^oštnina plačana v gotov.. tbaja v ponedeljek iu petik ob 17. Stane mesečno po poSti 7 Din, V Celju po raznašakih dostavlje- na7-50Din, zainozemstvo20Din Riičun prl poStnem «ekovnem zavodu 5t. 10.666. j^-mi Ißoba Gena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica St. I, pritličje, de.sno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vra'2ajo Oglasl po tarifu. Rokoplsl se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. —: Predpisi giede prostora in dneva objave oglasov se uvažnjejo le po možnosti. Štev. 30. Celje, ponedeljek 10. aprila 1933. Leto XV. Usj^ešno^ delovanje Muzejskega društva v Celju V četrtek G. t. m. zvečer se je vršil v restavraciji v celjskem Naroclnem domu rcdni občni zbor Muzejskega društva v Celju ob povoljni udeležbi. Prcdsednik g. prof. Orožen je na- vedel v svojem poročilu, da se jo vr- šil zadnji občni zbor 18. junija 1931. Banska uprava je odobrila društvu 15.000 Din, mestna občina celjska pa lani -4.000 Din podpore. Mestna obči- na celjska je odstopila razvaline Starega gradu nad Celjem v last Mu- zejskemu društvu. Nove pridobitvc društva so znatne. Gosp. Vladimir Vrečko v Celju je odstopil društvu tri orientalske krožnike, orientalsko sliko, rimsko lampo in vazo, dve plinski maski in prazno granato. Mestna občina jo poklonila društvu relief celjske okolice in desko s celj- skim grbom, sestavljenili iz žebljev, g. general Schöbinger pa 71 predme- tov obsegajočo zbirko orožja in ro- koko lestcnce. Tucli lapidarij se je pomnožil. Tain so shranili na nek- danjL mitnici na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice vzidano ka- menito ploščo z napisom »A. E. I. O,. U.«, daljo velik rimski okrasnj kamen, ki; je bil najden v kleti sres- kega načelstva v Celju, dva rimska okrasna kamna, ki sta bila najdena za mestnim gledališčem, in tudi staii kip Marije Magdalene so prenesli s »Kalvarije« na Jožefovcm hribu v lapidarij. Poleti 1. 1981. je društvo odredilo izkopavanje na Starem gra- du, da najde srednjeveški podzem- .••¦ki hodnik, a nspelia ni bi]o. Vsako leto obišče celjski, muzej okrog 200 oseb, vštete pa ni.so številne sole in posamezni razredi, ki obiskujejo muzej. Najstarejšo sliko mesta Ce- Ija iz 1. 1G9C, ki so jo našli, pred voj- no na hiši g. Chibe na Kralja Petra cesti, bo treba restavrirati. Predsed- nik g. prof. Orožcn sestavlja. scdaj delo o starih gradovih ter zbira za- dovne slike, ki jih bo okrog 120. Te slike bo uvrstil tudi v muzejsko zbir- ( ko. Sedanji muzejski prostori so pretesni in bo treba najti vsaj Se en prostor, da bo mogoCe pravilno na- mostiti vso bogato zbirko. Gosp. prof. Srečko Brodar jo po- roCal o svojih znanstvonih razisko- vanjih v sloviti Potočki zijalki. Če- trta ckspedicija se je vršila predlan- , skim od 20. junija do 15. avgusta, j peta ekspcdicija pa lani od 30. juni- ja do 15. avgusta. Obakrat je bilo povprečno 7 do 8 udeležencev. Stroš- ki za ßetrto ekspedicijo so znašali 2«.