TRST, sreda 3* avgusta 1955 Leto XI. - Št. 182 (3111) PR h 4 UU.AJNA študijska ikCAJ 9PSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana ▼ gotovini Tel. 94.638, 93 808, 37-338 iS(i(E37-3sI^TVOL^UL- MONTECCH1 št. *, III. nad. — TELEFON 93-M8 IN ^Dravni inT G, ASI: °d «-12-30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — C _ * osn^rtnk« 90 ll»r - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stoloca za 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 28 — Tel. NAROČNINA: mesečna 350, fcetrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. 100 osmrtV^ „„ „ ;,30 J,",,?*1 — Telef°n 37-338 ~ CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60. finančno- Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založoa Slovenije, ! 90 llT * Za FLR3 *a vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tej. 33-83 Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 80 - KB . 1 - 7. - 373 - Izdala Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst rii‘ jui irai(l ■cst Dulles o možnosti nove faze Kodnosih med ZDA in Kitajsko Dl * .10' ( .2, 1 led fot državni tajnik je pozitivno ocenil izpustitev ameriških 0 *'®ev in sobotni Čuenlajev govor - Komentarji svetovnega tiska opustitvi letalcev in ameriško - ki tajskih odnosih v novem ozračju Med !D 350' Si" 375* 38lJ rosi' fli' [eili» 4 — jvieu ^r,nco ”asnjo tiskovno kon-tajnijj rJe ameriški državni "Jnifc T-L. Ul/.ctVIl jal, H. b" Poster Dulles de-m‘nškihU g?eta izpustitev a ^u*Ulai«»t piIot°v in sobotni ^etek v, Kovor pomeniti za-nove faze v odnosih 25 lr ‘vet. ‘‘tani ’ °m. Duii Kitajsko in ostalim es je na drugi |lj«vj Ame^ki Kltai:'ko' naj da in svetu ^JitršnikV® V?e »iii za dosego i. v retf* Si'f feliit; id P 'etn4; .0. * 2^ e(Pž '•'tšnih u i- za uosego * Atiji svojih namenov rišlco*el tako označil ame-s. do Kitajske; j«ti, a-tlne nameravajo poga-Perjen k r Je proti njim na-da j. f?mokres; zdaj se zdi, "‘okre« * j ska umaknila :-a-t°jj. ’ °da treba je, da o-^avi>i ?°P°.ln°ma izgine. Dr-Piiienio J11*' ie nato izrazil ,'nenip J JV nato izrazi *a,)ie hna - ulegne bi*' vpra-}irned »i ,?Lnosti Formoze eno 10 ‘elo Hoi ki lahko traja-teSena ^"..ne da bi bila Peljal.’ a3 *’ ne da b' Pri' *oVornjego ®r na vč* b?sede kot od- , - ..m^jšnji napad hi- EtenCharthyja' k 2enevi #8nl\°werja, da je ki je I «Podpiral stvar ti- ranije in zločinan in da na- jo rešiti vprašanje Formožen. merava «prodati» Cangkajška. Laburistični «Daily Heraldn Današnji »Manchester Guar- pa pravi, da ZDA s tem, da diann pa poudarja, da se je , se uradno pogajajo s Kitaj še enkrat pokazalo, da ima Eisenhower mnogo večje sposobnosti presojanja kot voditelji njegove stranke. Ce bi Eisenhower svojčas sledil zahtevam senatorja Knowlanda in odredil blokado kitajske obale kot represalijo za obsodbo letalcev, bi bil rezultat ne njihova osvoboditev, temveč zelo verjetno povsem nesmiselna vojna, poudarja list. Večina ameriških listov posveča danes svoje uvodnike vesti o izpustitvi ameriških letalcev, zaprtih na Kitajskem. Listi poudarjajo, da prihaja vest o tem obenem z začetkom kitajsko-ameriških razgovorov v Ženevi in se oprašujejo, kaj poskuša Peking s tem doseči. Videti je, da vsaj nekaterim ameriškim krogom izpustitev letalcev ni ravno najbolj pogodu. #New York Times« piše, da poskuša kitajska vlada zasekati nove vrzeli v formoškem vprašanju in ustvariti pri nacionalistih dvome v pripravljenosti ZDA. da jim še pomagajo. Nadalje bi radi Kitajci, nadaljuje liet, enkrat za vselej postavili vprašanje njihovega sprejema v OZN, zlasti pa bi radi, da »ZDA zapustijo svoje interese na Pacifiku«. «New York Herald Tribune« pa pravi, da ZDA »ne bodo pozabile, da osvoboditev ujetih letalcev ne izbriše zločina, ki ga je predstavljalo njihovo zadrževanje v ječi«. Kljub temu pa, pravi list, je osvoboditev pilotov lepa novica, Pač pa je vest o osvoboditvi letalcev sprejel z velikim zadovoljstvom londonski tisk, ki poudarja, da pomeni to dober znak za ženevske razgovo. re. »Times« poudarja, da je to »nov dokaz, da Kitajska hoče, da bi razgovori dosegli svoj namen, in je pripravljena na popuščanje«. List nadaljuje, da se lahko udeleženci pogajanj zdaj posvetijo, ne da bi izgubljali čas, svoji glavni nalogi, se pravi vza- sko, priznavajo pomen in veljavo te države, kar bi polagoma moralo pripeljati do sprejema Kitajske v OZN. Nič drugega ne bi bilo tako potrebno za svetovni mir, zaključuje list. BaKarič s poslanci prispel v moshvo MOSKVA, 2, — Danes ob 14. uri je prispela v Moskvo jugoslovanska parlamentarna delegacija z dr. Vladimirom Bakaričem na čelu. Na moskovskem letališču so delegacijo sprejeli predsednik zveznega sveta Vrhovnega sovjeta Volkov, predsednik sveta narodnosti Laskis, sekretar prezidija Vrhovnega sovjeta Pegov, ministra zvezne vlade Antonov in Pavlov, namestnika zunanjega ministra Gromiko in Zorin, državni partijski in sindikalni funkcionarji ter večje število državljanov. Pri sprejemu je prisostvoval tudi jugoslovan- ski veleposlanik v Moskvi Do-brivoje Vidič. V pozdravu jugoslovanski delegaciji je predsednik zveznega sovjeta Volkov poudaril, da pomeni ta prihod vesel dogodek za sovjetske državljane. ki se spominjajo na skupne borbe med vojno. Izrazil je upanje, da bo obisk jugoslovanske delegacije nudil možnost njenim članom, da se seznanijo s pridobitvami sovjetskega ljudstva. »Jugoslovanska parlamentarna delegacija, je rekel Volkov, se bo lahko prepričala, kako globoke so pri nas simpatije do jugoslovanskih narodov«. Na koncu je izrazil prepričanje, da bo ta obisk okrepil odnose med obema državama v korist obeh narodov in miru v svetu. Dr. Vladimir Bakarič je v zahvali za prisrčni sprejem omenil nedavne besede predsednika Tita, da ni nobenega razloga, da med jugoslovanskim in sovjetskim ljudstvom ne bi bilo prijateljstva in vzajemnega razumevanja. Dodal je, da se bo delegacija trudila, da prispeva k medsebojnemu zaupanju in sodelovanju med narodi. VAŽNE IZJAVE PREDSEDNIKA FLRJ SKUPINI AMERIŠKIH DRŽAVLJANOV Pclciai HJIJ meti Vzhc cin: Itclje je Mii me pa Eisenhowerjev predlog o vzajemnem nadletavanju je trenutno neizvedljiv, vsekakor pa je izraz iskrenega človeka - Jugoslavija je važen moralni činitelj pri reševanju mednarodnih vprašanj - Za slabe od* nose z ZSSR je bil glavni krivec Stalin - Velesile bi morale dati jamstva onim državam, ki nočejo stopiti v bloke - Od ZSSR Zahodu ne grozi nevarnost • Poslanica predsednika Tita ameriškemu ljudstvu BEOGRAD, 2. — «Eisenho-werjev predlog o legalnem vohunstvu se zaenkrat ne more uresničiti,« je izjavil maršal Tito in dodal, da to ne zmanjšuje vrednosti in pomembnosti Eisenhovverjevega predloga. «Ne mislim, da takšni predlogi niso koristni, vendar se iz več razlogov ne morejo uresničiti. Niti ZDA, niti ZSSR namreč ne morejo tako daleč, dokler nekako ne rešijo drugih vprašanj, na katerih so zainteresirane tudi druge države«. Predsednik Tito je izrazil to mnenje v razgovoru, ki ga je imel 25. julija s 30 ameriškimi državljani, slušatelji seminarja «F,ddy Shervvood«. Ameriški državljani so preživeli v Jugoslaviji sedem dni in se pred odhodom dve uri in pol razgovariali s predsednikom Titom o jugoslovanskih in mednarodnih problemih. V odgovoru na vprašanja o rezultatih ženevske konference, je predsednik Tito dejal: »Rezultati Ženeve so skoraj pozitivnejši, kot sem pričakoval. Vesel sem, da je konferenca potekla v takem duhu, v kakršnem smo vedno mislili, da se morajo voditi razgovori med državniki. Rezultati po mojem mnenju niso majhni in upam, da bodo nadaljnji razgovori imeli prav toliko uspeha kot ti. To bo končno gotovo pripeljalo do onega, kar si človeštvo želi: da se ohrani mir.s O Eisenhovverjevem predlogu, da bi letala ene države letela nad ozemljem druge, je predsednik Tito dejal, da je to predlog izredno jskre^ nega in idealnega človeka, ki globoko idealizira mir, Toda predlog se dotika vprašanja razorožitve, to pa je stvar, ki mora iti polagoma. «Obisk Hruščeva in Bulga-nina v Beogradu je imel pozitivne rezultate, toda sklenjen ni bil noben sporazum, ki bi imel za posledico povratek Jugoslavije na pozjcije iz- Kitajska pripravljena izpustiti tudi ameriške civilne jetnike Enodnevni odmor v kitajsko-ameriških razgovorili v Ženevi ho omogočil obema delegacijama nova posvetovanja n svojima vladama ZI>A zahtevajo repatriacijo 40 civilistov, Peking pa jili ponuja 45 2ENEVA, 2. — Danesi predpoldne se je v Palači narodov v 2enevi nadaljevala kitajsko-ameriška konferenca veleposlanikov. Današnja druga seja je trajala vsega skupaj 55 minut, kratko poročilo, ki je bilo izdano kmalu po koncu jemni repatriaciji državljanov | seie, Pa pravi, da sta John-obeh dežel. »Times« nadalju. je, da je bila uresničena nova važna etapa na poti k a- meriškemu priznanju pekinške vlade. Tudi neodvisni desničarski «Daily Express» sodi, da gre za prvi korak k ureditvi vprašanj Daljnega vzhoda in sprejema Kitajske v OZN. »Daily Mail« poudarja, da so Amerikanci zahtevali osvoboditev letalcev kot dokaz kitajske dobre volje in da torej «zdaj skoraj ni več veljavnih ovir, ki bi mogle preprečiti, da se Kitajci in Amerikanci sestanejo in poskuša- son in Vangpingnan nadaljevala z razpravljanjem o drugi točki dnevnega reda se pravi o povratku civilistov obeh držav v domovino. Poročilo dodaja, da bo tretja seja v četrtek 4. avgusta predpoldne. Ta presledek v poteku konference je povzročil precej ugibanja. Ameriški predstavnik je izjavil, da bo takih presledkov verjetno še več. «Pot do Pekinga je dolga«, jo dodal in pri tem verjetno mislil na čas, ki je potreben, a in vrhovni svef za obrambo li P£emesMlvi čet ZDA v Italijo odbor 'j' razPravHanja ni bilo izdano nobeno poročilo - Parlamentarni dat,0r- 0 sodni postopek proti \A7alterju Audisiu, Mussolinijevemu likvi-v_ ■ zaradi zatrjevane «malverzacije» ob napadu na Mussolinijevo kolono ii~Sedruka poa Predsedstvom ’..i,ato „„republika Gron- "sLv,'ade n p°P°'dne še na S***« ševedaP°tekUu prvega Vok 1"o ti-c da ni bilo ob- »Ori "u tinh„ 111 ouo oo-Dubli«* le h o p°™«ilo, go-osot.- predsednik - - re* ni no- e p o*4 i V*«>e"°nabr nikakor J*t v Jtonti d Prihodom no-ki Iv alijo a ameriških 'li (SIO|'Pa čeprav v ob-viadj Pa' i* Poročila o vlad-t0čit "ajprel • da Je junanjeagPraVljala ° A c?,l'lrS nak‘L‘‘njesa ministra ,'«(!» 'sk.usiio Je slednii P?1 nato pa je Poročilo odo*. bi*t’Ja b0ls‘r> :i$ s , -u «0 nato skle-!ki>l l prou^S>e odbor mi‘ Sh^dK1 sl?eme zakon-fr Cehje °v\ zadevajo fjstavf.^rtno Ustavnih določb De T^Jajo o "Prave. Odbor - M^>"istri Gonell i, n * feilj ^ro, QSnPteds‘eld°orvaiGava’ Vig0-. Me,)- u°vai pa mu bo !«> i? cel0 V ’ d> 'i k‘ 6rit«V, Zakonci ■1 5Vet sprejel !*dst 8Poraz k.i načrt za odo-a h!?1" viJma lned predle .o ? in o6* t mi"'stretvom >• MeZ> "a TržRlede r8dil-a tu!?- važnefs a m ozem-i-.di oa-lne^e sklepe spa- ut itflh.i v oreaniraciii °hski obnovo v orRan‘zaciji z°8 Novele ter za. I nV eVropaskeaBtifi,kacilo i" - ; ‘»ni - Poraz„ Jiskega kulturne^ d ,ra_zum kulturne. '4 ‘S id tf v O ,hit'tia ,Parizu'a\Tn Podpisanega ?« je ?? kl"etii^t pradlog mi-?redlr,^ ada odnK ? ln S°zdo-iard lir *a izdate«. 4 zakonski "ifilr '‘lr Za ia,, k treh mili-hb°iišain ter i"? de,’a in bo-bfavi zeif^Tilijard za ViJUjt Siede i’54- O raz- 6or°čileet v ltaetrStitve ame" hledu 0 današu- pa uradno ?9lha Pwarlamentar' Sej’ mol4i-omisija ?"a Posveto-*«» odl0^ Proučitev poeno- tenju dohodkov državnih nameščencev je zasedala danes ves dan. Po dolgi razpravi je komisija sklenila priporočiti vladi, naj bi do julija prihodnjega leta, ko bi prišlo do celotnega poenotenja plač, vlada določila dodatek tako. da bi vpoštevala draginjo posameznih mest službe namesto števila prebivalcev posameznih mest. Nato je komisija odobrila dodatek, s katerim se za 16 odst. poveča dosedanja dra-ginjska doklada za upokojence z veljavnostjo od l. julija 1955. Glede dodatka zaradi prisotnosti, naj bi železniško in poštno osebje namesto takšnega dodatka prejemalo dodatek, ki je sestavljen iz dveh delov: stalen dodatek, ki bi bil višji od nagrade za prisotnost za ostale državne nameščence, in spremenljivi dodatek, ki bi bil določen v odstotkih stalne plače. Vladni ukrep predvideva nadalje izplačilo vsote, ki odgavarja 25 dnevnim nagradam za prisotnost. Jutri bo komisija nadaljevala z delom. V Massa Carrara je 7.000 delavcev, ki so zaposleni pri obdelavi marmorja prenehalo s stavko, ker so sindikalne delegacije dosegle sporazum z združenjem indutsrijcev, na podlagi katerega ne bodo mezde delavcev zvišale za 10 odst., poleg tega pa bodo prejemali za menzo po 3o lir dnevno. Odbor za odobritev sodnega postopka proti poslancem je danes z večino glasov odobril zahtevo, naj se začne sodni postopek proti znanemu poslancu KPI Walterju Audisiu, ki je ob koncu voi-ne pred desetimi leti likvidiral Mussolinija zaradi »malverzacije v škodo privatnikov«, kar na) bi bil Audieio zakrivil proti Mussolinijevi koloni, ko je ta bežala proti švicarski meji jn bila ustavljena blizu >D°nga. Poročilo ja imol v ime- nu večine poslanec Foderaro. ki je predlagal izročitev, v imenu manjšine pa poslanec Merizzi, ki je bil proti izročitvi. Tretji dan kongresa esperantistov iz 35 držav. Danes je zasedalo več strokovnih komisij. Na enem sestanku so profesorji esperanta 15 držav diskutirali V esperantu o pedagoških vprašanjih v zvezi z esperantom. Istočasno so se vršile skupščine katolikov, protestantov, zdravnikov, filatelistov itd. v okviru lekcij esperanta, ki se vršijo na bolognski univerzi. Na sestanku je govoril prof. Johan Rosbach iz Norveške o grški mitologiji, prof. Ivo Rotkvič iz Jugoslavije o odnosih med jezikom in literaturo, prof. Vincenzo Musella iz Rima pa o italijanski obnovi. Komisija bo jutri na plenarni seji poročala o svojem delu. Zvečer ie bil kongresistom prirejen sprejem, ki so se ga udeležil: v nošnjah posameznih držav. V Rimu se bo jutri začel proces pred porotnim sodiscem proti sedmim obtožencem zaradi «iždaje državne tajne in atentata na nacionalno in internacionalno varnost«. Glavni obtoženec je Mario Caluori, funkcionar ministrstva za industrijo. ki je 'i koordinacijskega oddelka z atlantskim paktom, naj bi bil nekemu Mdu Plntu in drugim osebam izdal vsebino dokumentov glede del, ki jih je naročila NATO raznim državam atlantskega pakta, del, ki bi morala ostati v tajnosti Verjetno