti na grad vodo za potrebe taborišča. Imeli so poseben voz na dveh kolesih, ki ga je moralo vleči osem zapot^i- kov. Vsako takšno vprego sta spremljala dva oborožena gesta- povca. Zaporniki so dobivali malo hrane in mnogo jih je umrlo zaradi lakote, bolezni in mučenja. Kljub neprestanemu mučenju so se ljudje organizirali. Pomagali so jim ljudje, ki so bili zaposleni na gradu. Prinašali in odnašali so pošto in hrano od svojcev. To so bili hudi časi. Tako se jih je spominjal moj ded. Želim, da bi vsi ljudje živeli v miru in prijateljstvu, da ne bi bilo nikoli več vojn. Sabina Klaneček, 2/a MOJ OČKA JE BIL VOJAK Tudi moj očka je bil vojak. Bil je vojak v vojašnici v Zagrebu. Kadar ima čas, nam pripoveduje, kako je preživljal dneve pri vojakih. Rad se spominja teh dni, pove pa tudi, da je življenje v vojašnici lepo in prijetno le, če so vse naloge pravilno in pravo- časno opravljene. Spoznal je mnogo vrst orožja ■ter se naučil braniti našo domo- vino. Zato vedno govori, da moramo vsi domovino spoštovati in braniti, da moramo biti tovari- >ki kot so bili iskreni tovariši pri vojakih. Ponosna sem. da je bil tudi moj očka vojak. Mojca Lebar, 2/a Vsi iz OŠ Ivana Spolenjaka Ptuj MOJ DOM Moj dom je v Medribniku. V njem živimo nioji starši, moja sestrica in jaz. Živimo v majhni zeleni hišici.^ Jaz hodim v 2. razred, sestrica Tanja pa je doma, saj je stara komaj 4 leta. Očka hodi v službo in nama velikokrat kaj prinese. Oba z mamico imam zelo rada. Mateja Muršec, 2/a, OŠ Maksa Bračiča, Cirkulane NAŠA ARMADA DANES Naša armada je zrasla med našo narodnoosvobodilno borbo. Nanjo smo lahko ponosni vsi jugoslovanski narodi. Nastala in organizirala se je v najtežjih dneh naše zgodovine, v dneh druge svetovne vojne. Tedaj je nemški fašizem hotel podjarmiti ves svobodoljubni svet. Naša armada je nastala iz vrst upornikov, ki se Nemcem niso hoteli pokoriti, zato so odšli v gozdove, da se bojujejo za osvoboditev domovine. Iz teh prvih partizanov so nastale prve čete in odredi naše armade. 22. december 1941. leta, ko je bila v malem bosanskem mestu Rudu ustanovljena prva proletarska brigada, štejemo za rojstni dan naše armade. Vse od takrat pa do osvoboditve naše domovine se je število njenih pripadnikov stalno večalo in preraslo v pravo vojsko. Postala je šola mladih, ki so stopili v njene vrste, se tam urili v borce za svobodo. Vse orožje in vojaško opremo so si morali borci priboriti od sovražnika z golimi rokami, zato so jo znali tudi zelo ceniti. V marsikateri akciji so mnogi darovali tudi svoja življenja. Postali so vojska tovarišev, ki so vedeh. kaj pomeni beseda tovariš in svoboda, zato so lahko premago- vali težave in dosti močnejšega sovražnika. Naša armada se je pod vodstvom tovariša Tita in KPJ stalno krepila in ob koncu vojne leta 1945 je bilo v naši armadi 800.000 vojakov. To je bila armada, ki je zadala sovražniku zadnjič udarec in osvobodila naše kraje. Naša armada je tudi danes šola mladih, saj se vsako jesen osveži z novimi močmi. Vanjo prihajajo po končani srednji šoli mladinci, ki so sredi svojega vzpona in se bodo po končanem službovanju znova vrnili v šolske klopi na višjih in visokih šolah. Z izkušnjami v JLA se obogati- jo tudi z veščinami in znanjem, ki ga lahko koristno uporabijo v svojem nadaljnjem življenju. V naši armadi je tudi danes ključ bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti. To nam tudi danes veliko pomeni, saj je to naša največja pridobitev. Naša armada je čuvar miru in ix)rok naše svobode. Darja Skerlovnik. 8. c OŠ Franc Osojnik Ptuj DAN JLA Vsako leto 22. decembra pra- znujemo dan Jugoslovanske ar- made. Ta praznik se nam že bliža. Danes, ko pišem tale spis, razmišljam o naših vojakih, ki se urijo v prave borce, v branilce naše domovine. Gotovo si vsak želi, da bi bila naša domovina še naprej svobodna, da bi se še naprej razvijala v enotno sociali- stično državo. Zato pa so nam potrebni naši vojaki — naši borci. V petek nas bodo obiskali vojaki JLA, ki nam bodo pripo- vedovali o življenju v vojašnicah, kako se moramo braniti, če hočemo živeti v miru in prijatelj- stvu z drugimi narodi—država- mi. Kljub temu, da je naša armada močna, bi ji v primeru napada vsi državljani pomagali, da ne bi prišlo do takih vojnih grozot, kot so v Libanonu. Ker se nam ta praznik bliža, se bomo učenci spomnili vseh tistih, ki so nam začrtali pot v svobodo. Tudi naši sedanji sošolci bodo čez nekaj let odšli v JLA in se tam izurili v prave vojake. Že danes jim želim vse lepo. Mira Kolarič, 8/a, novinarski krožek, OP Velika Nedelja O ALKOHOLIZMU V petek, 26. novembra, smo se zbrali v telovadnici. Imeh smo kviz na temo alkoholizem. Ta teden je bil teden boja proti alkoholizmu. Izbrali smo ekipe, ki so odgovarjale na vprašanja. Naša ekipa ni bila preveč uspeš- na, pa saj to niti ni tako po- membno. Važno je sodelovati. Pri uri biologije nam je tovari- šica razlagala o škodljivem vpli- vu alkohola na organizem. V dnevnem časopisju smo tudi lahko prebr li članke, ki govore o škodljivem vplivu alkohola na človeka in družbo nasploh. Ob p)oslušanju kviza, sem večkrat pomislil na Janeza. Kaj vse bi lahko on povedal o alko- holu! Njegova mladost ni tako srečna in brezskrbna, kot je naša. Njegove velike preplašene oči so videle vse strahote, ki jih povzro- ča alkohol v družini. Ni važno, če je v shrambi kruh in mleko, važno je, da je liter na mizi. Ta liter, ki iz dobrega, delovnega očeta naredi nasilneža m brez- delneža. Ta isti hter, ki daje v začetku neverjetno moč in oblast potem pa iz močnega in zdravega človeka naredi slabotnega in bolnega. Veliko beremo in slišimo o alkoholu, pa vendar še vehko ljudi kljub razumu in volji pade v objem opoja, ki mu pravimo alkohol. Telovadnico sem zapuščal z željo, da se iz naših ust ne bi slišalo: »Prosim colo z rumom!