(j40 Din, za peto pa 19.100 Din. Uspebi četrte ekspedicije so bill gle- de artefaktov zolo dobri. Ekspedicil- ja je našla bogato ognjiščo artofak- tov. Peta ekspedicija ni naäla mnogo pravih artefaktov, pač pa je odkrila glodalsko plast z več tisoč koščicamii malih živali. Najdba, ki odtelita vso ostale, pa jo 9 dobro obranjenib koC- njakov muškatnega bika, ki živi da- nes le še na severni Aljaski in vz- hodni Grenlandiji. Tako velikih eksemplai-jev nima niti dunajska sbirka. To je prva taka najdba to- «ti-an Alp. KoCnjake je prinesla v zi- jalko eiovoäka roka - dokaz, da je tu živel Clovek celo blizu glacijala. Ekspedicija j6 poiagala lani tudi ve- hko važnost na razjasnitev plasti okroglega peska v sekundarni legi, ki ga je natrosil človek. V njej so našli tcrciarne fosile petrefakte (okrog 100 polžev in äkoljk). Razen protolitsko kostne kulture obstoji tudi takozvana oläevska kultura s PotoCko zijalko na Olševi kot edino postajo v Alpali. Gosp. prof. Brodar Je raziskoval tudi razne druge jame in zijalke. V Savinji v Solčavi, v Matkovem kotu, Lučah, Šoštanju in Zagorju jc našel lepe artefakte kre- silnikov. IšČe tudi sestrsko postajo j Potočke zijalke. Nekaj v Potočki zi- j jalki najdemh kosti je odstopil va- laždinskemu muzeju, nekaj kosti, ki jib bo našel letos, pa bo poklonil geoloSko paleontoJoSkemu institutu ljubljanske univerze. Po razmeroma ugodnem poroCilu blagajnika g. A. Zorka jo prejel od- bor na predlog revizorja g. urednika R. PeCnika absolutorij. Na predlog g. dr. Kalana je bila izreCena vsemu odboru, zlasti pa predsedniku gosp. prof. Orožnu in g. prof. Brodarju po- hvala za njuno požrtvovalno in vse- skozi uspeSno delo. Pri volitvi je bil z malo izpremem- bo izvoljen za podpredsednika gosp. prof. Brodar. Na novo je vstopil v odbor g. prof. Napotnik. Učiteljsko zborovanje v Celju CELJE, 10. aprila. V soboto 8. t. m. dopoldne se je sestalo uCiteljstvo celjskoga sreza k rednemu zborovanju, ki je bi^o v glavnem posvečeno kmetijskemu vprašanju. Predaval jo sreski kmet. referent g. inž. Dolinar o kmetijskem programu za celjski. srez. — Uvodo- rua je podčrtal važno učiteljsko na- logo, da že v šoli privzgoji mladini Ijubezen do domače zemlje in kmeč- kega stanu, kajti opaža se, da se kmočka mladina vedno bolj odtuju- je rodni grudi. Razvil je načelni pro- p:rnm in omenja'l one panoge, kii so prodvsem potrebne za pospeSevanje. Toplo je priporočil ustanavljanje za- drug, toda le tarn, kjer so dani vsi l>redpogoji. TJčvtelj, ki sc vživi v kmetsko miselnost in si pridobi knie- tovo zaupanje, se bo lahko uspešno ndojstvoval. Tudi učiteljica ima bo- gato polje za udejstvovanje. Živah- na debata je izzvenela v pravcu, da bodi učitelj predvsem praktik, skuša naj ohraniti tradicijo in narodno bistvenost, odpado naj vsako umet- nii'-onje. Preko otrok naj se plete vez med solo in doinom, z zaupanjem in strpkovnim znanjem pa naj se pri- bližuje kmetu in deluje za njegov prospeh. Izvoljen je bil odbor 5 čla- OO OL Zobnapasta ODOL zobna pasta irna veliko cist Uno rnqä zaradi svojih obilnih koloidnih sestavin tobovje očisti temelptoter odpravi vsak neprijeten voni v$Q barvila in vso nesnaga n.ov in ölani.c, ki bo v zvezi s sres- kim kmotijskim referentom dajal učitcljstvu navodila in smernice. Jeseni se bosta vršili v Mariboru in Ljubljani razstavi šolskih vrtov. So- lo celjskega sreza bodo razstavile v Mariboru. Vse pripravljalno delo bo " -"Ml (i-Clanski odbor, na katerega se jo v vscb zadevah obračatl. Nadzornik g. Pestevšek jo govoril o »Jadranski straži«, priporočal in dal navodila za ustanovitev pomlad- kov na Solab. Zolo živabno so se obravnavale društvene zadeve. Sprejeti in deloma izpopolnjeni so bili odborovi predlo- gi za spremenibo