je, da Aldo Pinto ne bo navzoč na razpravi, ker je v norišnici Santa Maria della Pieta. ^ predno bo lahko dobila kitajska delegacija nova navodila od svoje vlade. Nekateri opazovalci pa razlagajo ta odmor v poteku konference tudi z današnjim prihodom glavnega tajnika OZN Daga Hammarskjoelda v ^enevo. Goviifi se namreč, da namerava Hammarskjoeld načeti pri ameriški delegaciji vprašanje morebitnega bližnjega sprejema LR Kitajske v OZN. O poteku današnje seje ni hotela nobena delegacija povedati podrobnosti. Ker pa se ve, da je na včerajšnji otvoritveni seji prvi govoril kitajski predstavnik, je zelo verjetno, da je danes izrazil svoje mnenje ameriški veleposlanik Johnson. Sodijo, da je Johnson zahteval repatriacijo vseh ameriških civilistov, ki So še na Kitajskem in sicer kot pogoj za vsakršna pogajanja o ostalih vprašanjih. Po nepotrjenih vesteh iz zahodnih virov bi bila Kitajska pripravljena takoj dovoliti odhod 12 ameriških civilistov, ki niso v zaporu, ki pa doslej niso dobili izhodnega vizuma. Skupno število ameriških civilistov, ki jih zadržujejo na Kitajskem je 40, vsaj po ameriškem seznamu. V azijskih krogih, ki so blizu kitajske delegacije, pa kroži vest, da je kitajska vlada zelo kmalu pripravljena izpustiti vse ameriške civiliste. Nastalo je nesoglasje glede njihovega števila: ameriški veleposlanik je danes izročil Vangpingnanu seznam, ki našteva 40 imen, medtem ko je za kitajske oblasti ameriških civilistov na Kitajskem 45. Po kitajskih zatrdilih gre še za 5 oseb, ki zagotavljajo, da imajo ameriško državljanstvo. V istih krogih zatrjujejo nadalje, da so se*Amerikanci in Kitajci sporazumeli po posvetovanju s Krišno Menonom, da bodo poverili repatriacijo državljanov obeh dežel nevtralni komisiji, za katero bi verjetno prevzela odgovornost Indija, ki bi poslala svoje funkcionarje na Kitajsko in v ZDA. Ameriški veleposlanik Johnson je imel pred današnjo sejo zaseben razgovor z Nehru-jevim osebnim predstavnikom Krišno Menonom. Ta je po razgovoru izjavil novinarjem, da bo po njegovem mnenju vprašanje repatriacije ameriških civilistov zelo hitro rešeno. Krišna Menon je nato z letalom odpotoval v Novi sodijo, da namerava Vanging-nan predložiti Johnsonu besedilo sporazuma, ki bi bil sklenjen med ZDA in Kitajsko in s katerim bi se obe državi obvezali, da se ne bosta zatekali k.rili za reševanje mednarodnih vprašanj. Na vrsto bo verjetno prišlo tudi vprašanje Formoze. Zatrjujejo, da je kitajski vele-, poslanik pooblaščen zagotoviti Johnsonu, da se Kitajska ne bo poslužila sile za osvoboditev Formoze. če bosta otoka Kvemoj in Macu prepuščena pekinškim oblastem in če ZDA načelno priznajo upravičenost pekinških zahtev po Formo- zi. Pač pa bo kitajska vlada odločno zavrnila veako rešitev, ki bi predvidevala internacionalizacijo Formoze. AstronavtiCni kongres prihodnji lato»Rimu KOPENHAGEN. 2. Mednarodni astronavtični kongres je sklenil, da bo prihodnje leto kongres v Rimu, in sicer v drugem tednu septembra. Dosedanji predsednik Frederick Duvant (ZDA) je bil potrjen za predsednika še za eno leto. Novi podpredsednik je Italijan prof. Antonio Crocco. BUENOS ' AIRES, 2. — Zaradi eksplozije v vojaški tovarni municije v Rio lercero pri Cordobi je en delavce izgubil življenje 6 pa jih je bilo ranjenih. Delhi na ponovno posvetovanje z Nehrujem. Ker se zdi, da je veleposlanik Johnson dobil ponovno navodila, naj ne pristane na diskusijo o drugih zadevah, dokler ne bo rešeno vprašanje civilistov, se bodo verjetno šele po rešitvi tega vprašanja, najbrž prihodnji teden začela prava kitajsko-ameri-ška pogajanja, ki bodo zajela večji del obširne problematike odnosov med obema deželama. Veleposlaniku Vangpingnanu pripisujejo namen, da resno sproži vprašanje skorajšnjega sestanka med Dulle-i.som in Cuenlajem. Nadalje Faure in Pinay povabljena v Moskvo Vabilo jo francoskima državnikoma danes izrodil sovjetski veleposlanik Vinogradov * Datum obiska k ni določen PARIZ, 2. — Sovjetski veleposlanik v Parizu Vinogradov, ki se je nedavno vrnil iz Moskve, je danes obiskal ministrskega predsednika Faur ra in zunanjega ministra Pi-naya, ki ju je v imenu svoje vlade povabil, naj obiščeta Moskvo. Iz francoskih uradnih virov sicer še ni nobenega potrdila, vendar se zdi, da sta Faure in Pinay vabilo sprejela, čeprav je zh formalen pristanek potrebno, da Faure poprej o tem obvesti predsednika republike. Sovjetska vlada za obisk francoskih državnikov ni predlagala nobenega datuma. V pariških krogih poudarjajo, da spada sovjetsko vabilo v okvir novih odnosov, ki so se ustvarili med ženevsko konferenco in katerih prvi izraz je bilo uradno vabilo Hruščevu in Bulganinu, r.aj obiščeta Anglijo. Sicer pa je Faure za sedaj zaposlen s kočljivim vprašanjem Severne Afrike, ki mu zadaja dokaj parlamentarnih skrbi. Danes je francoski republiški svet (senat) začel debato o ratifikaciji francosko-tuniških konvencij, ki se bo po splošnem mnenju sicer končala ugodno za vlado, čeprav ne bo lahka. Pet senatnih komisij je konvencije že odobrilo. Z izglasovanjem v republiškem svetu postanejo konvencije, ki jih je narodna skupščina že odobrila, izvršne. V tem primeru bo verjetno vlada nadomestila sedanjega guvernerja, generala Boyera de la Toura, s civilno osebnostjo. pred Ženevsko atomsko konferenco Največje c znanstveno losedan zborovat je ije m it ii nesrečo »Kas!* Fiim> legacije na konferenco v Ban-dungu. Komisija je ugotovila, da je nesreča nastala zaradi sabotaže in sicer s peklenskim strojem, ki so ga lahko spravili v letalo samo v Hongkongu. Nehru je dodal, da je pekinška vlada zbrala točne podatke o zaroti in jih dala na razpolago hongkonškim oblastem. Izrazil je upanje, da bo preiskava v Hongkongu kmalu pripeljala do aretacije in kaz>-novanja krivcev- pred leta 1948», je rekel predsednik Tito v odgovoru na več vprašanj o politiki jugoslovanske vlade »Jugoslavija zavzema v svoji zunanji politiki stališče miroljubne države. Zaradi tega je naletela na najboljši odmev v Indiji in v drugih državah, ki gojijo podobne težnje. Jugoslavija je pripravljena, da po svojih možnostih in moralnih silah prispeva k ohranitvi miru v svetu. Toda mi danes niti ne mislimo na to, da smo nekak evropski ključ za reševanje mednarodnih vprašanj. Toda moralni faktor igra v svetu vse večjo vlogo, moralno moč pa ima lah-ko tudi neka mala država, včasih celo večjo kot kaka velika.« »Med Jugoslavijo in ZSSR. Je nadaljeval predsednik Tito, ostanejo razlike, ki so precej velike. Toda to ne pomeni, da so te razlike takšne narave, da bi bilo absolutiio potrebno, da ostaja spor med obema državama«. »Po Stalinu so v ZSSR novi voditelji prišji do prepričanja, da v svetu ne more veljati samo en tip kakršnega koli sistema, da v svetu obstajajo mnogi narodi z lastnim razvojem in da je treba, da vsak narod sam odloča o svoji poti. Sovjetski voditelji so priznali, da so bili nekateri ljudje, ki so delali krivico Jugoslaviji. Oni so rekli, da je bil glavni Berja. Jaz pa mislim, da Je treba vključiti tudi njega, da pa je glavni bil Stalin. Prišlo je do soglasja o tem. da Jugoslavija na svoj način gradi svoje notranje življenje, da vodi Jugoslavija miroljubno zunanjo politiko in da ZSSR na vse to absolutno pristaja.« Na vprašanje o bodočih odnosih med komunističnima partijama Jugoslavije in ZSSR je Tito dejal, da seveda v nobenem primeru ne prihaja v poštev neka nadvlada ali podrejanje enega drugemu. «Kot sodelujemo z naprednimi strankami in gibanji v raznih delih sveta, tako bomo sodelovali z njimi, kadar gre za vprašanja, ki so »kupnega interesa. Mi ne odklanjamo izmenjave izkušenj. Lahko pa reečm, da je v dosedanjih odnosih z vzhodnimi deželami Jugoslavija odigrala zitivno vlogo v ko- precej pozitivno vlogo rist miru in mednarodnega sodelovanja v svetu.« Predsednik Tito je nato dejal, da so v sosednih deželah tudi ljudje, ki niso navdušeni s takšnim razvojem odnosov med Jugoslavijo in ZSSR. Ni vse odvisno od, Sovjetske zveze; Sovjeti so danes v mno-gočem spremenili svoje stališče tudi do notranjih vprašanj teh dežel. Sprememba gledanja na razvoj v Jugoslaviji pomeni obenem tudi pozitivno spremembo v gledanju na odnose med ZSSR in drugimi državami. »Jugoslavija ne misli zdaj trgovati samo z Vzhodom«, je rekel Tito, ko so ga zaprosili, naj primerja ZSSR n ZDA kot tržišče in partnerja v gospodarskem sodelovanju. »Jugoslavija je sklenila trgovinske in druge sporazume z zahodnimi državami, zdaj pa jih sklepa tudi z vzhodnimi, kajti mi bomo na Vzhodu prodajali in kupovali ono, česar ne moremo na Zahodu in obratno. Mi imamo namreč zelo slabe izkušnje z enostranskim vezanjem v izmenjavi blaga in se na to eno- Okrog 800 znanstvenikov iz 33 držav bo sodelovalo na prvi mednarodni konferenci o uporabi atomske energije v mirne namene - Izjava vodje jugoslovanske delegacije dr. Pavla Savica NOVI DELIH. 2. — Indijski ministrski predsednik Nehru je sporočil danes parlamentu rezultate dela indonezijske preiskovalne komisije o nesre- ___________ _ ______ či letala »Kashmir Prinčess«. sovjetske električne centrale ki je prevažalo del kitajske de-1 na atomski pogon. ŽENEVA. 2. - Ženeva bo v kratkem prizorišče enega največjih znanstvenih zborovanj do zdaj. Okrog 800 atomskih znanstvenikov iz vseh delov sveta bo prisostvovalo prvi mednarodni konferenci o uporabi jedrske energije v miroljubne namene. Zastopniki 33 evropskih in izvenevropekih držav bodo prebrali okoli 400 razprav o miroljubni uporabi atomske energije. Znanstveniki, ki pripravljajo konferenco, so pregledali do zdaj več kot 1000 razprav, med katerimi je tudi 80 del jugoslovanskih znanstvenikov. Znanstvena dokumentacija konference obsega 88.000 strani ali več kot 25 milijonov besed. Vsa znanstvena dela bodo pre. vedena v štiri jezike Združenih narodov: angleščino, francoščino, ruščino in španščino. Združene države Amerike bodo poslale največje število del in znanstvenikov. Sovjetska zveza bo poslala v Ženevo okrog 100 znanstvenikov, ki bodo seznanili konfe-Irenco s popolnim delovanjem BEOGRAD. 2. — Akade- mik dr. Pavle Savič, vodja jugoslovanske delegacije, ki bo od 8. do 20. avgusta v Ženevi sodelovala na prvi mednarodni konferenci za u-porabo nuklearne energije za miroljubne namene, je izjavil danes sodelavcu Tanjuga, da ."i bo jugoslovanska delegacija prizadevala, da po svojih močeh prispeva k uresničevanju ciljev, postavljenih na zasedanju glavne skupščine OZN. ki je sklicala to konferenco. Treba je zagotoviti svobodno izmenjavo izkušenj vseh dežel na tem področju, je dejal akademik Savič. V tem sodelovanju je treba nuditi pomoč gospodarsko nerazvitim deželam, to je naloga tistih. ki so v tem pogledu na boljšem. BONN, 2. — Nove hiše, ki jih bodo gradili v Nemčiji od prihodnjega leta dalje, bodo morale biti opremljene s protiletalskimi zaklonišči, Tako določa zakon, ki ga je nedavno odobril Bundestag. stransko pot ne bomo več vrnili. Kar se tiče finančnega sklepa, težimo mi zatem, da bi čimprej likvidirali potrebo po pomoči iz inozemstva. Mi delamo največje lapore in želimo, da bi ne le dosegli, da nam ne bi bila več potrebna pomoč od zunaj, temveč tudi, da bi mi lahko drugim pomagali.« »Združitev Nemčije se ne more zavlačevati za večne čase,« je dejal predsednik Tito. ko so ga vprašali za način in pogoje, v katerih bi moralo priti do nemške enotnoati. »Mi mislimo, da v sedanjem razdobju ni mogoče uresničiti nemške združitve in da je zato treba delati postopoma. Mislim, da je to najbolje pokazala ženevska konferenca. Jugoslavija zeli, da bi bila Nemčija zdruzena, da pa bi ostala miroljubna in demokratična država. Mi imamo slabe izkušnje z Nemčijo, zelo smo trpeli zaradi nje in zato nam ni vseeno, kdaj bo to vprasa-uje rešeno. Zaradi tega zeli Jugoslavija, da bi prišlo do nemške združitve in da bi bila podana potrebna jamstva tako glede Jugoslavije kot glede drugih držav, ki so največ trpele zaradi Nemčije.« Rredsednik Tito je dejal, da ne pripisuje velike važnosti neki nevtralnosti posameznih držav. Za Nemčijo pa je to preprosto nemogoče; to ne bi bilo v skladu z načelom neodvisnosti in suverenosti. Obstaja pa druga možnost — možnost zbliževanja držav, ki niso v blokih. »To naše stališče sloni na tem, da bloki niso srečno sredstvo za reševanje spornih vprašanj v svetu. Ko se začenja blokovsko politično in ideološko grupiranje, vedno sledi tudi vojaško grupiranje.« »Mi pa poznamo posledice in zato sodim, da bi morale velesile, ki so danes razdeljene na bloke, dati jamstva onim državam, ki nočejo stopiti v bloke.« in izvedli decentralizacijo tako v upravi kot v gospodarstvu. Z eno besedo, mi izvajamo najširšo demokratizacijo.« Razen gospodarskih težav po besedah predsednika Tita Jugoslavija nima drugih notranjih problemov. Te težave so nastale v glavnem zaradi naporov za industrializacijo države. Zaradi industrializacije je Jugoslavija prevzela v inozemstvu velike obveznosti, ki so zanjo veliko breme. »Morali smo in moramo izvažati več, kot smemo, samo da bi zadovoljili naše obveznosti. Toda vse to so prehodne težave. a najhujše smo že prebrodili.« Na vprašanje o položaju cerkve v Jugoslaviji je predsednik Tito rekel, da razne veroizpovedi ne morejo vplivati v tem smislu, da se obnavlja medsebojna nestrpnost med raznimi jugoslovanskimi narodnostmi. «Mi smo vprašanje enotnosti naših narodov rešili že med vojno. Pri nas to sploh ni več problem Tudi, ko bi hotela, cerkev, ne hi mogla razdvojiti naših narodov. Cerkev je ločena od države, in država nima z njo nobenega opravka. Religijo imamo za nekaj, kar realno obstaja, in česar z administrativne poti ni mogoče odpraviti. V Jugoslaviji je imelo Vse. kar je obstajalo kot nesporazum med državo in cerkvijo, politično ozadje. Razume se. da nismo mogli dovoliti, da bi se cerkev vmešavala v državne zadeve. Prav zaradi tega prihaja tudi d« manjših sporov.