« Kajti nekje se vedno začne, mogoče je za koga to prva stopnička do alkoholizma. Marko Salemovič. 7/a, OŠ Ivan Spolenjak. Ptuj MOJE RAZMIŠIJANJE V starih časih še ljudje niso poznali prometa. Sami so nosili različna bremena na svojem hrbtu in hodili peš. Kasneje so tudi nekateri zajahali konja, s katerimi so jezdili. Tehnika se je razvijala v vsem mogočem in tako tudi v prometu. Izumili so različne avtomobile, avtobuse, vlake, letala in druga prevozna sredstva. Tehnika se je razvijala v vsem mogočem in taTco tudi v prometu. Izumili so različne avtomobile, avtobuse, vlake,letala in druga prevozna sredstva. Moja pot v šolo je zelo promet- na in dolga 2 km. Kadar je lepo vreme, se peljem s kolesom, pozimi pa hodim peš, ker je cesta preveč spolzka. Moje kolo je staro tri leta m zato ga dobro obvladam, ker sem na njega zelo navajena. Z njim se peljem že takrat, če je pot dolga le 500 m. Kolo je v redu. če prav ga očka mora večkrat popraviti Vedno, kadar mu dam kolo v popravilo, me začudeno vpraša: »Kaj le delaš s kolesom?« A jaz mu odgovorim: »Jugoslovanska proizvodnja. Takrat, ko sem se prvič peljala v mesto, sem zadela ob fička. Peljala sem se čisto za robom, ob parkiranih voziUh. Tako sem s pedalom avtomobila. Zelo sem se prestrašila in vozila z večjo razdaljo od parkirnih vozil. Na vso srečo fičko nisem prav nič poškodovala, a poškodovala sem si svojo levo nogo. Nekaj dni sem šepala, pa je bilo spet vse dobro. Nikoli več ne vozim čisto ob robu parkiranih vozil, kajti tisti dan me je dobroizučilo. Včasih mi misli bežijo sem: »Zakaj le so prometni znaki in predpisi?« A si razumno odgovo- rim: »Če je napredovala tehnika v prometu, potem morajo' biti prometni znaki in predpisi, da preprečijo nesreče.« Vseeno jih pa marsikateri malomameži ne upoštevajo. Ravno zaradi tega je na naših in tujih cestah toliko nesreč, v katerih izgubi toliko ljudi življe- nje. To število je OGROMNO! Nekateri so pod orjaškimi vozili popolnoma zdrobljeni, da te pretrese. »Groza!« rečem. Človek ni varen skoraj nikjer. Zato vem, da moram biti na cestah previdna in moram upo- števati prometna pravila. Nekateri na cestah uganjajo vse vragolije, a to najraje poče- njajo na travniku in se bahajo. Želim si, da bi bila moja pot v šolo kratka in brez prometa, da po poti v šolo ne bi slišala tega hrupa, ki ga oddajajo ogromne pošasti, ki brze nekam v neznano in med katerimi je človek kot lutka. Natalija Zupanič, 6/b, OŠ Ivana Spolenjaka, Ptuj NAŠI VOJAKI - NAŠ PONOS Velik sloves je požela naša armada. Po vsem svetu jo pozna- jo kot hrabro armado, ki se bori za interese širših ljudskih mno-. žič. Hrabro se zoperstavi še tako močnemu sovražniku. Njen raz- voj je omogočal tudi razvoj našega samoupravnega socialističnega sistema. Veliko časa je preteklo od prvih hajdukov pa do pogumnih partizanov. Oboji so se borili, da bi lahko svobodno dihali pod svojim nebom. Umrlo je na tisoče ljudi za tisto, kar mi danes uživamo. Za našo zemljo so se tolkla vsa ljudstva, saj je ta predel na Balkanu zelo prime- ren. Prvo tudi brez zmag niso odšli. Junaki, ki jih opevamo v bajkah, so pokazali veliko hra- brosti in ljubezen do svoje zem- lje. Vršile so se razne vojne, ki so trajale po več desetletij, a nobena ni bila tako strašna kot zadnja, ki je pustila boleče sledove. Ljudstvo je bilo nezadovoljno z odločitvijo vlade, da pristopi k U-ojnemu paktu. Protestiralo je po vsej deželi in izkazovalo svoj ponos. Hitlerju je prekipelo, saj se ni nadejal, da se lahko takšno majhno ljudstvo zoperstavi silni nemški armadi. Prekrižali so njegove načrte in s tem je moral odložiti napad na SZ. Stara vojska je razpadla. Ge- nerali so pobegnili in prepustili državo tujcem. Nemci so razoro- ževali cele divizije in jih odganja- h na prisilno delo v Nemčijo. Ljudem je upadel pogum. Edina, ki je bila pripravljena zoperstaviti se sovražniku, je bila KPJ. Spodbujala je narod, naj se upre in odžene sovrage z domače zemlje. Ustanavljali so razne skupine in organizacije, ki so se pripravljali na odpor sovražniku. Vrstile so se razne sabotažne akcije in vzplametel je upor. Zavedni državljani šo odhajah v partizane in počile so prve parti- zanske puške. Strel iz pištole, ki gaje v Beh Crkvi izstrelil ŽIKI- CA JOVANOVIČ-ŠPANAC je vlil v narod zavest, da bo le z bojem mogoče uničiti sovražni- ka. Tudi po drugih krajih so ustanavljali manjše skupine, ki so bile brez potrebne opreme in hrane. Četudi z goHmi rokami, vse bi napravih, da bi izgnali sovražnika, ki je postal vse bolj nasilen. Znašal se je nad nedolž- nim prebivalstvom, ga izseljeval in pobijal. Že