pravil. Izvoljen je bil zašr-itni odbor in predsednik Cast- iiog-a j-azsodišča. — Ostra debnta se je razvil a o vpražanju napredovanja. Za uciteljst'vo je najbolj pravično av- tomati'Cno napredovanje in s tern bo- do odpadli tudi vsi posredovalci, ki se jih mnogi ne morejo ali nočejo posluževati. Po sprejetju resolucij o pi'sanju stanovskih listov jc bilo 4 ure trajajoCe zborovanje zaključeno. DOMACE VESTI VELIKONOČNA ŠTEVILKA »NOVE DOBE« bo izšla v petek 14. t. m. popoldne v povečanem obsegu in pomnoženi na- kladi. Oglase za velikonočno števil- ko sprejemamo samo do petka do 9. dopcldne. d Kraijeva velikonočna čestuka vojski in mornarici. Službeni »Vojni List« objavlja naslednjo kraljevo če- stitko vojski in mornarici k voliko- noenim praznikom: »Moji junaSki vojski in mornarici Cestftam za ve- liki praznik Kristusovega vstajenja. (iloboko prepričan, da boste vedno z ncomajno vdanostjo in častjo izpol- njevali svoje dolžnosti do svojega vrhovnega poveljnika in do domovi- ne, poslljam vam, gospodje oficirji in uradniki, podoficirji, kaplai'l in redovi, svoj pozdrav: Kristus jc vstal! SreCne velikonoCne praznike! Aleksander.« d Napredovanje JRKD v vsej dr- žavi. Predsedstvo JRKD v Beogradu je imelo od 3. do G. t. m. pod pred- sedstvom predsednika stranke gosp. Nikole Uzunoviča seje, na kateiih so se vršile obširne debate o delu stranke, o stanju organizacij stran- ke in o strankihih akcijah za po- mlad in polctjc. Na podlagi poročila general nega tajnika stranke ministra g. dr. Albei-ta Kramerja je bilo ugo- tovljeno, da je delo na organizaciji stranke v vseb banovinah zelo na- predovalo in da število krajevnih or- ganizacij v vseh srezih stalno nara- šča. V generalnem tajništvu stranke bo pod vodstvom generalnega tajni- ka vodilo posebne referate devet ba- novinskih referentov, za vsako ba- novino po eden. Generalno tajništvo bo začelo izdajati posebno tedensko glasilo JRKD kot organizacij ski vestnik stranke. Že v tern mesecu bo pričcla stranka z obširao organizii- rano agitaciijsko kampanjo na veli- kih manifestacijskih shodih v vseh banovinskih centrih. Razen tega bo organizirana sistematiCna karnpanja velikih shodov v vseh važnejših kra- jih' posameznih banovin. Predsed- stvo stranke bo pospešilo priprave za sklicanje strankinega kongresa, Z zadovoljstvom je bilo ugotovljeno Sirjenje in jačenjc programski za- vesti pristaSev JRKD na izvajanju jugoslovenske narodne in državne politike v vseb slojih našoga naroda. d »Revija Cinema.« Izšla je veliko- noßna Stevilka tega izvrstnega me- seCnika s pestro in zanimivo vsebino ter mnogimi krasnimi ilustracijami. »Revija Cinema« stane polletno 40 Din in sc naroča pri upravi v Za- grebu, Gunduliceva ul. 2/1. d »Vezilja«. Najnovejša številka te- ga mesečnika za rocno delo ima zo- pet zanimivo vsebino s številnimi slikami ročnih del. »Vezilja« stane četrtletno 30 Din in se naroča pri upravi v Zagrebu, Tuškanac - Gvozd št. 7. d Dunajska vremenska napoved za torek n. t. m.: lzpremenljiva, po- lagoma pojomajoča oblačnost brez bistvcnih padavin, nai'ascanje tem- perature. Celje in okolica c Redna letna skupščina krajevne organizacije JRKD za mesto Celje se he vršila v torek 11. t. m. ob 20. v mali dvorani Celjskega doma. Na dnevnem reclu so poročila funkcijo- narjev, narodnega poslanca g. Ivana Prekorška in banovinskega