« O komunizmu Balkanski pakt in odnosi z Italijo Tito je obširno prikazal jugoslovansko stališče o namenih balkanskega pakta. Ta pakt je bil sklenjen v času, ko so se tri balkanske države čutile ogrožene. Zdaj, ko ta nevarnost ni več neposredna, tega pakta ni treba razvijati v intenzivno vojaškem smislu; sodelovanje med tremi državami balkanskega pakta mora dobiti bolj značaj mirnega sodelovanja na gospodarskem, političnem ;n kulturnem področju. Balkanski pakt je regionalni sporazum m V primeru nevarnosti začnejo veljati njegove določbe o vojaškem sodelovanju Take nevarnosti zdaj ni -n zaradi tega ni treba forsirati te strani. Ko bo dosežena kolektivna varnost, bo tudi balkanski pakt izgubil svoj vojaški značaj, kot se bo zgodilo tudi z vsemi drugimi pakti. O odnosih z Italijo in vprašanjih Trsta Je predsednik Tito dejal, da Je Jugoslavija zadovoljna, ker Je bil odstranjen spor, ki je zastrupljal odnose med Jugoslavijo in Italijo. «Ce se gleda z druge strani, je rekel Tito, in se vidi, kaj vse je Jugoslavija žrtvovala, da bi se rešilo tržaško vprašanje, Je razumljivo, da glede tega ne moremo biti zadovoljni. Toda zadovoljni smo, ker ni več onih skrbi, ki so nas trle, ki so zastrupljale odnose med nami in Italijo. Predsednik Tito je nato na kratko povzel svoje poglede na mednarodni položaj in dejal, da se je egloboko prepričal, da Zahodu ne preti nevarnost od ZSSR«, da pa »nobena država nima toliko možnosti, da prispeva k miroljubni in aktivni koeksistenci med narodi, kot jih ima Amerika.« Kar se tiče OZN. je Tito dejal. da bi bilo potrebno, da bi imele male države več svobode v svoji dejavnosti. Notranja politika Največje število vprašanj, ki so jih postavljali ameriški državljani predsedniku Titu, s« je nanašalo na jugoslovanska vprašanja. Na vprašanje o razlogu za upadanje števila kolektivnih posestev v Jugoslaviji je predsednik Tito dejal, da je do tega prišlo predvsem zato, ker Jugoslavija ni imela dovolj mehanizacije. »Poleg tega, je dodal Tito. smo mi začeli s kolektivizacijo, vendar pa administra livno ustvarjanje zadrug ni bila pravilna pot pri nas. Toda mi ne opuščamo zamisli, da bo treba nekega dne na neki način združiti majhna posestva. Tudi v Ameriki je prišlo do tega. Najti bomo morali neko rešitev, kajti zdaj moramo uvažati mnogo žita. Seveda mi tega nočemo doseči po prisilni poti, temveč s prepričevanjem naših kmetov, da sedanji način individualnega obdelovanja ni ko risten niti za njih niti za državo. Razen glede kmečkih zadrug mi nismo spremenili svoje politike. Mi smo izboljševali in izpolnjevali naš upravni in gospodarski sistem Na vprašanje, ali je jugoslovanski komunizem način sistema vladavine, ali pa je to ekonomski sistem, ali pa življenjski način, je Tito odgovoril: »To je v glavnem ekonomski sistem, toda razume se. da je z gospodarskim značajem pogojen tudi politični in kulturni način življenja. Vse sloni na gospodarskih osnovah in stvar je v tem. kako bi čim hitreje prišli do izboljšanja življenjske ravni. Za to gre v vsaki deželi in mi poskušamo na ta način, na socialistični ekonomski način. Ta sistem v nobenem primeru ne kvari moralnih načel in moralnih pridobitev preteklosti. Z našim sistemom smo iz nacionalno razcepljene dežele ustvarili enotno Jugoslavijo. Mi smo praktični ljudje in jemljemo tako z Vzhoda kot z Zahoda ono, kar vidimo, da je dokazano kot dobro. Zaradi Vsega tega igra Jugoslavija zelo pozitivno vlogo. Sedanji dogodki pa nam dajejo vse zadoščenje in potrjujejo naše teze. Tudi ženevska konferenca je pokazala. da smo mi pravilno ocenili in odgovorili, na kak način naj človeštvo nadaljuje svojo pot, da ne bi prišlo do spopada.« e V tem pogledu predstavlja Jugoslavija v določenem smislu most med Vzhodom in Zahodom. Mislim, da Je mnoge bolje biti most kot Jez,« je poudaril Tito. «Kako se bo dosegel komunizem v Jugoslaviji? To bo trajalo dolgo,« je dejal Tito, kajti to je idealna stvar. To je vprašanje gospodarskega razvoja in človeške zavesti, to ni samo notranje vprašanje, kajti nobena dežela tega ne more sama uresničiti brez zunanjih vezi.« Po Titovem mnenju gre za spreminjanje družbenih oblik v svetu. Do mnogih sprememb pa je že prišlo, tudi v Ameriki i,n mnogih drugih državah. Ob koncu razgovora je predsednik Tito na prošnjo vodje delegacije Piplerja naslovil poslanico ameriškemu ljudstvu. »Hotel bi reči ameriškemu ljudstvu, da Jugoslavija tako kot v najtežavnejših časih tudi danes gleda na ameriško ljudstvo in Ameriko kot deželo. v katero lahko ima zaupanje. Naše ljudstvo zaupa v razumevanje ameriškega ljudstva; v polni meri smo razumeli pomoč, ki nam jo je nudilo ameriško ljudstvo. Naše ljudstvo je hvaležno za to pomoč, ki jo je dobilo v težkih dneh« aV nobenem primeru ne mislimo spremeniti svoje politike in svojih odnosov do Amerike kot tudi ne do drugih zahodnih držav. Ne glede na to. ali bomo dobili pomoč od Amerike ali drugih dežel, ali Je ne bomo dobili.« To povem zato, ker obitaja določena propaganda, da namerava baje Jugoslavija z normalizacijo odnosov z vzhodnimi državami spremeniti svojo politiko do Amerike in drugih zahodnih držav. Jugoslavija ho tudi nadalje sodelovala z Ameriko in z ostalimi zahodnimi državami v vseh vprašanjih, ki so v interesu ohrani-tv« miru. Jugoslavija želi dobre odnose z vsemi državamL Jugoslovansko ljudstvo je trdno prepričano, da je samo na taksni osnovi sodelovanja ■ vsemi državami, ne glede na družbeni sistem, mogoče ohraniti mir in osvoboditi človel štvo vsakega »trahu pr«d m. vo vojno.* L nl’0)ll%akl ItAKVS Na, današo n dan Je leta 1816 Avstrija proglasila »Ilirsko kraljestvo« z glavnim meatom Trstom. If mm Danes, SREDA 3. avgusta Lidija, Mirača - Sonce vzide ob 4.49 in zaton- « 19.32. Dolžina dneva 14.43. M"* Vžide ob 19 05 in zaton« ob ».«• Jutri, ČETRTEK 4. avgust* Dom Intim Ljublčlca PO PODPISU SPORAZUMA MED PREDSTAVNIKI SINDIKATOV IN RAVNATELJSTVA CRDA Doseženi sporazum sad enotne borbe delavskega razreda ob podpori prebivalstva Propadla ofenziva delodajalcev zaradi odločnega odpora tržažkega proletariata v o-brambo svojih delavskih in sindikalnih svoboičin - Pogajanja glede odpustov v 1CASA Včeraj popoldne je bil po \ V Tratu je bila tarifa nam- zaključeni stavki sestanek va-j reč urejena na podlagi upo' rilcev, katerim ro zastopniki sindikalnih organizacij pojasnili vsebino doseženega sporazuma. Razumljivo je, da so delavci, ki so se tako vztrajno borili celih 73 dni za svoje pravice, hoteli biti na jasnem, kaj jim prinašaj sklenjeni sporazum. Mnogi delavci zaradi tega včeraj zjutraj še niso prišli na delo in so med dnevom prihajali na sedeže sindikatov po pojasnila. Predvsem je treba poudariti, da so bili varilci trdno odločeni nadaljevati s stavko, če bi vodstvo CRDA vztrajalo na svojem prvotnem stališču. Dobro so se namreč zavedali, da ne gre samo za spor ekonomskega značaja, ampak tudi za načelo, da delodajalci ne smejo vsiljevati sprememb, ne da bi se prej pogajali z delavskimi organizacijami. Glede tega vprašanja ni bil možen noben u-mik. Ce bi sprejeli vsiljene ukrepe, bi se s tem odpovedali pridobljenim pravicam in bi morali v bodoče sprejeti vse, kar bi ukazali delodajalci. To pa bi pomenilo konec vsakega sindikalnega Življenja v tovarnah in podjetjih. Delavci, in ne samo varilci, bi polagoma padli v milost in nemilost Confindu-strije in raznih delodajalcev. Vztrajna in dosledna borba varilcev, ki so se uprli samovoljnim ukrepom vodstva CRDA, je zaradi tega naletela na splošno solidarnost in podporo vse javnosti, obenem pa je pokazala delodajalcem, da so se tokrat zmotili v svojih računih. Morda so delodajalci, zlasti vodstvo CRDA, ki je bilo v tej ofenzivi proti delavcem v ospredju, računali na sindikalno razcepljenost in morebitno mlačnost v delavskih vrstah. Toda delavci so spoznali potrebo in nujnost, da se tako močni ofenzivi lahko uspešno uprejo le z enotno in dosledno borbo. Solidarnost javnosti s stavkajočimi in njihova vztrajna borba so končno prisilili vodstvo CRDA. da se povrne k sindikalni praksi. Solidarna boTba tržaškega proletariata je kljubovala in zmagala nad trmoglavostjo in napadom Confin- -« - , ustjrie, vsa javnost pa je ob- sodila vodstvo ladjedelnic. O praktičnih posledicah doseženega sporazuma, to je o ekonomski strani vprašanja, je danes še prezgodaj govoriti. Delavci bodo to občutili, ko bodo lahko primerjali nove prejemke s prejšnjimi. Vprašanje akordnih tarif je bilo namreč po novem spo- ra l»e elektrod. Prav glede tega je nastal spor; ker je ravnateljstvo CKDA zahtevalo, da bi varilci porabili 112 e-lektrod namesto prejšnjih 75, med pogajanji pa so celo zahtevali 130 elektrod, medlem ko so hoteli znižati akordne tarife od 75 odst. na 36 odst. Po novem sporazumu ni več o tem govora. V Tržiču namreč določajo tarife na podlagi obdelane površine in ne na podlagi uporabe elektrod. Omenimo naj še. da so med pogajanji zastopniki sindikalnih organizacij zahtevali 10 odst. poviška na tarife, ki veljajo v Tržiču, z novim sporazumom pa so dosegli 5 odst. povišanja. Sindikalne organizacije bodo v petek in soboto zvečer imele enotna javna zborovanja pri Sv. Jakobu in v Miljah o sporu in doseženem sporazumu. Izvršni odbor sindikata kovinarjev Delavske zveze j« včeraj naslovil na delavce in meščane proglas, v katerem je rečeno med drugim: »Strnjena in vztrajna borba elektrovarilcev ladjedelnice Sv. Marka v obrambo a-kordnih tarif, ki so vodili znamenito stavko 73 dni, s.e je zaključila z zmago. Poleg sindikalnega uspeha, pridobitve enotne akcije in odločnosti delavcev, je podpisani sporazum potrdilo o pravičnosti stališča varilcev. Elektrovarilci in začasno odpuščeni delavci v ladjedelnici Sv. Marka se vračajo danes na delo z razvitimi zastavami, ponosni nad doseženim usoe-hom. Po zmagoslavno zaključe. nem spor se izvršni odbor sindikata kovinarjev DZ ponovno toplo zahvaljuje delavcem vseh kategorij in vsem meščanom. ki so z neštetimi izrazi materialne in moralne solidarnosti. s plebiscitarno in enotno akcijo ter splošno stavko v veliki meri prispevali k dosegi uspeha. Topla zahvala tudi vladnemu generalnemu komisarju dr. Palamari za njegovo posredovanje, občinskima svetoma v Trstu in Miljah, strankam in organizacijam, ki so podprli borbo delavcev. . c Izvršni odbor izraža tudi svojo toplo zahvalo elektro-varilcem in začasno odpuščenim delavcem ladjedelnice Sv. Marka, ki so si priborili zmago, za odločen dokaz strnjenosti in odločnosti, torej dokaz državljanske in sindikalne zrelosti, ki bo ostala svetli vzgled v zgodovini tržaškega delavskega gibanja. To pa zato. ker so znali najti v borbi pravo pot za dosego uspeha: pot enotnosti med delavci. V zaključku svojega progla- Na uradu za delo ao bila včeraj ponovno pogajanja gje-de 8 odpustov v podjetju ICASA. Po dolgi diskusiji Je ravnateljatvo postavilo svoj zadnji predlog. Število odpustov bi znižali od 8 na 6, .delavsko menzo, ki jo je hotelo prej za »talno zapreti, bi zaprlo samo od 6. avgusta do 1. novembra. Za to dobo pa bi dalo delavcem odškodnino, za katero bi se morali sporazumeti s sindikati, vsekakor pa ne manj kot 30 lir dnevno. Zastopniki sindikatov bodo odgovorili na te predloge po razgovoru s prizadetimi delavci. Za slaščičarje je bil sklenjen dogovor n razširitvi nove delovne pogodbe na nase o-zemlje. Nova delovna pogodba določa povišanje 4 odst. poenotene plače. V Italiji je po- godba v veljavi od 21. junija, pri nas pa bo v veljavi od 1. septembra. Za to dobo bodo navadni slaščičarji dobili enkrat toliko 2.000 lir, drugi pa sčrazmerrio nekaj več ali manj. Zaključna seja obč. sveta v Nabrežini Sinoči je bila na županstvu v Nabrežini zaključna seja devinsko-nabrežinskega občinskega sveta v spomladanskem zasedanju. Svetovalci so poleg vprašanj upravnega značaja razpravljali tudi o interpelacijah posameznih svetovalcev in sprejeli več sklepov. Zaradi pomanjkanja prostora bomo obširno poročilo o poteku seje občinskega sveta objavili v jutrišnji številki našega dnevnika. Nova turistična proga Ancona-Trst-Reka 5, avgusta bo otvoritev nove turistične pomorske proge po Severnem Jadranu. Takrat bo namreč iz Ancone odplul 'tOO-topski parnik »Valmarl-na«. Parnik bo iz Ancone odplul v Rimini in Benetke ter se ustavil v Trstu 6. avgusta, odkoder -bo odplul proti Reki in se od tan, vrnil mimo Benetk-Ravene-Riminija nazaj v Ancono. Ladja je last pomorske (jružbe SAIM, ima enotni razred Jer te praktično pridružuje ladji »Valfiorita«, ki voli na podobni progi. V soboto v Tržiču splovitev wAurore" V soboto bodo v ladjedelnicah CRDA v Tržiču splovili 19.000-tonsko motorno cisterno »Auroro«, katero so zgradili za neko pomorsko družbo iz Palerma. Nova ladja ima sledeče značilnosti: dolžina 160,5 m, širina 22,20 m, višina konstrukcije 12,15 m, brzina s polnim tovorom 15 milj. Splovitvena svečanost, kateri bodo prisostvovali tudi predstavniki oblasti, bo v soboto zjutraj ob 11. uri. UPRAVIČENE PRITOŽBE TRGOVCEV NA DROBNO TREBA JE NAPRAVITI KONEC nezakonitemu trgovanju in nelojalni konkurenci V raznih prodajalnah ustanov in združenj prodajajo blago vsem potrošnikom na škodo trgovcev, ki so obremenjeni z davki razumu rešeno na podlagi u-I »a poziva izvršni odbor stav- reditve, ki velja v Tržiču in ki se razlikuje od prejšnje kajoče in začasno odpuščene delavce sv. Marka naj nada- ureditve tržaških ladjedelnic, ljujejo po tej poti. V PRIMERJAVI Z ISTIM MESECEM LANSKEGA IETA Tržaški promet v juliju se je zadovoljivo okrepil Povečanje prometa gre predvsem na račun večjih pošiljk premoga in rud v Avstrijo • Predvidevanja za avgust Tudi v juliju je promet sko-li Javna skladišča dosegel zadovoljivo višino, predvsem na račun močnih ameriških pošiljk premoga in rud za Avstrijo. Skupno je promet skozi Javna skladišča dosegel okrog 250.000 ton. kar v veliki večini sestavlja izkrcano blago, saj so pripeljali v P,r's‘»-niste 211-000 ton (lani v istem mesecu le 118-000 ton) in odpeljali le 39.000 ton (lani 35.000 t0Med pripeljanim blagom sta na prvem mestu premog in železna ruda. saj so teg,i b ag pripeljali kar 129.500 ton. Promet s premogom m rudnina mi se je tako kar dva in pol-krat povečal, saj so lani v istem mesecu pripeljali v pri staniiče le 58.410 ton PfeI"0^ in drugih rudnin. Premog m rudnine spadajo v vrst° ,re ‘ nega blaga*, ker prinašajo pri stanišču le malo zaslužka. Povečanje tega promeu sicer prikazuje povečanje celotnega obsega prometa, kateremu pa še zdaleka ne odgovarja gibanje dohodkov pristanišča. Iste ugotovitve veljajo za žitaric* katerih so v letošnjem juliju pripeljali v 58.500 ton. medtem ko So Jih lani le 113.627 ton. Celotni rezultat P™18"'*** dejavnosti v juliju pa te kljub temu, da gre večji delež povečanja prometa na račun masovnega blaga, dosegel pri iz krcanem blagu 23.000 ton (lani 11.118 ton). Negativno pa se je odrazilo na pristaniško dejavnost znižanje prometa *. lesom, katerega so letos pripeljali po železnici 14.000 ton. ko so ga lani. ko je ze bila »lesna kriza«. 