leta 1941 so nastala prva osvobojena ozemlja.. Užice so zaživele in tu so nastale prve tovarne domačega orožja. Tako oboroženi bataljoni so morali zaradi vse večjega pritiska nem- ških sil zapustiti mesto, so oblju- bili, da ga znova osvobodijo, ko bodo na to pripravljeni. V odrede so se vključevah vsi, ki so želeli doprinesti svoj delež k končni zmagi nad tujci in doma- čimi izdajalci. Med borci je bilo dosti žena in otrok, ki so verovali, da bodo dočakali svobodo. To verovanje jih je gnalo skozi vse bitke in tako so lažje prenašali nadčloveške napore. Slavni ko- mandantje so jih vodih čez Zelengoro, preko Neretve in Sutjeske. Prav s temi bitkami so svetu pokazali, kako veličastna je naša borba. Z ustanovitvijo Prve proletar- ske brigade so poslali armada. Ustanavljali so nove čete, ki so bile bolj oborožene in so imele izkušnje s partizanskim načinom bojevanja. Borci, so nosili v srcih še enega človeka: Tita. Tito je bil vodja, kateremu je ljudstvo zau- palo. Bil je teoretik, čustven in svojim idealom predan komu- nist. Mislim, «la smo mi mladi lahko ponosni na našo ljudsko armado. Žehm si, da bi ne bilo nikoli več vojne in da nam ne bi bilo potrebno pokazati svojih vojaških veščin. Matjaž Petrovič, 8/a, OŠ dr. Pranja Žgeča, Dornava NAŠI VOJAKI Mimo naše hiše vidim večkrat stopati vojake. Opazim jih šele, ko so čisto blizu, ker jih sive uniforme dobro varujejo v jesen- ski megh in med grmičevjem. Naj sonce še tako pripeka, naj pada dež in sneg, naj zmrzuje, vojaki vedno izvršujejo svoje naloge, izpolnjujej^o j^velja, pre- magujejo napore. Vsak dan se znojijo pri vojaški telovadbi, rokujejo s polavtomatsko puško in spoznavajo drugo orožje. Prav tako kopljejo zaklone, streljajo v tarče in še mnogo drugega. Vsak bi rad bil zdržljiv in močan. Vsak se med služenjem voja- škega roka za nekaj izuri; saj ima vojska več rodov. Fantje posta- nejo topničarji, vezisti, mornarji, šoferji, tankisti, inženirci itd. Spoznajo pa tudi svojo domovi- no in narode. Zdi se mi kar prav, če odidejo fantje v vojsko v druge republike. Vsak košček domovi- ne nam mora biti enako drag. Povsod se je bil boj za svobodo. Naši vojaki so kot ljudska vojska vedno pripravljeni tudi pomaga- ti. Ne samo pri obrambi, kjer bi z njimi sodelovali mi vsi, temveč tudi drugod, kjer se pokaže potreba, npr. pri gradnji cest, spravilu letine, ob elementarnih in drugih nesrečah. Z našo voj- sko smo trdno f)ovezani. Tina Vrhovšek, 8/a, OŠ Franc Osojnik, Ptuj MED NOB Ko smo večkrat ob večerih posedali okrog tople peči, mi je stara mama pripovedovala, kako je bilo med vojno. Mnogo ljudi je ostalo brez domov, mnogo otrok brez staršev. Matere in otroke so odgnali v taborišča. Očetje in sinovi so odšli v partizane. Med vojno je bilo treba dostikrat pnnesti kakšno sporočilo, to so največkrat delali otroci. Mnogo- krat so katerega dobili sovražniki in ga mučili, toda nobeden ni nič izdal. Imeli so tudi voje partizan- ske bolnišnice in to po gozdovih. Mnogokrat so bili brez hrane, prezebli brez oblek_, prenašati so morali ranjence, se zakrivali pred sovražnikom, pretrpeu if^''go gorja, preden so prišli na v«. ..o. Čeravno je bilo tako hudo, ni nihče obupal, vsak se je boril za lepšo in boljšo prihodnost. Toda mnogi je niso dočakali. Mnogi so morali umreti, da mi sedaj svo- bodno živimo. Branko Rihtarič, 2/a, OŠ Maksa Bračiča Cirkulane tednik - 6- januar 1983 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9 Veliko dela vZTKO v Zvezi tdesnokuljurnih organi- zacij občine Ptuj iir=ajt> takoj v za- četku leta ogromno dela. Začeti moraio namreč z novo dejavnostjo — vzdrževanjem objektov. Skkrp o prcv/emu nekaterih ?poiinih in te ksnokultumih objektov sia nam- reč sprejeli skupščini zveze in tele- snokulturne skupnosti. Delo gre v zelo težkih pogojih. Predvsem to velja za nepopolno kadrovsko za- sedbo in težave s prostori (sedaj delajo v neogrevani pisarni športne dvorane Mladika). Novo vodstvo ve jc tako že v začetku dela moralo spoprijeli s številnimi organizacij- skimi nalogami. Tako bo potrebno začeli z delom posameznih orga- nov in komisij ter pripraviti pro- gram dda. ob tem pa reševati vsa- kodnevne probkme in naloge, k« jih je pri upravljanju z objekti običajno precej. 1. k. Delovne skupine končale z delom Člani sveta za razvoj, družbeno planiranje in svobodno menjavo dela ter odbora za samoupravne, organizacjske in kadrovske zadeve so v posebnih delovnih skupinah opravili pogovore z vodstvi osnov- nih telesnokultumih organizacij. V pogovorih so pozornost namenili porabi družbenih sredstev, zagota- vljanju materialnih jKJgojev iz dru- gih virov, nagrajevanje trenerjev in vaditdjev, prevozom na športna srečanja in tekmovanja, izvajanju občinskega programa dejavnosti, mo7JK>siim napredovanja v višje lige ter problemom, ki tarejo os- novne organizacije. Analiza pogo- vorov bo še dodatno prispevala k pridobitvi prave slike o telesni kul- turi in športu v ptujski občini. 