16.543 ton. Obseg raznega blaga, katerega so koruze za Avstrijo. Skozi tržaško pristanišče bo šla tudi večja pošiljka turških vin za bolgarske potrebe, medtem ko bo neka turska družba poslala 4.500 ton litega zeleza videmski družbi «SAFAU», ki predeluje surovo zelezo. V avgustu se bo začel tudi promet suhim sadjem levaotskega zvora, ki se bo kot običajno še okrepil v septembru. pripeljali iz zaledja, pa se je povečal z 19.120 ton v juliju '1954 na 25.000 ton v preteklem mesecu letos. Predvideni promet V »vgu *tu bo ponovno zabeležil moc- ne pošiljke ameriškega premo- ga prot. Avstriji, kot^tudi^ze- lezne rude. poslane za Potr*^.e avstrijskih železaren. Predviden je tudi večji obseg izkrcanih žitaric, med katrrimi je napovedana pošiljka 7-000 ton Podlegla poškodbam Trgovci na drobno se že dalj časa pritožujejo zaradi protizakonitega delovanja raznih prodajaln, ki jih imajo nekatere ustanove ali združenja in v katerih bi morali prodajati razno blago na drobno samo članom teh u-stanov ali združenj. Dejstvo je namreč, da se v teh prodajalnah prodaja blago vsakomur, kar pomeni, pravijo trgovci na drobno, da gre za protizakonito konkurenco, ki pa poleg tega ne prinaša skupnosti nobene koristi, ker se v teh prodajalnah prodaja blago skoro po enakih cenah kot v trgovinah. Ne samo to, pravijo trgovci, ta način trgovine je poleg vsega tudi ilegalen, kajti. držayt oziroma občini ne prinaša tistih davčnih dohodkov, ki jih plačujejo tfgovci -na UrolMioA Zato gre ves dobiček, ki ga imajo omenjene prodajalne, v večini primerov v žepe upraviteljev, ki ne plačujejo nobenega od tistih davkov, s katerimi so obremenjeni zasebni trgovci ali pa najemniki raznih trgovin. Trgovci nimajo nobenih pomislekov proti takšnim prodajalnam, ki jih imajo razna združenja ali ustanove in ki služijo izključno njihovim članom. Odločno pa so proti takim prodajalnam, kot je na primer »Provvida«, ki je pod upravo organizacije železničarjev in ki ima v mestu večje število svojih proda- jaln. V njih namreč prodajajo blago potrošnikom tako, kot v kakršnikoli drugi zasebni ali zadružni trgovini, čeprav bi morale te prodajalne služiti samo članom združenja železničarjev. Toda te prodajalne uživajo tudi najrazličnejše ugodnosti. Poleg tega, da ne plačujejo davkov, imajo tudi določene popuste pri prevozu blaga na železnicah, kar pomeni, da dobijo blago, ki ga je treba u-važati iz drugih mest in pokrajin, ceneje kot ostale zasebne trgovine. Zaradi tega, pravijo trgovci, je nedovoljena konkurenca prodajaln »Provvide« protizakonita, posebno še, če upoštevamo, da plačujejo trgovci redno vse davčne obveznosti, ki predstavljajo velik del državnega dohodka. Zaradi tega so se trgovci na drobno pritožili pri ministrstvu za industrijo in trgo- luta prizadete ustanove oziroma združenja. Pri tem je poudarjeno, da se mora blago prodajati samo članom ter plačevati vse davčne obveznosti. Ce Je res, da se omenjene prodajalne ne držijo zakonskih predpisov in da posegajo na svobodno tržišče, kjer je trgovina iakonito nadzorovana, tedaj so pritožbe trgovcev na drobno popolnoma u-pravičene. Povsem pravilno je, da država dovoljuje ustanavljanje posebnih prodajaln v okviru raznih dobrodelnih ali podobnih ustanov, ki skrbijo za reveže, delovne invalide itd. Toda prodaja blaga sc mora strogo omejit) na število članov In. ne uno| prj-tegniti drugih potrošnikov, ki imajo na razpolago trgovsko mrežo. TU ne srebra* konkurenco ali pa za tako imenovano «kaImiristično» politiko. Gre za trgovinske ustanove, ki ne plačujejo raznih davkov samo zaradi tega. da lahko prodajajo blago ceneje ljudem. ki so potrebni socialne pomoči. Zato je nemoralno, da se omejenemu krogu ljudi. ki so stalno zaposleni in dobivajo redno plačo kot vsi drugi delavci in uslužbenci, dovolijo posebne prodajalne z raznimi ugodnostmi, samo zato.. ker so zaposleni v določeni državni ali poldržavhi juStJfcvrT^ • • • *** V trgovini na drobno moriti državna in občinska oblast Irmino nadzorovati cene in kakovost blag*. Potrošnik mora imeti občutek, da je zajčiten in da bo njegov denar, ki ga plača za kupljeno blago, pravilno razdeljen medi,’ dobiček trgovca in med davčne dajatve, ki predstavljajo denar skupnosti. Zato bi želeli, da bi oblast raje podpirala zadružno organizacijo trgovinske mreže in to ne v špekulativne namene, temveč zgolj v konkurenčne, kar bi pripomoglo, da zasebniki ne bi smeli prekoračiti dovoljeno mejo v iskanju dobička. Včeraj okoli 10. ure je na ortopedskem oddelku podlegla poškodbam 76-letna Angela Predonzan iz Ul. sv. Mihaela, katero so 1. julija sprejeli zaradi verjetnega zloma kolčnega sklepa. Tedaj je bilo mnenje zdravnikov, da bo ženska okrevala v 40 ali 60 dneh. Toda nastopile so komplikacije in ženska, ki si je poškodbo povzročila med padcem v stanovanju, je včeraj izdihnila. vino ter zahtevali, naj izda ponOvnb stroge ukrepe proti r ™ - • - vsaki Spekulaciji na področju trgovine na drobno. V ta, namen je ministrstvo isdalo okrožlico, v kateri poziVa akcijo so nato prekinili in jo nadaljevali v prvih jutranjih urah, ko so okoli 8.30 mrtvega mladeniča končno le potegnili na površje. Užaloščeni mladeničev oče. k’, je tudi odpotoval na kraj nesreče, je sledil vsem akcijam reševalne skupine. Izvedelo se je, da So truplo nesrečnega mladeniča pripeljali do taborišči v Piaggia Bella, kjer bo ostalo v šotoru dokler ne bodo zadostili zakonskim predpisom v zvezi s prenosom trupla. Mersjja bodo nato verjetno že danes zjutraj na hrbtu mule pripeljali v Carnino, odtod pa s tovornikom v Ormeo in dalje v Trst. Mersija bodo na zadnji poti do doma spremljali njegovi tovariši. Delo pAbiralcev min Predvčerajšnjim so pobiralci min razstrelili na hribu v bližini Bazovice 81.mm granato. ki je bila v dobrem stanju. Člani isto skupine so tudi našli in takoj na mestu razstrelili 6 ročnih bomb, 4 mine in en izstrelek za bazooko. Predvčerajšnjim popoldne pa je 14-letni Emil Marc iz Bazovice odkril v nekem grmu v bližini vasi ročno bombo vrste »Breda«, kar je takoj prijavil komisariatu javne var-posti na Opčinah. Poveljstvo PRED NADALJNJIM IZSELJEVANJEM V AVSTRALIJO in. AI/GCSTA S „TOSmO“ šis 500 Tržačanov v Avstralijo Z do deduj predvidenimi odhodi se bo itevilo trtaiikih izseljencev dvignilo na 5.AOO oseb 10. avgusta bo s parnikom «Toscana» odpotovalo nadaljnjih 700 izsaljencev v Avstralijo, med katerimi bo okrog 500 Tržačanov. Vse priprave so že v teku in izseljenci, ‘ki bodo odpotovali s to ladjo, so ze izbrani. Tudi tokrat bo odhod s pomorske postaje v večernih urah. Med izseljenci ni večjega števila kvalificiranih delavcev, ker bodo v tej skupini v veliki večini bivši pripadniki civilne policije in finančnih straž. «Toscana» bo odplula iz Trsta v Melbourne, vendar se bo po verjetnosti ustavila na poti še v Grčiji ali kakemu drugem pristanišču Levanta, da bo vkrcala še druge potnike. Temu odhodu ho sledil 24. avgusta odhod okrog 100 tržaških izseljencev, ki pa se bodo izjemoma vkrcali v Genovi in bodo zato odpotovali iz Trsta z vlakom. V Genovi se bodo tržaški izseljenci vkrcali na motorno ladjo «Au-relia«. ki bo odplula naravnost V Avstralijo. V septembru sta predvidena dva odhoda. 2. septembra bo odplula ladja «Toscanelli», ki bo verjetno vkrcala okrog 800 oseb, medtem ko bo 30. septembra odplula ladja «Flami-nia«, ki bo lahko vkrcala 960 oseb. , S temi odhodi bi se moral zaključiti predvideni program izseljevanja v Avstralijo za to leto. Vendar je možno, da bo v novembru ali v decembru prišlo do novih odhodov na račun programa izseljevanja v prihodnjem letu. Z do sedaj predvidenimi odhodi se bo dvignilo število izseljencev v mesecih avgust-september na 5.000 oseb. Opozorilo motoristom Generalno nadz.ornišjvo za motorizacijo Je izHa- civflho lo proglas motoristom, v katerem opozarja na predpise proti nepotrebnemu hrupu, Nadzorništvo opozarja, da morajo imeti vsi motorji uradno odobrene dušilce. Tehniki različnih tovaren motorjev so natančno proučili oblike dušilcev, ki morajo udušiti ropot motorja in istočasno^ o-mogočajo največjo možno vlečno silo. Vsako predelovanje dušilca lahko zaradi tega zmanjša moč motorja in veliki večini primerov iz- sl«dnjeg* Je o najdbi obvestilo 'pobiraree 'min. ki so prišli na mesto in bombo razstrelil. redno poveča ropot Nadzorništvo opozarja, da dušilec, čeprav odgovarja vsem predpisanim značilnostim, ne more v vseh primerih udušiti prehudega hrupa. Tako nekateri motorji, kadar so pognani do največje brzi-ne, presežejo maksimalni ropot, ki je dovoljen po zakonu do 85 Phonov v razdalji 7 metrov. V vseh takih primerih bodo stražniki kršitelje zakonov kaznovali. Proglas se zaključuje s pozivom na motoriste, da upoštevajo težke posledice, kate- IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Obsojen na 6 mesecev zapora ker si je prisvojil 63.000 lir re povzroča nepotrebni ropot vsem starejšim ljtidem, otrokom. bolnikom in drugim, *aj zaridi njega ne morejo uživati potrebnega nočnega počitka. Globe v nedeljo Agenti prometne policije so v nedeljo kaznovali z globo kar 125 šoferjev, in sicer 20 zaradi nepravilnega prehitevanja, 7 zaradi kršitve prometnih znakov, 20 zaradi nepravilnih luči, 6 zaradi paralelne vožnje dveh motornih koles, enega ker je vozil brez šoferske knjižice, onega ker je prepustil šofiranje osebi, ki m imela šoferske knjižice, 30 za razne prestopke, 40 zaradi odprtih razplinjačev. Od teh so 4 prijavili sodišču, ker so v mestu po 23. uri motili nočni mir. Vroča kava na otroka Kmalu po opoldnevu so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico komaj 14-mesečne-ga Walterja Klariča od Sv. M. M. spodnje, katerega so morali zdravniki zaradi hudih opeklin na desni nogi in levem stopalu pridržati na dermatološkem oddelku, pri čemer so si zaradi njegovega resnega stanja pridržali prognozo. Otrokova 24-letna mati Ida Škabar, ki ga je spremila, je obrazložila, da je svojega sinčka umivala v pralni kadi v kuhinji, ko je otrok z noticami nepričakovano udaril po loncu z vročo kavo na štedilniku, ki ie je razlila po ubogem otročiču. Huda nesreča na delu V resnem stanju in s pridržano prognozo so morali včeraj proti večeru sprejeti na dermatološkem oddelku 21-letnega mehanika Lucijana Gustinčiča iz Ul. Molin a vsnto, kateremu s<> zdravniki ugotovili opekline II. in III. ktopnje po prsih, na vratu in rokah. Mladenič je povedal, da se je opekel ob eksploziji majhnega plinohrana v mehanični delavnici «Sarasin» V Ul. Moreči. Njegov delovni tovariš Romano Petronio od Sv. M. M. sp. je to potrdil in obrazložil, da je Gustinčič nakladal v plinohran karbid ,ip da je takrat nepričakovano švignil plamen, ki je delavca oplazil. V „ Priznani; 13.50 Dukas: can^ ški vajenec, . hcherzo xiz ^ Dijaška Matica obvešča dijake, ki Imajo popravne izpite, da se lahko pozanimajo *a lekcije na sedežu DM. Ul Roma 15. v uradnih urah, Razna obvestila PROSVETNO DRUŠTVO ■IVAN CANKAR« Vsak večer so na razpolago televizija, namizni tenis in ostale družabne igre. Vabljeni člani tn prijatelji. Iz le ti Planinski izlet SPDT Od 14 do 16. avgusta priredi SPDT planinski Izlet v Bovec-Trento kol izhodiščni točki za izlete na bližnje vrhove, vključno Triglav. Vpišejo se lahko oni, imajo svoje potne liste. Vpisovanje samo se danes od 19. do 20. ure na društvenem sedežu v Ul. R. Malina 29-11. SPDT priredi v soboto 6. In nedeljo 7. avgusta izlet na Spik nad Policami (Montaž). Vpisovanje samo še danes 3. avgusta na društvenem sedežu od 19. do 20. ure. Rossettl. Zaprto zaradi počitnic. Excelsior. 16.00: «Veseli raziskovalci«, C. Webb. Fenice. 16.00: «36 ur skrivnosti«, D. Duryea, E. Albin. Nazionale. 16.00: «Zlato, ženske in rnaraca.sn. Filodrammatico. Zaprto zaradi počitnic. Supercinema. Zaprto zaradi obnove. Arcobaleno. 16.30: »Kastiljski panter«, A. Batista, F. Re.v. Astra Rojan. 16.00: «Trdnjava T», G. Montgomery, J. Vohs. Capltol. 16.00: »Velika komora«. Cristallo. 16.00: »Deoperadcs«, rt. Scott, C. Trevor. Graltacielo. 16.30: #Si«ia so ji osporavali«, G. Mltchell, A. Dahi. Alaoarda. 16.30: »Svinčena plo- ha«, E. G. Robinson. Mlado- letnim prepovedano. Ariston. 16.00: »Veliko Upanje« je bil mož. takrat vinjen, mu Ponoči je v nekem baru odprl blagajno in iz nie vzel denar, zjutraj pa ga je našel gospodar in ga izročil policiji Truplo L. Mersija na poli v Trsi Ponesrečenega Lucia Mer-fij». ki je pretekli teden med raziskovanjem jame Gache v Col de Pas v Primorskih Alpah .padel v globina in takoj podlčjel poškodbam, so včeraj zjutraj z velikimi napori potegnili na površje. Reševalna skupina, ki sta jo vodila Meucci in Finocchiaro, se je razna združenja in ustanove, skupno s ^francoskimi reševal l_: ! J. r\ in <4ril0imi nroutnimlini mu ki imajo svoje prodajalne, da naj se strogo, držijo predpisanih zakonov, ki določajo, da se lahko posebne proda- ■ J, - jalne: Izven redne trgAvske mreže, ustanovjjo samo v pod-j porne namene na osnovi sta- ci in drugimi prostovoljci mudila celo noč v jami ter se jim Je kljub nevihti in drugim neprilikam z velikim naporom posrečilo spraviti mrtvega Mersija kakih 70 metrov proti površju. Reševalno Iz Toulousa je učeraj zjutraj prispela skupina francoskih mladincev, članov eMladinske-ao delavskega gibanja rdečih sokolov». Mladinci odpotujejo danes iz Trsta v Jugoslavijo kjer bodo obiskali Reko, Vinodol, Zagreb, Ljubljano in Postojno. Naš fotograf j ih je ujel na Jilmsjii trak, ko so prišli iz poslopja tržaškega kolodvora Nekaj drznih tatvin je v preteklih mesecih povzročilo precej skrbi policijskim organom, ki nikakor niso mogli izslediti zlikovcev, kljub temu, da so napeli vse sile, da bi zagonetko rešili. Tatovi so bili namreč tako predrzni, da so se pustili zapreti v kak bar in tedaj so izpraznili blagajne ter nato pod okriljem teme zapustili lokal in izginili, ne da bi pustili za seboj niti najmanjšega sledu. Taki tatvini sta policiji prijavila lastnika bara »Zactutti« v Ul. Roma in »Principe« na Drevoredu XX. septembra. Prvemu so tatovi povzročili 200.000, drugemu pa približno 20.000 lir škode. . 2. julija pa so bili preiskovalni organi prepričani, da so odkrili sled za spretnimi tatovi. Tistega jutra so bili namreč telefonsko obveščeni o podobni tatvini v baru »Urba-nis« v Ul. del Teatro in najemnik obrata Claudio Fran-cescato jih je obvestil, da so v notranjosti našli tudi verjetnega tatu. Policijski agenti so z vso brzino zdrveli na mesto in seveda identificirali neznanca, ki ga je gospodar, ko je odprl bar, našel v notranjosti, za 32-letnega mesarja Giuseppa D'Argenzia iz Ulice Crosada 12. Francescato je tudi ugotovil, da mu je v teku noči izginil iz blagajne ves izkupiček prejšnjega dne. in sicer 63.700 lir. Denar torej, ce je ie bil domnevni tat pri rokah, ni mogel biti daleč in agenti so D’Argenzia najprej preiskali. Uspeh ni izostal: v spodnjih hlačkah je imel možakar skritih 50.000 lir. Nekaj denarja pa je vseeno manjkalo in razliko so agenti odkrili na zgornjem delu nekega okna. D’Argenzio je med zasliševanjem izjavil, da se je prejšnjega dne napil in kar je delal. brez dvoma delal podzavestno. Spominjal se sicer natančno ni, kako je prišel v bar, vendar je domneval, da ga je tja pripeljal kak prija- telj. Ponoči se je zbudil, je nadalje pripovedoval aretirani, in je začel brskati po blagajni. Ko je našel vsoto denarja, ki je bila zavita v papir, je papir zavrgel, medtem ko je denar vrgel na zgornji del okna. Del tega pa je padel na tla, zaradi česar ga je pobral in skril v spodnje hlače. D'Argenzio je nadalje priznal, da je hotel oditi iz bara, kar pa se mu ni posrečilo. Drugega mu torej ni preostalo kot ponovno zaspati in čakati uro, ko bo gospodar odprl lokal. To je tudi storil. Morda je mislil, da mu bo uspelo na kak način uiti, kajti čim ga je Francescato opazil v notranji dvoranici lokala ter ga seveda vprašal kaj dela tam. je D’Argenzio mirno in nedolžno vprašal po kavi. Seveda mu je gospodar namesto kave pripeljal agente in nočna dogodivščina moža se je končala v zaporu s prijavo sodišču pod obtožbo treh tatvin, in sicer na škodo Fran-cescata, Zaccuttija in lastnika bara »Principe«, čeprav je D’Argenzio zanikal tatvini v zadnijh dveh lokalih. Toda vse tatvine so bile izvršene na isti način in to je preprečilo preiskovalne organe, da je imel D'Argenzio pri VBeh treh svoje prste vmes. Tožilstvo pa ni bilo istega mnenja, ker dokazov, s katerimi bi lahko obtožili aretiranega tatvin v baru Zaccutti in Principe, ni bilo. zaradi česar so prekinili postopek ter ga prijavili sodišču samo pod obtožbo ‘atvine v baru »Urba-nis«. Tn čeprav je bila pomagal, ker so ga pre. iskovalni . organi prijavili sodišču pod obtožbo povzročitve hudih telesnih poškodb (čl, 590 kaz. zak.) ter kršitve prometnih predpivov zaradi nevarne in hitre vožnje in šofi-ranja v vinjenem stanju. Nesreča ne počiva L. Mavvvell. R, Baldint. Armouia. Zaprto zaradi počitnic. Aurora. 16.00: «OperaciJa dolarji«, F.. Costarvtlne. Garibaldi. 15.30: »Angelitos ne- gros«, E. Guiri. Ideale. 16.30; ((Pionirji Kalifornije«. Impero. 16.30: #Z20“ nj nje - pojeta Vali Hohnjec ‘".ji Robič; 7.30 Za naše žepe: J Od melodije do melodije -ob 14.10 Glasbena kronik*, ji Venček slovenskih narodni8. 0 vaja mali ansambel; ' opere do opere; 19.15 Spor t. •« Popularne melodije z ork‘5 Mantova n:; 20.40 Bosanske rodne pesmi; 21.00 Kultu f81. gled; 21.10 Johann Sen*; _ Bach: Suita št. 3 v C-dUj" f. violončelo; 21.30 Iz dorna^n] tuje književnosti: Ob rojstva Guya de Maup*6® i 22.00 Vabilo k plesu. M i.o v i; I« 1 .1 A 327.1 m, 202,1 m. 212.4 "U 'Poročila ob 5.00, 6.00, 12.30, 15.00. 17.00 In 22.00. 12.00 Opoldanski koncert'-j ji Z glasbo v dobro voljo; tj-Lf-gospodinje: 14.40 Nekaj \ in valčkov; 15.15 Želeli ,, 1$ poslušajte!; 16.00 Utrinki ‘‘pft rature - Carmen Laforet: nina; 16.20 Dva baročna ktjjf ta ; 18.10 Pisan spored *t J skih narodnih pesmi; bavna glasba; 20.00 Z lel'p dubrovniških letnih iner'.. I cert Komornega orkestra J8 ; šanega zbora radia Zagre“' TEIEVIZMA jr 17.30 AIwyne Whatsley tvis Stringer: «Po večerji«, a igra; 21.15 Film «Dol JJS stvomi«. nastopata A. Mfjit1 in V. De Sica; 23.15 Fl’ P O C I T N 1 L OB MORJU, V HR‘P OB JEZERIH RADE Predstavništvu za zdravili*c'fiM RNSKA si^‘uy in DOBRNA pezion po 1700 lir ni so všteti zd(8’ -■ pregledi in zdravs*v' ureditve) Preskrba trgovski!'' 1^ vadnih, turisUf"'" t tranzitnih vizum0 JUGOSLAVIJA ------------ .j« Prodaja voznih •'t |f za avtobusne Pr „ TRSTA v P-L, flV?! ther See) - CE-b r VRBA (Velden), SKO JEZERO A,v'č C RADEČ (Gratb ,? hodi v četrtkih , „1. alfi .. n botnh oh 7.45 TOI.MBZZO -SCLETTO, dnev , hodi ob 6.30 ,.0, JEZERO CAVAZf ( nedeljah 0I1 CANAZEI - ORW,l n* v ljah ob 6 z torkih, četrtkih 1 Jutf" PR1MIERO, COt’0 t' h, h, Cf 81 hi «t 0; te S hi: Ju MOENO, MERA/V GRADEZ - dnevi" i 1I1 ob 8.30 -Z : MILAN - dnevni ^ ob 21 GENOVA kih, Sredah i° £ ob 21 sS0,> COMO - CHIA^- p-g hodi ob torki«'/ kih, sobotah ih J ljah ob 21 „ d/V VIDEM (Udine) odhodi ob 6.3®' /i BELLUNO - d°e J hodi ob 6.30 „) TRE V ISO - dne hodi ob 8.30 te, br 5* si hi, br hc *ti 8 *t: Ti' — 3 — t. »vgijsta IMS Bolna točka Zad, du nii govori posluucu Lombardija dokazujejo, Wora realistična politika odprtja v levu pri-Bsk do sprostitve Ib 5' od komunističnih direktiv VS* o* lf(‘y JV'«1' s ir^ •fY iv #1» iPi 30. ■5 evK[ *sS ji* lOfl" ** $ % i d (O11 M* '* .5 $ 0 i 0 4 fS A •O te J s*«' ■v dl S ■V '4 10*5 % n * o, -nji ž oec' Ko l‘m J,V P05inn^ Kiccardn 0 Him-,* (tovoril v zbornici »»trim em Poračun«, je z !o Dr,(n0Uoro,n zaključil. ce-Mnogj P°0u"'«ih posegov. negativnih zaključkov, da se je celo spomnil starih maksi-mglističnih stališč, ki se jim je. KPl vedno in pravilno u• „ ptrala. Pravzaprav je imel A-P'0,nbar!e sk°'n'njqjo, da je mendola nalogo, preprečiti u. n Turinu r 'niiinni.) fsaic stik med socialisti in le- litn° JaJn, fo,tovke prikazal pred- Pelina ,nove» realistične •lične1 Oalijunske sociali-— :e ,trtnke. Mi socialisti in (,0 v bistvu rekel — smo •ketnu "° • °5tal‘ Prot‘ amer1-"itOovetnlmpcrinlizm«. proti taiijau J U vn,ešavanju v i-le boy n°tranje zadeve, in lino. •z’no za drugo alterna-ho(tn eve<*°' Čc se že danes ^r2aon° vključiti o italijansko terno n >fVarno>t in če ho-l'resodi,anfy opUoati, moramo no on,, • . bo treba začas-letiti n H' *n česa se takoj j»m0 e,stvo je, da mi delu- obn,očju ameriške in-Po dejstvo ima tlom °Tenine v mednarod- en bj ° nZaiu in ni mogoče. U. ^ on trenutno spremeni- *rkan,rudhn° zavezništvo razbij, 1 . demokraciji, da do jn f*'r'strankarsko vla- rttria #^en iotobilizem, se mo-da t0 /j°d začetka zavedati, •>ne ■ ^delovanje za sedaj ne "'B« „r0plti iz tega politič-« Važn ' iePrav ^ »lernb * ttl Pozitivne spre- lUrii,,^ ^e Jasne besede je n' jih n ^oppres odobraval, to nr,^n dovolj razumel. One Podstavljale —' prvi politič- *tife* ,,iani0 propagandistične nn i. * stvarnostjo odprt- ‘*WO, •»Ob, ‘[‘tanka °di v o petroleju in o 1,1 Vred L- iooprnah, ki sta bilo« l . . ratkim, sla dala mož ,tr9nlce Sj,,lu tajniku akcijske »o fUr’. da po dolgem molku hnrmrovn enflf •tri »o 'e0o«n 1 konaresu spet jo 1' (Brezobzirnost, ki *^»ont/,° uredniki lista »c»Orom nosproti njegovim »o re ’ ki »o jih neracionalne Drst/ 'n ‘krčili na tri pič-^»Polnj/00, torej pomanjkanje NT nam narc- je v obzirnost v presoji). S°ntijei ^‘(anu polemiziral s •'Do (j''1’ ki je pripisal ofen-jen; °dajalcev neki spriro-"""'h °,®n^en°sli delodajalčeva črn , ten'i j« ostala kra- •'l g je Lombardi govo-*'ddio ®»em pojavu avtoma-'» n, ">ripisujoč poraze CG1L '>ir,kib delodajalcev v to- ®°jem P°Vim tehničnim po-o m. zaključil, da ne bi Poloiaj če obvladati ta nov tlttni0 2 nr,vo propa-ltrr,° Poliiik 2 nUV° in Pr ' *eSll °‘ .e LPr',i'inju°n/0. /e ^'endolo. Kot j* črt krttizlr°{n'i"‘S,i*ni P°sla> r, 'n le n i Kanonijev na-l°reiene‘ "zal' da nekate- tinf, Predpostavke te- iz*P na' j” ie vnaprej ob 01^" ;nirt- V njegovih Je Viifel do ta/fo »ev, p»l *'!"*-Vfcku |>oita ««lV i pr!Pehei?aroc*°v v 2e-* viSoLs»fe n f Se Vsak dan '«tih h krajev™ ln blzoiavlt h'lti or8ani,iev. SVeta. v kavi^ p°tivain *n PO''atnez- naj odstt •,predsedn'*te v°s‘. lvintra"*j0 vojno ne-Poilne? dni no^u° - konference iiLln PismP kusalo urediti ®'>Un.h, Jo b/lo r.e*islr'r»ti. Ker 0 in i« cc,da'.'e ved, je Pustilo to delo. vo strujo Krščanske demokracije, ker za tak stik nudi prav Vanonijev načrt dobre mož-nesti. Ko se je izjavil proti priložnostnemu maksimalizmu KPI, je Lombardi spVetno izvajal zaključke iz svojih prejšnjih govorov in je kot parlamentarec žel velik uspeh. On je spomnil na dejstvo, da je. Vanonijev načrt posledica katoliških naporov, da bi se srečali s socialisti sna pol poti«. Odbiti te napore pomeni, odpovedati se vsaki politiki in preiti v popolno pasivnost. To izvajanje je popolnoma tečno. Ce vzamemo v poštev zadnji Lombardije?, ponor in tudi prejšnje, pn dobimo vtis, da se hoče Lombardi samo dotakniti osrednje točke nove politike Italijanske socialistične stranke, ne pa da jo hoče odkrito obravnavati. Ko poslušamo ali čitamo govore socialističnega poslanca, imamo celo vtis, da zahteva od svoje stranke večje koncesije, ki bi zagotovile srečanje sna pol potiš. Proti takemu stališču (mi ne trdimo, da je to Lombardijevo stališče, ampak samo na videz presojamo, da je tako), ima KPl lahko vlogo. Maksimalistična taktika, ki jo je izvajal Amendola, je brez dvoma izven realnosti, je pa dejstvo, da je napravila globok vtis v vrstah socialistov, ki za koncesijami in za sdialogiv z grozo opažajo o-portunizem socialdemokratov in nevarnost, da snaprav ijo isti konec» kot Saragat. Ce bi Lombardi privedel vsa svoja izvajanja do zaključka, je možno, da bi se ta nesporazum popolnoma razčistil. Vsi aktivni socialisti morajo namreč spoznati, da zahteva uresničenje odprtja na levo manj žrtev kot mislijo na progra-matičnem in ideološkem področju, da pa predpostavlja neke politične pbgoje, t. j. raz-jisnitev odnosoin iti jih ima socialistična strairka, po KPl. s Sovjetsko zvezo; Dejstvo, da na tem področju ni bilo nobenega razčiščenja, pojasnjuje. zakaj je politika itali-janskfga delavskega razreda do danes vedno tičala — kot je pred kratkim priznal sam komunist Montagng^na .—, v slepi ulici i« brez konkretnih perspektiv. y,aveso molka, s katero sta hotela socialistična stranka in predvsem list «Avantis obdati Lombardijevo politično akcijo, lahko pojasnimo z dejstvom, da je moral socialistični poslanec prekoračiti Nennijevo tako imenovano «politiko dejstev», če se fb hotel držati realnosti. Tega se je takoj zavedel komunistični aparat. Brez dvoma je napačno skrčiti politično aktivnost na raven ideološkega prepira; z drugi strani pa je tudi res, da je ideologija z nekega vidika tudi politika in predvsem, da s n odnosi s Sovjetsko zvezo važni ne le z ideološkega, ampak tudi s političnega vidika. Mi ne tremo, do kod namerava poslanec Lombardi iti v svojih naporih, da bi dosegel razjasni tev; njegovi govori v zadnjih mesecih vsekakor dokazujejo da vodi politika odprtja v levo, če se ne zreducira na golo . polemiko, do neizbežnega obračuna in da odstranjuje tudi enako gledanje med socialistično in komunistično stranko, ki je posledica ko-minformistične hegemonije, pa čeprav jo včasih zakrijejo z različno taktiko. To je nauk, ki se ga bosta morala prej a-h slej Nenni in socialistična stranka naučiti; prej ko se ga bosta naučila, bolje ho, LUCIO LIBERTINI ■ ■■ , ž - j&S o y ’ "n , .... 'i v ••• 7- i. ■ PO KONGRESU SOCIALISTIČNE INTERNACIONALE V LONDONU idettH nista u shliHin z Umi razmeram Satelit se bo povzpel na potrebno višino s pomočjo verižnega raketnega sistema, verjetno treh raket, katerih zadnja ga bo privedla na višino 230—300 km od Zemlje, kjer bo potreboval za enkratno pot okoli zemlje 90 minut DOMNEVE IN UGOTOVITVE O UMETNEM SATELITU Umetni satelit bo za bodoče medplanetarne polete Preden se bo s satelitom povzpel tudi človek, bo potrebno proučiti še vrsto vprašanj, ki jih ne bo tako lahko rešiti Kot sme včeraj poročali, je velikanski teleskop palomar-ske zvezdarnc v ZDA segel v vsemirje v globino 600 milijonov svetlobnih let. Kaj čudno torej, da se ob takih dosežkih, ki jih je moderna znanost omogočila, ne postavlja čedalje bolj izrazito tudi vprašanje, kako se povzpeti čim više edinole v tem, toda da je glavni vzrok naporov znanstvenikov, da bi prodrli čim više edinole v tem, toda vest, ki jo je pretekli petek izdala Bela hiša. da bodo ZDA v kratkem izstrelile poizkusni umetni satelit, je prav gotovo tudi rezultat naporov, ki temeljijo vprav na tej človekovi želji, da se povzpne čim više, da odkrije čim več, da skratka razkrije tudi to, kar mu «žabja perspektiva« na zemlji ne dopušča. Z vprašanjem poleta v vsemirje so se ukvarjali že pred 2a leti, le da do sedaj ni bilo primernih sredstev, ki bi tak podvig omogočila. Zavedati 0e moramo namreč, da je za to. d« se umetni satelit dvigne na ustrezno višino, potrebno, as ga izstrelimo z, brzino 7.760 km na sekundo in da Srt n to brzino povzpne najmanj na višino 2u0 km, da bi nato lahko nekaj časa krožil okoli zemlje z brzino 28 t.soč km na uro, pa čeprav bi bil še vedno v območju gravitacije Zemlje. S tem in podobnimi načrti »o se ljudje Ukvarjali že pred 23 leti in mnogi so te ljudi imenovali fantaste ai celo utopiste, toda vest, ki jo je pretekli petek izdala Bela hiša, dokazuje, da so pri teh delih prišli tako daleč, da lahko napovedo tudi čas prve izstrelitve ali prvega vzleta. Prva vest iz Washingtona je potegnila za seboj še vest iz Moskve, kjer zatrjujejo, 'a. so tudi oni pred uresničitvijo te zamisli. Se več. Rusi zatrjujejo, da delajo na umetnem satelitu, ki bo ponesel s seboj celo človeka, o č»mer Američani sploh še ne govorijo, oziroma napovedujejo to šele v portopni fazi. Ob takih vesteh je razumljivo, da si postavimo vrsto vprašanj in da skušamo najti nanje ustrezen odgovor. O tem »morečem«« vprašanju, ki vzbuja radovednost vsega sveta, vemo le to, kai so uradno sporočili in to je, da bodo sateliti zelo majhn , da bodo leteli v višini kakdi 250 do 300 km nad Zemljo. Satelit bo krožil okoli Zem- !;e komaj osem dni ali ceh. manj in nato ponovno padel na Zemljo. Satelit bo nosil s sabo le nekaj instrumentov, ki bodo avtomatično reg.str;-rali in sproti poročali na Zemljo vse svoje «vtise». Nadalje bo na satelitu še posebna iotografska kamera, ki bo snemala Zemljo pod sabo in druge naprave, ki oodo «g'e-dale navzgor«, torej narobe od fotografske kamere. Vsekakor pa bo vseh teh naprav zelo malo, ker mora biti ki Piti nh ' nihce a e hiQ, ^ v pobegnil vanjo. fmli, Pokojna te?Je kaltor Cta