1. k. Telesna kultura v letu 1983 Po programu' dejavnosti tekjsno- kidturne skupnc)^ii občine Ptuj v letu, ki smo ga začeli, novih nalog ne bo, l.etošnii proeram bo t.iko nadaljevanje izvajanja srednjero- CiKL-a piiii-:;;ma, l>i vvchiijc občan- ski in skupni proi-ain. V občin- skem proi;iamu l«> po/ ' rfONt tako kot dosedaj namenjena množični tcksnokidturni dejavnosti. Osnov- na nalof.'a vseh dejavnikov jc nam- reč zajjotavljanje možnosti za ak- tivno udejstvovanje čimvcčjvkia števila delovnih ljudi in občanov. Na področju tekmovalnega, vrhunskejja športa bo skupnost v skladu s sprejetimi merili in v ok viru možnosti zagotavljala pogoje za doseganje vrhunskih rezultatov. Nosilci tega dela ^o osnovne orga- nizacije, ki z ekipami in posamez- niki sodelujejo v tem delu telesne kulture. Ob dejavnosti bo največ srcxlstcv namenjenih vzdrževanju objektov, kar je prevzela Zveza te- k^nok uit urnih organizacij. Na tem področju sc želi doseči večja skrb uporabnikov objektov pri uporabi in vzdrževanju, kar dosedaj vedno ni bil primer. Drugo področje je skupni program, torej združevanje >rcdstcv na republiški ravni. Oba programa sta znova združena, prej smo, da tako zapišemo, imeli dve prispevni stopnji — eno za občin- ski in drugo za skupni program. Zato je prispevna stopnja v lelu iyK3 seštevek obeh. Osnovna nalo- ga v lelu PiK.T bo še bolj racional- na poraba sredstev, v enakih poravnaii znesek za tečaj, ki ga vplačate na žiro račun Smučarskega kluba Ptuj 524(X)-678-82838. In kaj bo s tistimi, ki bodo ziimudili ,,uvrstitev med prvo |xMdescicrico"? Niso brez možnosti! Nam- reč, za njih bo v isiem času tc-čaj na smučiščih pri Arehu v organizaciji SK Branik iz Maribora, ki slane enako kol ttx-aj SK Ptuj. Za vadbo bo torej po- skrbljeno, s smučarskim avtobusom pa tudi /a ostale smučarje! 1. kotar Smučarska sekcija v TGA Kidričevo Čeprav v našem neposrednem okolju ni snega, smučarska sekcija v TGA Kidričevo aktivno deluje. Ze v prvi polovici decembra so sklicali sestanek, na katerem so se pogovorili o programu v zimski sezoni 1982/83. Vse smučarje v TGA so tudi pozvali, da naj obnovijo članstvo v smučarski zvezi Slovenije in pla- čajo članarino. To je potrebno zaradi tega, ker vsak redni član smučarske zveze Slovenije ima 10 odstotni popust pri nabavi smučarske opreme in enak popust na sloven- skih žičnicah in v nekaterih gostinskih lokalih. Povrh tega pa ima pravico udeležbe na vseh akcijah smučar- skega kluba Ptuj in lo po klubskjh cenah. Smučarska sekcija v TGA Kidričevo bo tudi letos, organizirala več smučarskih i/letov, tudi tu bodo čla- ni sekcije imdi določen p<»pust. Glede na veliko zani- manje /a smučanje med delavci v TGA v minuli se/o- ni, so organizatorji tudi letos prepričani, da se bo prireditev povezanih z užitkom bele opojnosti udele- žilo kar največ delavcev. France Meško KAKO JE POTEKALO DELO NA TELESNOKULTURNEM PODROČJU Program Telesnokuhume skupnosti občine Ptuj se je izvajal v devetih mesecih letc^njega leta v skladu z usmeritvami, cilji in nalogami, sprejetimi s samoupravnim sporazumom o temeljih plana telesnokuhume skupnosti občine Ptuj za obdobje 1981-85, s srednjeročnim planom skupnosti in programom dejavnosti za ieto 1982, ki je bil dogovorjen na osnovi že Roženega razvoja telesnokuhume dejavnosti in ocenjenih možnosti gospodarskega in družbenega razvoja v občini v letošnjem letu. V okvini skupnosti se je zagotavljal skladen razvoj tdesnokulturne dejavnosti v občini. Posel*n povdarek je bil na spodbujanju množične rekreativne dejavnosti in zagotavlja- nje pt^ojev za do^anje športnih dosežkov športnikom, ki izpolnjujejo dogovorjena merila. MNOŽIČNOST IN ŠPORTNA REKREACIJA P^nostna naloga vseh osnovnih telesnokul- tumih organizadj je zagotavljanje možnosti za množično vključevanje ddavcev in občanov v tdesnokuhurno dejavTiost. Osnovne tdesnokul- turne organizadje se povezujejo v svojih ki^mh skupnostih z ostalimi dejavniki lele^nokultume aktivnosti pri izvajanju množične športne rekreacije. Vse osnovne tel^okuhurne organizacije v občini so izvaja- ' . ^anoviidjice zveze telesnokultumih or- gan»zadj. ludi program zveze. V okvim svojih programov so uresničevale vsebinske naloge telesnokuhumega minimuma, izvajale množične m občasne akdje ter prireditve in manifestacije, pomembne za ohranitev tradrcij in pridobitev NOB kot je pohod Po poteh revoludje v Most- K- Osnovne tdesnokulturne organizadje v ob- Qm so se ukvarjale z naslednjimi športnimi j^ogami: z nogometom, atletiko, rokometom, rosarko splošno rekreadjo in gimnastiko, bok- som odbojko, namiznim tenisom in tenisom, s streljanjem, plavanjem, planinstvom, taborništ- vom. smučanjem, kolesarjenjem, šahom, kegljanjem ter acrošponom in moto športon (karting in molokros). Delo \ 01 KO je amater- sko. temelji na lastni zavzetosti posameznikov Težave so v pomanjkanju strokovnega kadra, klubskih in vadbenih prostorov ter finančnih aedstev. Kliub temu se vključuje v množično šp«Hino rckrcaaisko dejavnost vedno več de- lov nih ljudi in občanov. Mladi so aktivni tudi v šolskih športnih draštvih v posameznih osnovnih šolah in v sred- nješolskem centru v Ptuju. Izvajali so tekmova- prt^amu v posameznih panogah. l-delcže\ali so se ludi vseh akdj. Zveza tele- snokultumih organizacij pa je nudila OTKO in šolskim športnim društvom strokovno pomoč pri organiziranju tekmovanj. Spori in rekreacija v OZD se je odvijala v delavskih športnih igrah in srečanjih