lanl zaral( ' kl le srceisrca. razširje- so ntjft e « širokim 4t'tn P11 D« Vo I Pozabljeni fecresPi6nePlSatell'‘ ki ni: <0cPo osneemzS«dbe. tija iakrat i' let sem bil ®acenja „Se. ta histo-8 Šestim ' i se^na vse F ranče Magajna tom sem začel pasti krave, z osmim letom sem bil pa že priznan umetnik v tem poslu, čeprav najslabši v vsej kranjski deželi. Seveda ni res, da sem bil že po naravi pokvarjen, le to je bilo, da so me preveč zanimale cvetlice, velika mravljišča, osja gnezda in podobne pri-rodne organizacije. Mudil šem se okoli njih Jn medtem povsem pozabil na krave, ki so vse srečne in svobodne odšle na bližnje njive in Imele opravka tam Navadno so se ukvarjale z redčenjem pregostih posevkov in potem so vpili ljudje, da sem jaz popasel, ki se nisem tistih niti dotaknil. Zavoljo te krivice sem bil vselej močno užaljen, zlasti če me Je zaradi očetove šibe skelela zadnja Plat. Ob mojem osmem letu smo imeli tri krave in malega telička. Nesreča Je ho- tela, da so prav takrat bile vse 'tiri krave mlečne 1n to je pripomoglo in bilo glavni vzrok velike nesreče. Molzla Je dotlej moja mama. Molžnja Je na kmetih zmeraj zaželen opraVek, nikoli pa priljubljen. Moja mama je bila marljiva žena in je bila zelo zadovoljna, kadar smo Imeli molzne krave v hlevu, ko pa jn vzela golido v roke, se je vsakokrat držala nekoliko na dež. Ni ravno mučno, pa tudi zabavno ni to delo. Vsak se mu rad odpove Ni ga v družini, ki bo prostovoljno, kadar Je pri zdravi pameti, silil vanj. V zimskem casu niti ni tako neprijetno. Takrat stoji molzena krava mirno ln ne migne z repom in ne z me-zincefti. Tudi z zadnjimi nogami ne maha po zraku tedaj. Drugačna pesem ie pa v poletju, ko brenčijo krvoločne muhe. Čeprav ima krava usnjeno kožo. na kateri lahko nabrusite naj- finejša rezila, je ta vendarle bolj občutljiva od najlonske nogavice. Vsaka mušica pripravi ubogo sivko do tega, do opleta z repom kot stara tercijalka z Jezikom, suje z nogami kakor izvežban boksar in udarja z glavo na desno in levo. Sirotnemu molzaču trda prede v tem času ln koleričen človek ni za ta posel-Komaj pripravi kravo do tega, da se postavi v zaželeno stojo, že mu odleti klobuk pod Jasli — kačasto vitki rep mu ga Je odbil z mojstrskim švrkom. Takrat navadno molzač vstane, prime trinožnik za nogo in treskne z njim sivko dvakrat po hrbtu. To je odličen postopek za bodočo disciplino in za večji dotok mleka. Sivka stoji zdaj kot, pribita in zvesto posluša tiste besede, ki jih molzač našteva in ki jih po večini niti ne najdete v Slovenskem pravopisu. Potem šele se začne molža. Krava strmi predse, pogoltne nekajkrat slino ln potem se poglobi v razmišljanje o politiki ter pozabi na dobljene nauke o lepem vedenju. Pa obsede na njej muha in zabode svoje bodalce v dlako. Bliskoviti udarec z repom bi jo prav gotovo zadel, če bi ne bilo vmes molzačeve glave, ki vzame kazen za tuje grehe nase. Krik, ki potem nastane, je podoben ljudski demostracijl za odpravo davkarij. Med naštevanjem slikovitih besed vzame molzač tedaj nemirni rep v roke in ga vklene med golido ln koleno. Zdaj more le v gornji polovici nihati in muhe se globoko od* dahnejo. Toda sivka postane zaradi tega nervozna Ko spozna, da Ji je onemogočena raba edinega naravnega orožja, poskusa to nadomestiti z eno ali drugo zadnjih nog. Ce brent z bližnjo, odleti navadno golida pod jasla. kjer že počiva klobuk. S to nogo si najrajši pomaga, ker ona na oni strani je manj učinkovita. Pri tem mooram povedati, da pezna krava v tem pogledu dva tehnična postopka. Ta, da brene golido pod jasli, je le eden. Drugi, ki Je prav tako pogosten, obstaja v tem, da dvigne nogo — kakor da bi bila na biciklu — navpično navzgor, jo s poševnim sunkom vtakne v golido in udari z njo ob tla, kakor kak stoodstotni šturmfirer s pikelhavbo na glavi. V takem primeru odleti po navadi golidi dno ln molzač mora v kuhinjo po drugo primerno posodo. Ko se vrne, že ve, da ne bo z nasiljem mnogo dosegel. Vda se v usodo. stlsne glavo med dvignjena pleča ter stoično prenaša repje udarce, ki sledijo drug drugemu s sest-sekundnimi presledki. Moja mama, uradno priznana molzacica na naM domačiji, m bila teista (V sebnost. Nikoli ni .telovadila s stolčkom po .kruvjeih hrbtu. Tudi ni uporabljala Ognjeniških besed. v tistih primerih, ko Je si,vka z bufalobilsko natančnostjo zadela z repom njen nos, je pogledala kviškp m vzkliknila v našem kraškem Jeziku: «EJ, malcra!» Pa še to se ni zgčdilo pogostoma. ker se je znala proti takim zadetkom prillčno dobro zavarovati. Preden Je sedla na stolček, si je zadaj z obema rokama dvignila krilo navzgor cez hrbet in si pokrila z njim glavo. Če bi se taka prikazala v Ljubljan^, pred pošto, bi napravila velik «efekt», tu v našem hlevu pa je bila misel kar odlična ln vredna pohvale^ Potem Je znala organizirati učinkovito pomoč v obliki mojega sodelovanja. V najbližjem grmu sefrt moral odrezati košato šibo z gostimi listi ih s to sem se postavil ob strani mame kakor rimski vojščak ob božjem grobu. Skrbno sem pazil na zračne napade muh in jih neusmiljeno odbijal. Seveda Je moja obramba zajela samo tostransko kravjo polovico. Na oni strani j/so bilf muhe izven nevarnosti m sd lahko uganjale nemoteno kakršnekoli vragolije To hevar f>a Zaspanost se me je lotevala in misli so mi blodile po tujih sadovnjakih. Mama Je vse to čutila, pa ml je zato poskušala vzbuditi zanimanje do .življenja z najlepšimi in najkoristnejšimi nauki, ki pa so se vCfjinoma izgubili brez haska Tako je bilo tudi tistega usodnega jioletnega o-poldoeva. ki je glavna osnova te prekrasne povesti. Jaz sem zaspano mahal s šibo, mama je pa molzla in pridigala. Povedala mi je, da me noč m dan spremlja angel varuh, ki me čuva in kj se vselej bridko razjoka, če 'napravim kako lopovšči-ho. Zaupala ml je tudi, da Je bdg povsod in da vse vidi ipi ve vse, kaj počenjam, pa naj se to dogaja podnevi ali ponoči. Na‘žalost vseh dobrih ljudi rribram priznati, da se nh moj jokajoči angel ni prav nič smilil. Nič nisem cenil tega špiclja. «Naj joče!« sem rekel ogorčeno sam pri sebi. »Kaj pa zme- raj caplja za mano! Doma naj bi ostal, pa bi se mu ne bilo treba tu cmeriti!* Smešno se ml je pa zelo zdelo, da je Bog »pou v sod*, če je to res, potem pa že ne more vsega videti, kar #e po svetu dogaja. Ko nii Je mama potem omenila nekatere božje zapovedi. so mi misli krenile še na to nezadostno raziskano področje. Deset zapovedi sem poznal že davno in sem Jih — razen ene — dokaj dobro razumel. Se tista tako nespametna »Ne zeli svojega bližnjega žene!* mi Je bila jasna dovolj. Nespametno sem jo pa smatral, ker se mi Je dozdevala čisto odveč. Kje pa je na svetu tak bedak, da bi si želel še ženo svojega bližnjega? Za blago nič ne rečem, ampak ženo! Vse žene, kl sem Jih v naši vasi poznal, so bile popolnoma varne pred tatovi! če Je katera zaradi pozabljivosti ostala čez noč na dvottšču jo Je našel mož zjutraj prav tani. Da bi naši možakarji želeli tuje žene — puh! Jaz sem poznal celo nekatere očance, kl bi svoje z velikim veseljem podarili turškemu sultanu za god, če bi le hotel priti ponje. (IV adaljeuanje sledi) redno z napori za reiitev vprašanja oborožitve. »Socialisti težijo k splošnemu sistemu razorožitve pod učinkovitim mednarodnim nadzorstvom, in kontrolo, ki bi ne bila omejena samo na določena orožja ali določena področja«, se poudarja v resoluciji o tem vprašanju. Glede mednarodne koeksistence je v resoluciji rečeno: »Za socialiste je n.iroljubna koek-istenca šele sredstvo za dosego cilja. Cilj socialistov pa je, kot je to bilo vedno, nekaj več kot koeksistenca. To je mir in mednarodno sodelovanje, da bi se uresničilo dejansko bratstvo med ljudmi. To brez dvoma pozitivno stališče socialistične internacionale glede tega vprašanja je treba pozdraviti in ugotoviti. da je tako gledišče v nasprotju z gledišči onih osebnosti in krogov, ki vidijo v koeksistenci, in ki se trudijo, da bi tudi ostale o tem prepričali. samo nov »komunistični manever«. In taki ljudje so, žal, tudi med socialisti. Poleg takih splošnih stališč se v omenjeni resoluciji zahtevajo tudi razgovori, s katerimi naj bi prišlo do miru med Izraelom in arabskimi državami. Kongres je prav tako sprejel tudi resolucijo o Zdiuže-nih narodih. V tej se postavlja zahteva po sprejemu vanje vseh onih držav, ki so pripravljene sprejeti listino Združenih narodov. »Ena prvih funkcij OZN — se poudarja v re-oluciji — je v tem, da naj bo ta organizacija kraj, kjer se sestanejo države, ki so med seboj v sporu in kjer naj najdejo miroljubno rešitev njihovih sporov. Zato morajo imeti Združeni narodi u-niverzalen značaj in naj ne bodo ekskluzivna organizacija držav s podobnimi idejami.« S tako formulacijo socialistična internacionala posredno zavzema pozitivno stališče glede vstopa LR Kitajske v OZN. Razprava o azijskih in a-friških vprašanjih je bila sprejeta na dnevni red tega kongresa z očitnim namenom, da bi se tokrat poskušala najti rešitev združitve socialistične internacionale in azijske socialistične konference, ali bolje, naj bi se azijska so-ciali'tlčna konferenca vključila v socialistično internacionalo. Na lanskoletnem sestanku biroja azijske socialistične konference je tajnik socialistične i internacionale Julius Brauntal dal predlog v tem smislu. Pozneje .»e je o tem vprašanju razpravljalo tudi na svetu socialistične internacionale. Toda predstavniki a-zijske socialistične konference, pa čeprav se v načelu predlogu ne protivijo, so dali na znanje, da smatrajo, da še vedno obstajajo občutne razlike med gledišči evrop-tkih in azijskih socialističnih gibanj, posebno, kar >e tiče imperializma in kolonializma, ki sta neposredna problema Azije in Afrike. V ilustracijo temu je dovolj poudariti, da je azijska socialistična konferenca ob lanskem zasedanju OZN naslovila apel tudi na socialistično internacionalo, da naj podpre zahtevo o povol.i-ni rešitvi tuniškega, alžirskega :n maroškega vprašanja, ki so bila tedaj na dnevnem redu pred OZN. Toda socialistična internacionala je to zahtevo preslišala, kar je negativno vplivalo na azijsko socialistično konferenco in še bolj okrepilo stališče azijskih socialistov glede njene združitve s socialistično internacionalo. Čeprav podrobnosti iz razprave o tem vprašanju še niso objavljene, je vprašanje združitve ostalo še nadalje odprto, oziroma ni bil objavljen še noben dokument o morebitni organizacijski združitvi teh dveh organizacij. Toda težnja socialistične internacionale, da bi še nadalje delala na združitvi z azijsko socialistično konferenco, se je pokazala tudi v zaključnem govoru predsednika socialistične internacionale Morgana Philipsa, ki je poudaril, da se pr možnost sklicanja naslednjega kongresa v nekem mestu izven Evrope. «S tem bodo evropski socialisti — je rekel Philips — jasno izrazili željo po tesnejšem povezovanju s tovariši z ostalih celin in prikazali evojo odločno voljo do dela v ustvarjanju enotne mednarodne organizacije. ki bo ponesla zastavo mednarodnega socializma dalje.* Te težnje in želje, ki jih je izrazil predsednik internacionale, so zelo simbolične, vendar kažejo, da so zares samo simbolične. Ni bistvo vprašanja v tem. ali bo kongres internacionale v tem ali onem mestu, ampak je važna politična prHksa gibanj, ki se zbirajo okoli internacionale in predvsem je bistvena politična praksa same internacionale. Te besede tudi kažejo, da se Še nadalje želi spodbujati sodelovanje in razvoj socialističnih gibanj po starih oblikah in preživelih metodah. Budvo vprašanja je ko-hko je to delovanje možno in uresničljivo in koliko je v duhu nadaljnje uspešne borbe za socializem vprav ustvarjanje «enotne mednarodne organizacije« in to tem bolj. ker že vnaprej ve. da bi izven te enotne mednarodne organizacije ostalo več strank in gibanj, ki z večjim ali manjšim uspehom delujejo za stvar socializma v svojih državah. Omejevanja in nasprotovanja že pri obstoječih mednarodnih socialističnih organizacijah in izrazita težnja no-sameznih takih organizacij d« bi postale edine in glavne ie ena izmed negativnih kompl' nent sodobnih socialističnih sil v svetu. n a — 4 — 3. avgust* GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK 1IKI1MII vml.li; HIISlUHIflBSHE TK/UII I/ (illKIŠKI PII HN A,II NI IVezadoslno število delovnih centrov ho še povečalo gospodarsko hrizo (Hlinit goričkega občinskega Ki/eloualea pri miniKlru /.a delu /a goričko občino odobrili samo tri delovne centre • Tedi občina Kenke se pritožuje 2e pred časom je goriški občinski svet izglasoval resolucijo, v Kateri izraža težave, ki jih ima občina pri namestitvi brezposelnih zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za javna dela. Resolucija te bila naslovljena na ministrski svet in ministrstvo za delo. V Rim pa je odšel občinski sve tovalec odv. Devetak, katerega je sprejel minister za delo Vigorelli in se z njim pogovoril v goriških težavah. Po nekaj dneh je minister Vigorelli poslal v Gorico telegram, v katerem obvešča občino, da bodo v prihodnjem letu v goriški občini le trije delovni centri, ki bodo zapodili skupno 120 brezposelnih Minister za delo se opravičuje zaradi nizkega števila delovnih centrov v goriški občini in obljublja, da se bo še pozanimal za potrebe Gorice. Vedno manjše število delovnih centrov v goriški pokrajini je bilo predmet kritike tudi na zadnjem zasedanju občinskega sveta v Ronkah. Ta občina ima veliko število brezposelnih, pa so ji dodelili samo en delovni center za pri hodnje leto. Zupan se je obr nil na prefekturo, urad za de' lo. na parlamentarce in druge s prošnjo, da priskočijo na pomoč njegovi občini. Goriška pokrajina je med prvimi pokrajinami v Italiji po številu brezposelnih. Prejšnja leta ji je vlada priskočila na pomoč s precej številnimi delovnimi centri, toda vsako leto je slabše. Na tisoče brezposelnih bo ostalo prihodnje leto celo brez, tistega majhnega zaslužka, ki so ga prejemali v delovnih centrih. Gospodarska kriza je tako občutna. da bodo morale pokrajinske oblasti porivzeti resnejše korake in zahtevati od osrednjih oblasti v Rimu večjo pozornost za težave nase pokrajine. poto goriškega gradu v večji meri. Dr. Sambo in dr. Culot sta sprejela oba predloga levičarskega svetovalca. Z zadnje seje pokrajinskega sveta Danes nadaljujemo s poročilom o seji goričkega pokrajinskega sveta, ki je bila v soboto zvečer. Pokrajinski svetovalci so odobrili izjavo dr. Culota. v kateri zahteva od vlade podaljšanje pomoči beguncem. V izjavi je rečeno, da goriška pokrajina zelo občuti 12.000 beguncev (na 133.000 prebivalcev) ter bi u-stavitev pomoči tem ljudem prav gotovo imela posledice na gospodarskem in socialnem področju goriške pokrajine. Pokrajinski' svetovalci sc odobrili H štipendij za študente. ki te bodo pripravljali na strokovno izobrazbo v poljedelstvu in živinoreji. Odobrili so tudi denarno pomog raznim ustanovam v goriški pokrajini; Konzorciju za kontrolo ribolova 30.000 lir, odboru za organizacijo goriškega karnevala 50.000 lir, Institutu za industrijo in obrt 100.000 lir, 200.000 lir Konzorciju za obrambo proti toli, 50.000 lir Pokrajinskemu združenju za turizem, 150.(F i lir Zelenemu križu itd. V diskusiji, ki je sledila tej točki dnevnega reda, sj jo o-glasil svetovalec Poletto, ki je izrazil mnenje, da bi za povečanje važnosti semnja tv. Andreja bilo potrebno povečati obiskovanje tejma s tem, da bi odprli državno mejo vsaj za najbližje prebivalce. Prav tako je omenil, da bi bilo treba izkoristiti le- Trgovinska zbornica predlaga otvoritev novega bloka la kmete bi bil na koncu Ul. Cravos, Na zadnji svoji seji je u-pravni odbor trgovinske zbornice sprejel predlog Organizacije neposrednih obdelovalcev zemlje, da se odpre nov dvo-lastniški blok v bližini Rdeče hiše v Ul. Cravos. Govori se žt- dalj časa o potrebi tega novega bloka za kmetovalce, ki bi razbremenil mednarodni blok pri Rdeči hiši. Vendar pa nastajajo v zvezi s tem težave, kajti za vzpostavitev novega dvolastniškega bloka, ki naj bi bilo potrebno pokriti Vrtoj-bico, kar bi znašalo precej stroškov. Na seji so tudi ustanovili posebno komisijo, ki bo kontrolirala prodajo mesa iz inozemstva na trgu na drobno Odborniki so tudi odobrili nove pravilnike raznih podkomisij trgovinske zbornice. Upravni odbor je razpravljal tudi o uvozu vprežne živine iz Jugoslavije in je vzel na znanje akt ministrstva za zunanjo trgovino o uvozu vprežne živine v skupni vrednosti 5 milijonov lir. Zato je pooblastil razna goriška podjetja, da uvozijo to živino. Odborniki so odobrili še razne doklade pokrajinskim ustanovam in organizacijam. m.k ir . ec- Inkajsedaj? Po obsodbi Udinese in nekaterih igralcev Za pravilno dodeljevanje kontlnpenlov proste cone potreben nov upravni organ Protest člana posvetovalne komisije zaradi neupravičenega ravnanja upravnega odbora trgovinske zbornice Prizadeti trgovec se je pritožil na ministrski svet Clan posvetovalne komisije za prosto cono R. Batti je poslal goriškim čacopisom pismo, v katerem navaja med drugim sledeče: »Hotel bi se zadržati pri stališču, ki ga je 2t>eza industrijcev zavzela ob priliki letnega določevanja kontingentov sladkorja proste cone lokalnim podjetjem za izdelavo slaščic. Da lahko nekdo kritizira sklepe posvetovalne komisij e, se Strinjum, toda od kritike pa do samovoljnega odloka, ki ga je sprejela z Veza industrijcev, je le preveč daleč*. Pisec se zadržuje na kriterijih, po katerih bi morali dodeljevati razne kontingente. V poštev bi prišli: dejavnost podjetja, število zaposlenih, njegovo časovno obratovanje itd. Smatra namreč, da je to zelo važno glede na položaj goriškega gospodarstva, ki po. trebuje podjetja, ki bodo stalno obratovala in ne bodo po nekaj letih, s kapitalom, ki so si ga pridobila s pomočjo proste cone, odšla drugam. Toda piscu se zdi, da zveza industrijcev ni upoštevala vseh kriterijev ampak je celo smatrala, da ne sme nihče raziskovati dejavnosti kakega podjetja. R. Batti, ki je tudi občinski svetovalec v gori-škem občinskem svetu (zastopnik KP1), navaja dejavnost posvetovalne komisije, katere glavna želja je, da bi podjetja, ki so zrasla s pomočjo proste cone, čim več doprinesla goriškemu gospodarstvu, ter poudarja, da nova podjetja ne bi zrasla, če bi se posvetovalna komisija držala navodil zveze industrijcev, Zaradi tega je tudi prišlo do večkratnih protestov zveze in. dustrijcev, katere pa član posvetovalne komisije ima za neutemeljene. Ker je dejavnost odbora trgovinske zbornice, ki odloča dodelitvi kontingentov blaga proste cone posameznim industrijcem v goriški občini zelo važna, pisec predlaga, da bi to dejavnost prenesli na drug organ, v katerem ne bo prišlo do diskriminacij proti enemu ali drugemu industrij-cu ali trgovcu. To svojo zahtevo pa podpre z dogodkom, ki je zelo razburil goriške trgovske kroge. Zgodilo se je namreč, da se je neki grosist po eporu z odborom trgovinske zbornice pritožil na ministrski svet. Do tega koraka je bil prisiljen, ker mu trgovinska zbornica ni hotela dodeliti nekaj kontingentov blaga proste cone. Na osnovi tega primera tudi lahko razumemo protest člana posvetovalne komisije Battija in se mu pridružujemo. VOZNI RED VLAKOV Odhodi proti Trstu; 0.13 (D) 601 (A), 6.5« (A), 8.12 (A), 9.20 (D), 10.54 (D)*, 13.55 (A), 15.49 (A). 17.16 (DD), 18.31 (A), 20.02 (A), 21.23 (D), 23.30 (DD)«. , Odhodi prot« Vidmu.-. 4.38 (DD)*, 5.20 (A), 6.41 (A), 7.56 (A). 8.43 (DD), «.36 (D), 10.55 (A), 15.50 (A), 17.17 (A), 19.15 (A), 20.00 (D), 21.05 (A), 23.11 (A). Prihodi iz Trsta; 5.17 (A), 6.37 (A), 7.53 (A). 8.41 (DD) 9.34 (D), 10.4« (A), 13.52 (A), 15.44 (A), 17.13 (A), 19.11 (A), 19 58 (D), 21.01 (A), 23.09 (A) Prihodi iz Vidma; 0.12 (D). 4.25 (D)*, 5.59 (A), 8.09 (A), 9.17 (D), 10.51 (D)*, 13.53 (A), 15.47 (A), 17.14 (DD), 18.27 (A), 19.56 (A), 21.21 (D), 23.26 (D)« * V veljavi od 22. maja do 30. septembra. " V veljavi ramo ob praznikih od 26. junija do 25. septembra. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan tn ponoči lekarna Alesani, Ulica Carducci 12 - tel. 22-68. ■CINO CORSO. 17.00: »Plesal bom s tabo pod zvedvami*. P. Hol-bingher. VERDI. 17.00: »Vicki so ubili*, G. Peters. CENTRALE. 17.00: (Ameriška Butterflv«, B. Grable, v barvah. VITTORIA. 17.00: «Zlato, ženske in marakas*, v barvah. MODERNO. 17,00: »Plenilci sonca*. G. Ford. KINO NA ODPRTEM. 21.00: »Hijena Oklanda*, I. Lupino. Ostra odločba sveta državne lige pri Italijanski nogometni zvezi, po kateri mora Udinese v serijo B in je nekaj igralcev diskvalificiranih za vse življenje ne kaj pa za določen čas, je seveda potegnila za seboj cel plaz posledic. Da je v Vidmu razburjenje doseglo neverjetne dimenzije in se sprevrglo v prave demonstracije, je še kar razumljivo. V Vidmu pač ne morejo pozabiti, da so bile oči vsega nogometnega občinstva v pretekli sezoni obrnjene prav v Videm, da je prav Udinese dolgo časa poganjal Milanu strah v kosti in da je končno to moštvo znalo obračunati z vsemi evelikimin doma in na njihov ih igriščih. Letos se je klub že začel resno pripravljati za prihodnjo sezono. Prodal je nekaj najboljših igralcev; Bettimja in Selmossona Fiorentmi za KO milijonov; kolikor je bilo denarja za ta dva premalo, je Lazio odstopil še Bre-desena, Fontanesija in Sec-chija, ki ga je pravkar kupil od Tnestine. Nadalje, je klub kupil Pinardija, ki ga je imel prej na posodo od Juventus, vrnil pa je La Forgio Bologni, ki ga je tudi imel na posodo. Igralci, ki si jih je Udinese pridobil, bodo kaj malo zadovoljni, če bodo morali ostati v Vidmu, kajti kot igralci serije B so znatno manj plačani. Seveda vlada v Vidmu prepričanje, ki ga je izrekel tudi predsednik Udinese, da so pač hoteli videmsko moštvo udariti, ker je povzročalo »velikim* neprijetnosti. Odločba sveta državne lige je seveda šele prvostopna in Udinese se bo pritožil. Pri vsej stvari ne gre namreč zgolj za športne ali moralne momente, temveč še zlasti za finančne. In ne. le pri Udinese, temveč še pri celi vrsti moštev. Juventus se n. pr. razburja, kako naj mirno prenese, da so ji dva igralca dosmrtno diskvalificirali. Kaj je Juventus vedela, ko je ta dva igralca kupila in zanju dala precej milijonov — to sta Ma-nucci in Travia, — da sta vmešana v neko nečedno a-fero, ki bo nekega dne prišla na dan. Kaj- more nadalje sam klub Pro Patria, če se je vrsta njegovih igralcev pustila podkupiti, sedaj so pa vsi ti diskvali-firani za daljšo dobo. Vse to prinaša velike finančne izgube in klubi že računajo, od koga bodo zahtevali odškodnino: Juventus od Pro Patrie, Pro Patria od Udinese... Triestina je baje po svojem novem predsedniku sporočila, da ne bo nastopila v prihodnjem prvenstvu, dokler se Udinese ne popravi krivica. Slišijo se pa že tudi glasovi, češ naj se lige razbijejo in naj igra med seboj skupina velikih klubov, ki lahko uganjajo neomejeni profesionalizem, ostala moštva pa naj igrajo med seboj. Stvar pa še ni končana, ker se bo razpravljalo še tudi o Cataniji. Tam je ie odstopil podpredsednik, ker se o njem govori, da je vodil podkupovanje oziroma, da je zapleten v »a/ero Sca-ramellas. Scaramella je nogometni sodnik m je sedaj nad njim obtožba, da je tudi zapleten v take posle v korist Catanije. Govori se pa tudi, da lahko pridejo še druge stvari na dan. Igralci, ki so dosmrtno diskvalificirani, in se jim torej ni treba ničesar več bati, nameravajo baje še marsikaj povedati... LAHKOATLETSKE PRIREDITVE- IN TEKMOVANJA! v Šahovski dvoboj v uubuani flrj italijJ DOLOČENA JUGOSLOVANSKA REPREZENTANCA za Balkanske igre v Istambulu 13. in 14. t. m. Gostje dovolj uspešni na deskah s težjimi nasprotni? Lepa zmaga Angležev nad Nemci • Italijanski mladinci premagali francoske Višina; 1. Roveraro (I.) 1,90; Atletsko tekmovanje za sestavo jugoslovanske reprezentance, ki bo sodelovala na XIV. balkanskih igrah v Istanbulu, se je začelo v Zagrebu ob hudem deževju. Proga je bila razmočena in mehka, tako ^a ni bilo moč doseči bolj ših rezultatov v tekih. V metih in skokih pa je bilo ne kaj zelo dobrih rezultatov. Na tekmovanju ni nastopilo nekaj najboljših atletov: Puc, Mugoša, Mihalič, Sarcevič, Sa-bolovič in drugi. Rezultati: 110 m ovire: Rukavina (P) 15.9, Kovač (Kladi-var) 15.9; krogla: Skiljevič (P) 15.77. Jelisijevič (P) 14.64; 1500 tn: Murat (D) 3:53.6. Radišič (CZ) 3:53.6; disk: Krivokapič (CZ) 48.93. Krnjajič (P) 48.22; 100 tn: Dragaševič (P) 10.5. Oslakovič (Mladost) 10.9; višina: Sepa (CZ) 190, Nikolič (P) 185; 400 m: Hočevar (P) 50,1, Grujič (Vojvodina) 50.1, Savič 50.1, Dovijanič 50.1. Po izbirnem tekmovanju za sestavo jugoslovanske državne atletske reprezentance, ki bo 13. in 14. t. m. nastopila na letošnjih Balkanskih igrah v Istanbulu, je zvezni kapetan Stevan Lenert sestavil reprezentanco takole: Za 100, 200 in 4x100 m: Dra gaševič. Oslavkovič, Unger, Trifunovič in Petrovič (s tem da bodo zadnji trije tekli še enkrat prihodnjo nedeljo), za 400 in 4x400 m: Hočevar, Grujič in Sarič ter Dovjanič in Sabolovič (s tem. da bo Sabo-lovič tekel še drugo nedeljo) za 800 m Vipotnik. Grujič, za 1500 m: Mugoša, Murat, za 5000 m: Štritof, Maver, za 10.000 m: Mihalič. Ceraj, za 3000 m zapreke: Segedin. Je-remiČ. za maraton: Škrinjar. Bosanac. za 400 m zapreke: Sabati. Savič. Puc (s tem. da je treba preiskati, zakaj Puc ni startni), za 110 m zapreke: Lorger, Puc in Rukavina, za daljino: Miler. Kuščec. za palico: Lukman, Milakov. za troskok: Milovanovič, Kuzmanič, za kroglo: Skiljevič. Jeli-sijevič, za kladivo; Gubiian, Račič, za kopje: Miletič. Pavlovič in disk: Krivokapič in Krnjajič. Med določenimi reprezentanti je precej imen, ki so nekoliko manj znana. Vsekakor je razveseljivo, da se jav-iaio vedno novi tekmovalci. Želeti bi bilo, da bi se pa vsaj nekaterih že kar preveč »statističnih* disciplinah vendar pojavili taki tekmovalci, ki bi pomaknil mere precej naprej, na pravo mednarodno vrednost. • • » LONDON, 2. — Lahkoatletski dvoboj med Veliko Brita-njo in Nemčijo se je včeraj zaključil v White Cityju pred 40.000 gledalci z lepim uspehom Angležev, ki so v dvoboju moških dosegli razmerje 11:95, v ženskem dvoboju pa 53:50. Moški: 220 yard: 1. Kulpmann 22”; Pohl (Nemč.) 22”; 3. Hen-derson (VB) 22”4; 4. Ellis (VB) 22”5. 880 yard: 1. Johnson (VB) '48"7 (nov angleški rekord); Nevvson (VB) 1’48"9; 3. Stracke (Nemč.) 1’50"6. C milj: 1. ex aequo Norris in Sando (VB) 29’57”; 3. Eberlein Nemč.) 32’08"6. 440 yard zapreke: 1. Shaw (VB) 52"7; 2. Farrel (VB) 53”3. Štafeta 4x100 yard: 1. An- glija 41"5; 2. Nemčija 42”2. Daljina: 1. Molzderger (Nemčija) 7.302; 2. Richter (Nemč.) 7.289. Palica: 1. Elliot (VB) 3.962 m. Kopje: 1. Will (Nemč.) 69.088 metra. 2 Degoli (I.) 1,90; 3. Michel Kladivo: 1. Storch (Nemč.) (F.) 1,81. 55.906; 2. Allday (VB) 55.906., 100 tn; 1. De Murtas. (I.) U'2; Zmagal je Storch zaradi bolj- 2 Bertozzi (F. 11 ”2; 3. Gal- šega drugega meta. Krogla: 1. Wegmann (Nemč.) 15.723 m; 2. Lingnau (Nemč.) 15.621 m. Ženske: 100 yard: 1. Francis (VB) 10"9. 880 yard: 1. Leather (VB) 2W5: -2. Loakes (VB) 2T2’8. Višina: 1. Hopkins (VB) 1.689; 2. Tyler (VB) 1.625. Disk: 1. Lefrenz (Nemč.) 46.02 m. 4x100 yard: 1. Angija 46’9; 2. Nemčija 47"6. # * * V Chambervju v Franciji je bil v nedeljo lahkoatletski dvoboj mladinskih reprezentanc Francije in Italije. Med tleti so nastopili nekateri tekmovalci, katerih imena sre. čujemo že dlje časa na lahkoatletskih prireditvah in imajo za seboj že tudi boljše rezultate, kot so jih dosegli na tem tekmovanju. Italijani so zmagali nad Francozi z dokajšnjo razliko v točkah. Ti mladi tekmovalci so dosegli v nekaterih disciplinah že kar lepe rezultate. Navajamo veči. no rezultatov: IIo m zapreke: 1. Cothereau (F.) 15”6; 2. Re.vnaud (F.) 15"8: 3. Paoletti (I.) 15”8. Disk: 1. Allard (F.) 4015; 2 Savoldelli (F.) 38,67; 3. Sar-torelli (I.) 35,42. 400 m; 1. Archilli (I.) 49”6; 2. Gimelli (I.) 50”2; 3. Huret (F.) 52”1. Krogla; 1. Hugot (F.) 14.73; 2. Duchein (F.) 14.61; 3. Mi-gliorini (I.) 13.39. biati (I.) 11”3. 800 m: 1. Scavo (I.) 1’55”3‘ 2. Bornard (F.) I*55”5; 3. Mas. sobrio (I.) l’j<8’’7; 4. Guilhau-mon (F. 1’58”9. Kladivo; 1. Sterchele (I.) 47,60. Troskok: 1. Cavalli (I.) 14; 2. Humbert (F.) .13.58. 1500 m: 1. Jaz (F.) 4.03"6; 2. Misplon (F.) 4'06”2; 3. Col-liva (L) 4’07"6. Kopje; 1. Bonaiuto (I.) 60.73; 2 Syrovatski (F.) 58.84 (franc, mlad. rekord); 3. Soetje (I.) 57,92 m. 200 m,- 1. Bertozzi (F.) 22”3; 2. De Murtas (I.) 22”4; 3, Archilli (I.) 22"5, Daljina: 1. Sylvain (F.) 7,14; 2 Bravi (I.) 6,87; 3. Bietti (I.) 6,66. 3000 m: 1. Ambu (I.) 8'58”2; 2. Chevalier (F.) 9'06’ 3. Bel-ghazi (F.) 9'10”2. 