pobratenih občin SR Hrvatske in Slovenije. Telesno vzgojo v Vzgojnovarstvenem zavodu v Ptuju izvaja zavod po svojem progra-, mu dela. Zveza je sodelovala pri izvedbi ,,športne značke" in tekmovanja v krosu. Za predšolske otroke je smučarski kljub izvedel tečaj prvih korakov na snegu, plavalni klub pa več tečajev za neplavalce. TKKMOVAIM ŠPORT Nosilci tekmovalnega športa v naši občini so posamezni klubi. Tisti, ki so dobili soglasje za tekmovanje v rednem tekmovalnem sistemu, so izvajali svoj program v skladu s cilji, kriteriji in merili republiških panožnih strokovnih zvez. Podrobnejši pregled uspešnosti bomo lahko prikazali po končani tekmovalni sezoni in ga vključili v poročilo o dejavnosti za koledarsko leto 1982. ZA(;OTA\IJA\JK MATERIALNIH POGO- lEV Skupno>i je redno vzdrževala stadion ,,Dra- va" z vsemi zunanjimi igrišči in funkcionalnimi prostori ter športno dvorano „Mladika" s prizidkom. Skupnost je pomagala vzdrževati •irIi i)hick'e v "Ridričevem. Ob rednem vzdrževanju smo v obravnavanem obdobju popravili fasado na zgradbi stadiona ter elektično razsvetljavo na rokometnem igri- šču. Ob nenehni zahtevi uporabnikov objektov, da zapremo stadion, je skupnost popravila betonsko ograjo stadiona. Zaradi dotrajanosti vodovodne napeljave v kopalnici stadiona, smo nenačrtovano morali urediti garderobo in kopalnico. Z manjšimi popravili smo zagotavljali nemoteno izvajanje programov uporabnikov športnih objektov. Frekvenca na objektih je vedno večja. V dopoldanskem času jih uporabljajo šole za izvajanje pouka telesne vzgoje (OS Olga Meglič, Tone Znidarič in srednješolski center-TOZD srednja družboslovna šola). Nepokrite površine tudi drugi cxldelki usmerjenega izobraževanja, ker še nimajo ustreznih vadbenih površin. V popoldanskem času pa redno vadijo na objektih ekipe posameznih klubov. Ob sobotah in nede- ljah pa izvajajo redna tekmovanja po progra- mih. S\MOl PRAVNA ORGANIZIRANOST V obravnavanem obdobju je zasedla skupšči- na skupnost dvakrat v sestavi minulega mandata in dvakrat v novem mandatu. Prvega zasedanja skupščine sedanjega sestava se je v zboru uporabnikov od 42 delegatov udeležilo 28 dele- gatov ali 67 v zboru izvajalcev pa od 16 dele- gatov 9 delegatov ali 56 "70 vseh delegatov zbora. Na dnevnem redu so bile volitve in imenovanja ter osnutek poslovnika o delu skupščine in spremembe statuta Telesnokuhume skupnosti Slovenije. Dmge seje se je uddežilo 24 delegatov zbora uporabnikov ali 57 '^'o in v zboru izvajal- cev 10 delegatov ali 62,5 ®7o. Med ostalimi točka- mi dnevnega reda je skupščina na tej seji, glede na priliv sredstev po prispevni stopnji v sedmih mesecih leta 1982, znižala prispevno stopnjo za drugo polletje. V devetih mesecih leta 1982 so bi- li prihodki skupnosti iz prispevne stopnje realizirani le v višini 71 vzrok je počasnejša rast osebnih dohodkov in znižana prispevna stopnja od 1. 8. 1982 dalje. Zato obstaja bojazen, da se do konca leta iz prispevne stopnje ne bodo zbrala sredstva v višini ovrednotenega dogovorjenega programa za leto 1982. Organi skupščine so Imeli štiri oz. pet sej. Odbor za samoupravne, organizacijske in kadrovske zadeve ja zasedel petkrat. Od 7 čla- nov so sodelovali na 3 sejah le4 člani, na dveh pa 5 članov. Svet za razvoj, družbeno planiranje in svobodno menjavo dda šteje 7 članov. V obravnavanem obdobju je zasedal štirikrat, udeležba na sejah je bila različna, od minimalne sklepčnosti do 85,8 »'o v poprečju pa 66,3 Predsedstvo skupnosti kot koordinator dela med skupščino ter njenimi organi in posvetoval- no telo je zasedalo štirikrat. Udeležba 9-članske- ga predsedstva je bila na eni seji 55,5 "^o, na osta- Fih treh sejah pa 88,8 «7o. Sedemčlanska skupina delegatov za delegira- nje delegatov v zboru uporabnikov skupščine Tdesnokulturne skupnosti Slovenije se je sestala v tem sestavu dvakrat, udeležba je bila 64,3 V zboru izvajalcev telesnokuhume skupnosti Slovenije imamo skupnega delegata z izvajala telesne kulture v občini Ormož, v skupini delega- tov za delegiranje delegatov v konferenco je se- dem članov. Skupina se je sestala dvakrat, udeležba na prvi seji je bila 57,1 na drugi pa zaskrbljujoče nizka, samo 30 I*. V obravnavanem obdobju se je enkrat sestala tudi skupna komisija za delegatski sistem, katere sta se udeležila oba delegata naše skupnosti. Skupščina in njeni organi so delovali v skladu s sprejetim programom dela skupščine in njenih organov za leto 1982 in v skladu s sprejetimi sklepi skupščine. Večjih odstopanj od sprejetega programa ni bik). Svet za razvoj, družbeno planiranje in svobodno menjavo dela TKS Ptuj Naši republiški in državni prvaki v letu 1982 V prejšnji štc-ilki -;no pisali o .prejemu za naše republiške in drža- vne prvake, ki ga i/v dli Telesnokulfurna skupnost in Zveza tele>no- kullurnih orj^anizijcij občine Ptuj. POf.!ejmo, v katerih športnih zvrsteh in di^- iplinah .s-.