400 m zapreke: 1. Bertuetti (I.) 55”4; 2. Gimelli (I.) 56”8; 3 Lacohu (F.) 5 7 ”6 • 4 x 100; 1. Italija (Maregat-ti, De Murtas, Gianoni, Gal-biati 42”; 2. Francija (Jouan-no, Sylvain, Roblin, Bertozzi) 42”8. Končna klasifikacija: Italija 98 točk; Francija 85 točk. Mogoče bi bil lahko vsaj povratni dvoboj v Trstc v svoj prid. Po točko >«' Nekaj najboljših rezultatov s švicarskega lahkoatletskega prvenstva. 400 m: Hegg 47”6 (izenačen švicarski rekord); 200 m: Weber 21"; 5000 m: Page 14' 42”9; 10.000 m: Schudel 30'48"4; 200 m zapr.: Eichenberger 24”9; palica: Hofstetter 4.10. V soboto ob 15. uri se je v dvorani Mestnega gledališča v Ljubljani začel dvokrožni šahovski dvoboj med reprezentancama Italije in Jugoslavije. Dvoboj na dvanajstih deskah je četrti po vrsti. Rezultati v soboto: Nestler - Ivkov remi, Scafa-relli - Matanovič remi, Paoli -Rabar remi, Szabados • Udov-čič 1:0, Staldi - dr. Nedeljkovih 0:1, Napolitano - Djura-ševič prek., Primavera - Bertok 0:1, Norcia - Trajkovič prek., Castiglioni - Puc prek., Ferrantes - ing. Vidmar prek., Livioni - Matulovič remi. V nadaljevanju mednarodnega šahovskega dvoboja Jugoslavija - Italija so bili v 2. kolu doseženi tile rezultati: Ivkov - Nestler 1:0, Matanovič - Scafarelli remi, Rabar -Paoli 0:1, Trifunovič - Szaba-I dos remi, Udovčič - Porreca prekinjeno. Nedeljkovih - Staldi 1:0. Djuraševič - Napolitano prekinjeno. Bertok - Primavera 1:0, Trajkovič - Norcia prekinjeno, Puc - Castiglione prekinjeno. Vidmar-Ferrantes 1:0, Matulovič - Livioni 1:0. Po obeh kolih Je vodila Jugoslavija s 14:6 točkam, ko so bile 4 partije še prekinjene. Prekinjene partije so se končale tako: Ferrantes - in/. Vidmar 0:1, Udovčič - Porecca 1:0, Djuraševič - Napolitano remi. Trajkovič - Norcia remi in Castiglioni - Puc 0:1. Rezultat prvega kola je bil tore.i 8,5 : 3,5, drugega kola pa 9:3. Končno stanje je bilo, kot smo že včeraj javili, 17.5:6,5 za Jugoslovane. Od Jugoslovanov so bili najuspešnejši dr. Nedeljkovih. Bertok, Puc in inž. Vidmar, saj so vsi obe partiji odločili so osvojili Ivkov, Djurai' Trajkovič in Matulovič, ločeno 1:1 so igrali Mata"® dr. Trifunovič in Ud5 . medtem ko je jugosloV**; predstavnik na bližnjem I# conskem turnirju za svettj prvenstvo v Goeteborfč* 1 bar, edini član državne vt< n d Do kje gre človeška zmogljivost? ki ima v tem dvoboju livni rezultat (pol točk* dveh iger). Gostje so dosegli na l0,t. deskah lep uspeh, za kat'* zaslužijo vse priznanj*' prvih štirih oziroma Pe,j^ ,t skah so obdržali ravnotežij pravi, da imajo kar dober ' medtem ko so na nižjih skah izredno šibki. — so se zlasti prvi dan usP ■ borili in po pozicijah, ki dosegli sredi igre, zasluži”] ko. Z druge strani so goslovani naslednji dan 0 no boljši. Dvoboj je potekal v no prijateljskem duhu. ji Ker ie znano stališče ® terih «športnih» krogov fj stu glede na prirejanje narodnih prireditev s valci iz Jugoslavije, ki , znahiti bolj verjetno, odfl vsa.i na šahovskem P1 prišlo do nekaterih nada^i stikov s šahisti iz sosed«') žave. Taki stiki so že *>% gre pravzaprav le za na”1 vanje. Ali bi po vsem •«**. bilo modoče. da bi prlkj^ tak dvokrožni dvoboj meJ , lijansko in jugoslovanske prezentanco bil v Trstu? j Najuspešnejši Ne^ na Jadranskem r Z etapo Dubrovnik—UP Razmeroma hitro si je šport opomogel od strašnih posledic vojne. Posebno vidna je ta od leta do leta napredujoča ozdravitev v atletiki, kjer sta štope-rica in merilni trak najbolj objektivna sodnika in lahko že vnaprej preprečita vsako čustveno presojanje znanja s človeškim razumom. Dejansko velikanski napredek svetovne atletike na bolje skoraj ne vzdrži primere z drugimi športnimi panogami, z edinimi izjemami morda za dviganje uteži in hitrostno drsanje. Gotovo so se nasproti prejšnjim letom občutno poboljšali tudi telovadci, rokoborci in slednjič tudi nogometaši, toda širokim množicam niso tako močno na očeh, kajti pri teh športih ni tako oprijemljivih znamenj v obliki časov, daljin in višin. Poglejmo samo atletske rezultate z olimpijskih iger letu 1948 v Londonu in leta 1952 v Helsinkih! V kratki aobi štirih let se je zrušil ogromen plaz, ki je močno omajal mednarodno razmerje sil iz predvojnih let na tem področju. Kar pa se je zgodilo od Helsinkov naprej, to je prekosilo celo najdrznejša pričakovanja. Kolikokrat so poznavalci samo sanjali o tem. da bi ljudje metali kladiva 60 ali kopja 80 metrov daleč, kolikokrat so delali tihe prognoze, ali bi se dalo s kroglo preseči daljino 18 metrov in ali je sploh mogoče, da bi človek pretekel angleško miljo v krajšem času od 4 minut ali dosegel na 10 km dolgi progi boljši čas od 29 minut? To vse je medtem postalo resnica! Te »magične* meje so že davno padle in nezadržno se bližamo mejam absolutne človekove zmogljivosti na tem področju. Toda nekoč bo moral biti kategoričen — konec. Toda kdaj? In kje je sploh meja človekovih sposobnosti? Nespametno bi bilo navajati tukaj natančnejše številke, kajti lahko bi še jih že v nekaj letih smejali. »Neki* Paa-vo Nurmi je bil prej nekoč slovesno izjavil, da je nemogoče, da bi človek tekel 10 km manj kot 29 minut in zdaj pa ima... Zalopek je to storil. In še drugi bodo prišli za njim. ki bodo spet Zatopkovo ime izbrisali iz seznama najboljših. Prihodnje olimpijske igre bodo. kakor je znano, šele konec 1956 v Melbournu. Človek bi mislil, da se najboljši atleti sveta glede na to hudo pre-skušnjo vsaj malo čuvajo, kakor so to delali v prejšnjih časih pred vsako olimpiado. Toda o kakšnem počivanju v letošnji zadnji predolimpijski sezoni ni prav nikjer nobenih sledov. Današnja svetovna elita na tekališčih je v tako močni kondiciji, da celo najhujše borbe. ki trajajo nepretrgoma skozi vse leto ne povzročajo o-membe vrednih padcev v formi. Prav tako nič več ne drži. da bi bilo dandanes težišče atletske sezone morda v avgustu ali septembru, kajti zdaj lahko zabeležujemo nove svetovne rekorde že v marcu, aprilu ali maju ali pa v novembru in decembru. Razvoj je šel tako pot. da so atleti pravzaprav vse leto na delu. kajti zdaj so nasproti podnebnim vplivom mnogo bolj neobčutljivi in mnogo vztrajnejši. Po vsem tem ni neutemeljeno pričakovan je, da bodo prihodnje olimpijske igre 1956 v Av- straliji, čeprav je njihovo časovno obdobje za Evropo in Severno Ameriko zelo neugodno, postavile daleč v ozadje vse, kar smo z, atletskih prireditev slišali iz Helsinkov. Melbourne ho gotovo športni dogodek, ki bo pritegnil pozornost vsega sveta. Mnogo jih bo tam popolnoma odpovedalo, mnogi pa se bodo tam izkazali, kakor nihče ne računa. Vzlic temu pa bo vsak zaveden atlet skušal priti prihodnje leto v olimpijsko izbrano moštvo. Borba za nič koliko zaželena mesta v letalih, ki bodo vozila v Avstralijo najboljše športnike sveta, se je razvnela ze zdaj in pripraviti se moramo na to, da se ho v pri-hodnjih tednih in mesecih razdivjal pravi vihar na svetovne rekorde. Ta tornado bi u-tegnil na koncu preživeti le malo najboljših izidov... in z brzinsko vožnjo na * ni progi v Preluki se je, čalo letošnje tekmova«!', Jadranski rallye. Na tel^L nju so imeli največ usP'7 Nemci, ki so pobrali vsa ” ai tr ti\ iti ka j«, «8 ai; V» So lit c‘j Bu lo, Pn ie Ml Na l —... Dnzuvorni nreflnf* STANISLAV KENK0 ^ Tlaka Tiskarski zavofl ZTT KINO PROSEK-KONIO® roj tu vJe Pat ZS| M( Po, Mn Je >*k tfii I VP1 Fai tOV; 'lan Pilt vstop prepovedan j — 1 nisio na Onrlunli predvaja danes 3. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni V filf' Po I M d H M" % *r*i SERIF BRD r*p< Igralci: WILL ROGERS, Jr. _ NANCV OLS1 «n "I N •ml v, PREMAGA VSE NEVARNO^] & RAZEN LJUBEZNI h*” Ki »te- na Kino po želji na odprtem ali v zaprtem prosto*^ Po. Vj M; Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Drugaknjiga) v TEŽKA JE POT DO UČENOSTI 4S. Drugo poglavje« ¥ CIRIL-METOOOVI SOLU UČITELJ ADAMIČ - NOVA KATASTROFA Tu ml je prineslo prijateljstvo z Ivanom veliko uteho. Njemu sem se mogel zaupati, z njim pogovarjati, kakor se mi je zaupal on. Odkrito sva se pogovarjala o najinih dvomih, ko sva se sprehajala po vrtu, kakor sta se istočasno pogovarjali Mašenka in Ivanova sestra Zina, ki sta hodili z roko pod roko pred nama. Pozneje sem se tudi Jaz z Zino veliko pogovarjal o teh stvareh. Tako hitro pa se dvomov nisem odkriža.1, kakor se Jih Je odkrtzala moja vse bolj radikalna sestra, šla se je spovedat svojih dvomov k Virgiliju Sčeku, ki je Ml takrat kaplan pri Svetem Ivanu-Ker v spovednici ni utegnil, da bi Jo s pregovarjanjem utrdil v verskih resnicah, jo Je povabil v kaplanijo na razgovor, kamor pa ni šla, ker ji Je bilo nadležno, da bi se Iz oči v oči pogovarjala z razboritim dušnim pastirjem o svojih dvomih Ti niso izginili. Da bi Jim napravila konec, Je nehala misliti na verske resnice. Tako se Je obojih na en mah odkrižala. Kar tiče mene, pa stvar zdaleč ni Sla tako preprosto od rok. 27. V tej zvezi se spčminjam mučnega dogodka. Moral sem enkrat zopet k spovedi in kot po navadi, sem bil tudi takrat poln »strahu božjega*, ki je bil v bistvu zelo podoben strahu pred zobozdravnikom. Izpraševanje vesti, ki Je bilo vsaj pri meni precej malo iskreno — kajti marsikateri pravi greh ni štel kot tak, treba si Je bilo pa vendarle izmisliti za spovednika tudi nekaj zanj veljavnih grehov, druge, kočljivejše, če že ne zamolčati, pa vsaj zmanjšati in olepševalno prikrojiti —, Je bilo precej podobno izdiranju zob, kar je spravilo mladega gTešnika v določeno živčno vznemirjenje, ki ni ravno pospeševalo njegove prisebnosti. Tako sem tudi takrat pokleknil v spovednico in nisem v svojem razburjenju opazil, da je bilo tam tudi za spovednico vendarle preveč temno, tako da nisem opazil niti zamreženega okenca niti spovednikove silhuete izza njega. Začel sem šepetati uradno molitvico, pri čemer sem komaj opazil rahlo škrebljanje po okencu in neko nerazločno mrmranje. Ustrašil sem se, da molim potiho, zato sem nekoliko povzdignil glas. Tedaj pa se je iz spovednice stegnila krepka šapa v čipkastem rokavu in ml, ne krivemu ne dolžnemu, prima-zala krepko zaušnico. »Božji strah* v meni se je zasvedral na najvišje obrate, kajti nikakor nisem razumel, kaj je moglo dušnega pastirja tako zelo ogorčiti. Čudil sem se poraženega, ponižanega in razžaljenega in nisem vedel, kaj storiti, dokler ni omaziljena roka poiskala na moji glavi šop las in »o me blagoslovljena usta kaj osorno opomnila, naj vendar odprem okence na svoji strani To sem sicer takoj storil, toda kaj sem potem izjecljal in česa sem se obtožil, tega se prav nič nisem zavedal. Na pol mi je šele odleglo, ko sem po dobljeni odvezi lahko odšel, ni pa ta postopek kaj prida pripomogel, da bi bil pozneje nad cerkvenimi obveznostmi in zakramenti kaj bolj navdušen. Vendar mi Je ostal eden izmed teh v prijaznem jn veselem spominu Cerkev je kot prastara organizacija spoznala grešnika v drobovje in mu je poleg »strahu božjega* podelila v svojem smislu za psihologijo pompa in ceremoniala tudi marsikaj takega, kar naj bi se mu s svečanostjo trenutka in z drugimi povezavami za dolga leta vtisnilo v spomin Tak zakrament je bila birma. Priprave zanjo so bile dolgotrajne in še kar temeljite. Katehet nam je povedal zgodbo o gorečih jezikih, ki so se prikazali nad zbranimi apostoli in skozi katere Je sveti duh podelil učencem modrosti in sposobnosti, da so naenkrat spregovorili v različnih jezikih. «Morda bo tudi tebe sveti duh razsvetlil*, mi je pogostoma govorila mama. «Morda boš vendarle potem opustil svoje otročarije in prišel končno k pameti, saj si dovolj velik.* Sklenjeno je bilo, da pojdemo hkratu k birmi Škatel‘ Toda tudi velika L* je precej, časa sluzila, sat sam in s set>0j c«*v; ?** t ,—r slutili*, saj sem jo prinesel » sphoi l,'ž t * škatlo zložil” n-° £8m kTČno opusfc11 lin razd*] $ *'<£ osnutke £ e nehoten* simbolike, svoje Jv' Lorenza* E? “t** - pr?delave »vo*h Prvih spisov od 3 N «aS,!° ‘-^Pez**. kt sem jlh spet »odkril* v svoji ^ ,£» Si me.nista Popravljala samo katehet s «!*' ppnjpm I, * • * J J rti d NilIUO KaienCO a uF ' I ‘JeT* sveti ^i.L M ? 1,n ma-ma s SV0Jimi željami, da °L/'> u«,? boli izki ienfZne. 1"larved Prav svojevrstno tudi od / P Boris' kl ml je vedel »z Pripovedovanja SJ «0v,h hudeea in “ * WU h,”™0 ze Prestali. Povedati ^ J ‘ti« * SS grozotnega, kar je bilo tega ali onega V* ie vTJ , tega ?,cfr koristnega zakramenta doletelo. > Vk iti h-n Povedati, da se je onesvestil, ko je zavohal ^ ali balzam, s katerim se mu je bil škof približal. bjlo*r . . — -------------------- trije: Ma- pa ,da Je bil svečenik tako krepko »obirmal*. da s« ,CJ »C senka, Boris m jaz. Meni naj bi botroval st,ric Grmke, Borisu ^®enez zvalil na tla. Razumljivo je, da me ie mučU $ — —- **-■ - . *„u» radovednosti in »n. ^ __ . .J.e i- - ° ’ ,Masenki Pa teta Tončka Kajpada je bilo treba ” i po škatli za metulje tudi »strah ./ i« misliti tudi na obdarovanje birmancev, starši so se zedinili. ° podelitvljo birme, ki se mi je spričo mole velike da bo vsakdo sam obdsu-ovži1 lastnega otroka. zijske občutljivosti za bolečine kazala iz Borisovega Pvi?. k« J Stric Grmek, ki se je vselej držal starih, dobrih navad. vanj a kot kaj nevaren zakrament. Ne morem priseči. V b«0 kllDll Bor sil lirn i, ___i.. 1____;i„ Borisu Vsoli-n „„^i_i _______P1. je kupil Borisu uro iz Sibirskega srebra. Mašenki je kupila B°risu vsako besedo verjel. Gomazelo mi ie Da le ob ”• n nasa mama zlato vpriži™ ‘ da bi utegnil ponesti od birme poleg tako zaželene s J liev naša mama zlato verižico. Vprašanje je bilo s čim naj bi mene obdarovali. Mami je bilo v nasprotju s stricem Grmekom zoprno vse, kar je kakor koli dišalo po starih, ustaljenih navadah, tako tudi birmanska ura. Vprašala me je, če si uro izrecno želim, a vedela je prav tako dobro, kakor sem vedel Jaz da b! z uro ne vedel kaj početi. Ne spominjam se točno,’ ali sem sl po njeni sugestiji ali iz svojega izbral škatlo za metulje, za metulje tudi bolj ali manj oteklo lice. ” ^ % e dol?em Pripravljanju, živčnem razburjenju ih ' pričakovanju, po opravljeni spovedi in obhajilu Jetiif? I * končno dan, ki nam bo prinesel modrost in razs^ r.i ,«las _ , ’ — —--- —— r*•**w~v i MtvAJiuoi, iu A .a Vstali smo navsezgodaj, hiša je bila kmalu vsa n aro1*, j h“ n, sjna juiuuu vsa i»j :< je manjkalo tega, zdaj onega. Mama Je tekala s etn L/ a V iskala to m ono, vzklikala »peirdinči* in zares ni ve<^K tako, kakršno imajo v muzeju, s steklenim pokrovom. Ker * se je glava drži. Oče je potegnil iz omare svojo sai F mi riirlla nismo ! kimi hlačami. /Nadaljevanji sl'