= bili naši športniki, športnice in ekipe najbolj uspešni. ATI.KUKA Marija Vindiš je republišk . prvakinja v krosu in maratonu. Sonja Pajcnk jc najboljša v republiki v skoku v višino med starejšimi mla- dinkami, Marija Šešerko pa je republiška dvoranska prvakinja v skoku v daljino. Mirko Vindiv jc reptibliški prvak v teku na 3000 metrov med mladinci, Dušan Korer pa je najboljši med člani v mnogoboju. LETALSKI ŠPORTI Oton Vdunšek je republiški prvak v kategoriji FIC — penjači in državni prvak v kategoriji hitrostnih modelov. Drago Krepfl je najboljši motorni pilot v Sloveniji. Modelarji Oton Velunšek, Konrad Janžekovič, M:>ks /uran. Tomaž Belca, Izlok Žagar. Franc Tomanič in Dušan Peček so večkratni ekipni republiški in državni prvaki v svojih kategorijah. STRELSTVO Zdenka Matja.šič je republiška prvakinja v streljanju s serijsko MK puško. Ptuj ima tudi ekipni naslov v tej kategoriji, ki so ga osvojile Zxlen- ka Matjašič, Mira Skok in Marjana Kramberger. Moška ekipa v postavi Zvonko Hajduk. Slavko Gole, Stanko Pulko in Ivo Baklan je republiški prvak v streljanju z MK pištolo Drulov. BOKS Ptujski boksarji so na republiškem prvenstvu v letu 1982 osvojili kar pel naslovov, ki so jih dosegli Zoran Zemljarič, Zlatko Gajšek. Albin Mere, .lanko Horvaat in Anton Novak. INVALIDSKI ŠPORT Na republiškem prvenstvu slepih in slabovidnih .šr)orlnilGov je Marija Sibila osvojila dva nask>va v atletiki, Andrej Furjan pa je dodal še tretje- i^-a. ROKOMET Pomembno pri/niinje pluiskemu rokometu je imenovanje trenerja članic RK Drava Petra Starkla za trenerja republiške reprezentance mladink. Seveda republiški in državni nxislovi niso vsi pomembnejši dosežki športnic in špcso bomo posejali na 802 hekta- rih v družbenem in 460 hektarih v zasebnem sektorju in dosegli skupni pridelek 35.690 ton. V pridelavi te kulture bomo morali hitreje napiedovati, saj obstajajo p<>goji, r>o/namo pa žc tudi odkupno ceno v tem letu. Za sladkorno peso bo potrebno odmerjati večje površine, skozi to pa vplivali na kvalitetnejši ra/voj živi- noreje. Večjo proizvodnjo načrtujemo tudi pri oljari- cah, hmelju, zlasti pa pri koruzi, kjer smo dose- gli z zamenjavo semena in dobro tehnologijo izreilne uspehe. Pridelali bomo 1800 tržnih viškov vrtnin in tako v večji meri zagotavljali surovino domači predelovalni industriji, obča- nom pa pomemben vir zaslužka na malih kmetijskih površinah. Zaradi lanske izredne letine lev vinogradništ- ^u in sadjarstvu ne načrtuiemo povečane proiz- vodnje. V družbenem sektorju bomo pridelali 2.300 ton grozdja, v zasebnc.m pa 1300 ton, kar je manj od lanskega leta. V občini je vodeča panoga v kmetijstvu živinoreja, kjer so že do- .• ■•li precejšnje uspehe, imamo pa še ogromno neizkoriščenih možnosti, tx)sebno v pridelavi domače krme /a potrebe živinoreje. Ogromno ie šc pr;i/nih mest v hlevih in ogromno je še sla- bo olnlclanih tr;i\ nikov in pašnikov. V družbe- nem s. ktorju bomo priredili 2,3 milijona litrov mleka. 4.5(X) ton prašičev in 1.0(K) ton govejih liiianeev, v zasebnem sektorju pa 11,3 milijona litrov mleka, IK(K) ton prašičev in 4.(X)0 ton go- V eda. /a dosego teh ciljev bomo usmerjali tudi nai\ečji del intervencijskih sredstev v kmetijstvu in proizvodnji hrane. Pomembni cilji bodo do- seženi tudi v perutninarski proizvodnji, kjer piedvitlevamo proizvodnjo 44,5 milijona valil- nih jajc, 28,8 milijona brojierskih piščancev in V. 170 t(^n brojierjev, od tega 32.100 ton v koopi-racijski proizvodnji. To jc le nekaj izre- dno pomembnih nalog, /a njihovo uresničitev pa bo poleg naravnih pog(\iev potrebno ogrom- no /nanja in volje. V odboru za intenziviranje kmetijstva v občini smo žc uskladili program iz- obraževanja kmetijskih proizvaialccv z obema zadrugama in obdravskim zavodom za veteri- natsivo in živinorejo ter kmetijskim zavodom Maribor. To i/obra/evaiije bo potekalo zlasti januarja in februarja, na nekaterih področjih pa vse leto. Vsa naša pi'izadcvanja imajo cilj v letu 1985 doseči 8.'« odstotno samooskrbo s hrano. Z ukrepi tekoče gospodarske politike bomo pod- pirali združevanje dela, zemlje in sredstev v or- ganizirano tržno proizvodnjo. Za to proizvodnjo bomo prednostno zagotavljali semena, mineral- na gnojila, pogonsko gorivo in drugo. Interes vseh pa mora biti, da se bomo za dosego zasta- vljenih ciljev organizirali tako, da bomo naj- bolje i/koristili vse možnosti, ki jih v naši obči- ni ne manjka. Pripravil: JB Prva deklica Kot običajno smo tudi tokrat pr- ve dni novega leta obiskali porodni oddelek ptujske bolnišnice, kjer so imeli na novega leta dan kar precej dela. K razgovoru smo povabili dežurno babico Anico Vidovič, ki nam je najprej pred.stavila dežurno ekipo: „Na silvestersko noč smo dežur- no ekipo sestavljali dežurni zdrav- nik dr. Zvonimir Fenrich, babici Anica Vidovič in Angela Forštne- rič ter medicinski sestri Milena Podhostnik in Kristina Galun." Kako ste uspeli združiti prazno- vanje z vašim odgovornim delom? ,,Mislim da smo pri tem bili uspešni, da smo zadovoljili obe področji. V čajni kuhinji smo si pripravili skromno zakusko, tako, kot da bi bili med svojimi naj- dražjimi. Sicer pa je delo potekalo normalno, brez težav. Prvega ja- nuarja 1983 smo pomagali na svet šestim novorojenčkom. Na silve- sterski večer smo sicer imeli en po- rod, vendar dosti pred polnočjo. tako, da smo si lahko v triiru segli v roke." Kako pa jc bilo po polnoči, kdaj ste imeli prvi porod? ,,Prva je ob 3.50 rodila Nada Vrabelj iz Mihalovec in sicer 3.800 gratnov težko deklico. Nekaj mi- nut za tem, natančno ob 4.05 pa je privckal na svet prvi deček. Rodila ga je Marija Mikložič iz Pleterj, tehtal je prav tako 3.800 gramov. Deset minut za njim je Marija Sori iz Doliča 24 rodila drugega dečka, ki je tehtal 3.5(X) gramov. Tez dan smo pomagali na svet še trem no- vorojenčkom. Marjeta Ovčar iz Popove je rodila 4.100 gramov težkega dečka, za njo jc Darinka Plohi iz Ormoža rodila 3.050 gra- mov težko deklico. Zadnji porod 1. januarja 1983 pa smo imeli po- poldne, ko je Marija Golub iz Krapine rodila 3.500 gramov težkega dečka." Je z novorojenčki in njihovimi materami vse v redu? ,,Vsi porodi so potekali brez te- ž;iv, zdravstveno stanje malčkov in njihovih mater pa je zaenkrat za- dovoljivo." Ob koncu /aželimo materam in njihovim štriiekam čimprejšnjo okrevanje in da bi čimprej zapusti- li bolnišnico. M. Ozmcc Srečne matere, ki so 1. januarja rodile prve tri ,,širučkc". Od levi- Nada Vrabelj s svojo deklico, ter Marija Mikložič in Marija Šori s svojima fantkoma. KAJ POMENI BESEDA ŽLED Besedo žled ljudje na našem ob- močju bolj malo poznajo in upo- rabljajo. Zla.sti na gozdnatih območjih so navadno ljudje govo- rili, da jim je ,,led" napravil ogro- mno škode v gozdu, da jim je po- lomil sadno drevje in podobno. V resnici pa je šlo za naraven pojav, za vremensko ujmo, ki ji pravimo žled. Žled je torej naraven pojav, ki navadno povzroča precej škode. Na našem območju ta pojav po- sebno dobro poznajo ljudje na ob- močju gozdnatih Haloz in v drugih višje ležečih gozdnih predelih, to je na območju, kjer Panonska nižina prehaja v alpski svet. Žled začne nastajati ob določenih vremenskih pogojih, v bistvu takrat, ko so zra- čne mase zgoraj toplejše od onih na zemeljski površini. Dež ki pada proti zemlji, se tako ne spremeni v sneg, temveč se na določeni nad- mor.ski višini spremeni v led. Torej vsaka kaplica, ki pade na zemljo ali na drevo se spremeni takoj v led. Na tleh nastane ledena glazura, neprijetna za pcšce in še zlasti za divjad, na neposipanih ce- stah pa nevarne pasti za voznike. Največ škode napravi poledcnitev na drevju, na električnih in tele- fonskih žicah, ki pod težo ledu hi- tro popustijo. Posebno močan žled je naše ob- močje prizadel novembra 1980. V višini nad 6(X) m nadmorske višine je snežilo, v nižinah deževalo v vi- šini med 300 in 600 m pa se je dež spreminjal v led, ponekod bolj, ponekod manj intenzivno. Ko seje na nekaterih drevesih nabrala več desetkrat večja teža ledu od teže drevesa, so ta popustila. Lomile so sc veje, debla, padala s koreninami izruvana drevesa. Prebivalci z ob- močja gozdnatih Haloz radi pripo- vedujejo, da je v noči od 5. na 6. november 1980 v gozdovih okoli Donačke gore pokalo in grmelo kot da bi sc ,,gora podirala". Po- gled na gozdove naslednje dni je bil kaj žalosten. Veliko sledov ško- de po žledu pa je v nekaterih goz- dovih vidnih še danes. FF Žled je močno poškodoval tudi mladi gozd pod pragozdom na Donački gori. (Posnetek mivembra 1982) Foto: I. Člani ČEZ NOVdLETNE PRAZNIKE VARNOSTNE RAZMERE ZADOVOLJIVE Minuli novoletni prazniki so na področju var- nosti v cestnem prometu minili razmeroma za- dovoljivo, saj so imeli miličniki precej manj de- la, kot pred letom dni. Prav tako je bilo na po- dročju javnega reda in miru. Za oceno smo prosili komandirja postaje milice v Ptuju, Fran- ca Horvata, ki je dejal: ,,( ez novoletne praznike smo naše delo orga- nizirali predvsem v preventivnem smislu, torej čim več smo opozarjali in kaznovali le tam, kjer jc bilo to zares potrebno. Številke iz opravljene analize nam kažcio. r\n cmo v nrimpriavi 7 lan- skimi novoletnimi prazniki imeli zares precej manj dela. V minulih praznikih smo zabeležili 7 ka/nivih dejanj, štirikrat so mojali posredovati naši miličniki na področju kaljcnja javnega reda in miru. v cestnem prometu pa smo zabeležili le pet lažjih prometnih nezgod. Od tega sta le v dveh bili osebi lažje poškodovani, ostale tri pa so bile le z večjo materialno škodo. Moram dodati, da smo že nekaj dni pred pia/niki animirali vse dejavnike, ki skrbijo za varnost — tako v delovnih organizacijah kot v krajevnih skupnostih. Vse to z namenom, da bi vsi skupaj storili vse kar jc v naši skupni moči, da ne bi prihajalo do negativnih dejanj, v škodo družbenega ali zasebnega premoženja. Ce vse /brane podatke sedaj analiziramo, potem ni težko priti do ugotovitve, da so vsi omenjeni dejavniki delovali pozitivno, morda pa so tudi občani bili precej manj negativno usmerjeni, /climo si, da bi tako ostalo skozi vse leto in še naprej, da bi bilo čim manj črnih številk in ne- L-ativnih pojavov v škodo naše družbe!" —OM Priznanja najboljšim kmetovalcem Kako pomembno je pri pridelovanju hrane pravočasno in uspešno spravilo pridelkov ni treba posebej poudarjati. V lanskem letu smo v ptujski občini bili pri tem izredno uspešni, saj je poleg delavcev kmetijskih organizacij in zadrug sodelovalo v spravilu pridelkov nad 1(1.0v in delovnih ljudi. Nič manj uspešni nismo bili pri jesenski seivi, saj nam je poleg dobre volje kmetijskih delavcev šlo na roko tudi v u me. Dohitniki priznanj — najuspešnejši delavci in predstavniki šol ter kmetij- skih delovnih organizacij, ki so se pri jesenski setvi in spravilu pridelkov najbolje i/kazali. p,,,,,.. M. Ozmec Občinski odbor sindikata za kmetijstvo, predelavo in živilsko in- dustrijo je na slovesnosti, ki je bila v četrtek, 30. januarja v delavskem domu Frane Kramberger, podelil priznanja 35 posameznikom, kmetijskih delovnih organizacij in Sol, ki so bili pri spravilu pridelkov in jesenski setvi najuspešnejši. Vse dobitnike priznanj smo v zadnji številki Tednika že imenovali, j^okrat pa objavljamo skupni posnetek vseh dobitnikov, ki jim je p'izročil predsednik SO Ptuj, Franc Tetiekovie. ' _ ^^ Rodile so: Olga Kaučevič, Zg. Pristava 50 — Aleša; Olga Jambriško, Miha- lovei 19 — deklico; Liljana Horvat, Bevkova 3 — deklico; Marta Sitar, Zg.llajdina 58 — deklico; Marjeta Petrovič, Nova vas 55 — Silvo; Marija Bajec, Stogovci 25 — deč- ka; Marija ^kolc, Sp. Poljčane 73 — Danijela; Ana Strelce, Potrčeva 18 — deklico; Danica Marušck, Draženei 56 — deklico; Jelica Ca- luta, Kraigherjeva 14 — deklico; Irena Roškar, Bukovci 91 —dekli- co; /latka Butolin, .liršovei 29 — Matejo; Marija Raknša, Scjanci 19 — /vonka; Dragica Kolarič, Mala vas 27 — Matejo; Milena Staržik, Stojnei 43 — deklico; Marta Galo- vič, Mihovei 37 — deklico; Jožica KnehtI, Krčcvina 16/a— Dorotejo; Maiida Hertiš, Zupečja vas 7 — de- čka; Ingrid Ivanuša, Ormož, Cvetlična 8 — Darjana; Hermina ^•rona, Spolenjakova 5 — deklico; Darinka Vuk, Hrastovec 130 — Dominika; Zdenka Plešcc, ^trafe- lova 7 — Majo; Ema Vincetič, Obrež 42 — dečka; Danica Sirov- nik, l.ancova vas 3 — Andreja; Matilda Suman, Gorišnica 172 — deklico; Terezija Erjavec, Trnovci 48 — deklico; Danica Korošec, Skorba 26/a — Estcro; Verica Hor- vat, Pobrežje 31 — dečka; Dragica Baiiman, Zupečja vas 48/a — de- čka; Majda Kolcdnik, Paradiž 47 — dckiico; Marica Soštarič, Pod- vinci 39 — dečka. Poroke: Jane/ Krajnc, Dornava 114 in Cecilija Proscnjak, Dornava 47; Ivan Kelc, Paradiž 45 in Ana Pinta- rie. Meje 21; Ivan Kolcdnik, Dra- vinjski vrh 5 in Minka Curman, Dravinjski vrh 5; Stanislav Zagor- šek, Mezgovci ob Pesnici 28 in Ma- rija Kovačič, Bukovci 72; Marjan Selinšek, Pobrežje 64 in Hedvika lus, Žctale 103; Robert Sirec, Reše- va 27 in Irena Segula, Pcršonova 24. Umrli s<>: Anton Topolovcc, Dom upoko- jencev Ptuj, roj. 1922, umrl 27. dee. 1982; Ivan Rodcž, Vitan 8, roj. 1903, umrl 28. dec. 1982; Mari- ja Markcž, Dom upokojencev, Ptuj, roj. 1906, umrla 29. dec. 1982; Mihael Sirovnik, Tržeč 37, roj. 1913, umrl 30. dcc. 1982; Blaž Mcsarič, I-inžgarjeva 26, roj. 5. nov. 1982, umrl 31. dcc. 1982; Jo- že! Bezjak, Spuhlja 115, roj. 1910, umrl 27. dec. 1982. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in ra- dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, pošt- ni predal 99. Ureja uredniški ko- legij, ki ga sestavljajo vsi novi- narji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LACEN, odgo- vorni urednik FRANC FIDER- ŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobljekar, Majda Goz- nik, Ludvik Kotar, Martin Ozmec in Marjan Šneberger. Uredništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celo- letna naročnina znaša 360 di- narjev, za tujino 610 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603- 31023. Tiska ČGP Večer Mari- bor. Na podlagi zakona o ob- davčevanju proizvodov in stori- tev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Prijava napak na električnem omrežju Med dela prostimi dnevi (nedelje, prazniki) sc nam lahko primeri, da v stanovanju, bloku ali soseščini oslaticmo brez elektriiine napetosti. Vzrokov za to je lahko več in zelo različnih. Običajno pri napakah v stanovanju prCgorijo varovalke. Zamenjava je lahko rešitev, gotovo pa ne vedno, če ne odpravimo vzroka. Kaj storiti v takšnem primeru? Na ptujskem območju napako prijavimo na telefonsko številko 772—031, to jc številka centrale v TOZD Elektro Ptuj. Med delovnim časom je pot do odprave napak običajna. Drugače pa imajo organizirano stalno dežurno službo, torej ponoči in po dnevi, ob, nedeljah in praznikih. In kaj bo z vašim pozivom v takšnem času? Vaš poziv bo sprejel dežurni v Mariboru. Prav ste prebrali, v Mariboru. Namreč, takoj ko pokličete številko centrale v Ptuju, ste že takoj v povezavi z dežurnim v Mariboru. Ta bo vašo prijavo sprejel in jo posredoval dežurnemu delavcu TOZD I lektro Ptuj na dom, ki vas bo nato obiskal in uredil vse potrebno. Lahko pa se primeri, da se vam na telefonski številki 772031 nihče ne oglasi, nnate pa v slušalki signal kot da v centrali zvoni. Gotovo menite, da ni dežurnega. Vendar temu ni tako. Namreč, centrala v Ptuju ima na eni številki štiri vhodne linije, proti Mariboru pa je le ena. In v primeru, da sc kdo od vas žc pogovarja z dežurnim, ostali trije, ki so v tem času pikiieaii, imajo v slušalki signal, da v centrali zvoni. To je pomanj- ivljivost sedanje /ve/e, ki jo bodo odpravili. V takšnih primerih pokličite še kakšno minuto kasneje. V veliko pomoč so pozivi občanov, če ni napetosti na manjšem oimioCju (soseščina, vas). Tako so delavci elektrogospodarstva piavočasno in točno obveščeni o napaki in kraju, kar je iz centra težko hiiro ugotoviti. Drugače pa je, čc jc izpad na širšem območju. Za takšne i/p.ide delavci takoj vedo. 1. kotar