poslan- ca g. dr. A. Goričana. Pristop na let- no skupščino imajo le organizirani člani stranke. Organizirani člani, ki pomotoma niso prejeli vabil, in oni, ki se še želijo organizirati, naj so ta- koj oglasijo pri predsedniku ali taj- ni'ku kriijeviic organizarije. c Predavanje o živinoreji, ki ga je priredila krajov. organizacija JRKD za Celje-okolico v nedeljo 9. t. ni. po- poldne v gostilni g. Bombača v Koš- nici, je biilo dobro obiskano. Poslu- šalci so nagradili predavatelja sres- kega veterinarskega referenta gosp. Maksima šribarja iz Celja z živah- nim odobravanjem. c Zanimivo predavanje na Ljud- skem vseučilišču. Drevi ob osmih bo predaval v risalnici meščansko sole g. Viktor Pirnat iz Novega mestn o »Dolini gradov«. Tako se po pravici imonuje oni lopis a v spiošneni le malo znani del Dolenjske med tem- nimi Gorjanci, šumnim Rogom in vinoj-odno Trško goro. Gosp. preda- vatelj nns bo s številnimi lepimi skioptičnimi slikami povectel v svet Trdinovih »Bajk in pripovedk«, po- kazal nam bo vso skrito lopoto do- lenjskih gričev in nas seznanil s sto- letnimi tajnami in davnimi prigoda- mi njih prebivalcev, vasi, gradov in samostanov. c Haydnov oratorij »Sedeui posled- njih besed Kristusovili« je preko 150 let staro delo, a je kljub tcmu sveže, prepričujoče in muzikalno visoko vredno, tako da ga v velikih mestih Stran 2. »Nova Doba« 10. IV. 1933. Štev. 30. izvajajo vsako leto o velikonočnem času. Lotos ga bomo slišali tudi v Celju in sicer na veliki petek 14. t. m. v Marijini cerkvi. Koncert bo za na- Se razmere gotovo velik dogodek, saj sodeluje pri izvajanju preko 100 lju- di. Zborovski part poje CPD, v or- kestru pa so združcni godbeniiki Celjskega godbenega društva, želez- ničarske godbo ter učiteljstvo in ne- kateri gojenci Glasbene Matice. Pre- krasna mesta ima tudi kvartet, ki ga tvorijo ge. Golobičeva in Rajhova, koncertni pevki in članici zbora, ter gg. Avgust Živko, koncertni pevec ilz Maribora in Fink. Delo je naStudiral g. Pec Šegula, učitelj glasbe in pevo- vodja CPD, ki bo s tern koncertom proslavil 5-letnico svojega uspešne- ga delovanja pri CPD. Koncert se začnc točno ob pol 20. Občinstvo se naproša, da si oskrbi vstopni'ce v predprodaji v knjigarni K. Goričar- ja vdove, da ne bo prevelikega naya- la pri blagajni. Sedeži se volijo po- ljubno v posameznih kategorijah. Stojišča so samo pod korom in na koru. Novost za dame Vsakovrstni kroji za damske plašče, obleke' kostume itd. po dostavljeni meri in sliki se dobijo samo v krojni šoli Doran Hojkar, Celje, Breg 121 desno Na željo se naredi tudi poskušnja. — Cene najnižje. Istotam se poučuje damsko krojenje. c Prodaja Obrtnega doma v Celju. Na plenarni seji Zbornilce za trgovi- no, obrt in industrijo v Ljubljani, ki se je vršila v petek 7. t. m., je pred- lagal zbomieni predsednik g. Ivan Jelačin, naj zbornica odkupi od Obrt- nega društva v Celju celjski Obrtni dom, ki naj služi s tern Se dalje obrt- ništvu kot zavetišče. Za Obrtni dom bi plaCala Zbornica 320.000 Din, ki bil se obrestovali po 7%. Obrtni dom je vreden danes mnogo več\ Ko ga je kupilo Obrtno društvo v Celju, je bila kupnina notarsko ugotovljcjia s 350.000 Din, z novimi investicijami pa je veljal dom 626.000 Din. Zaradi' finančnih težkoč druätvo ne more yeč zmagati obresti in se je obrnilo na Zbomico glede odkupa odnosno sanacije Obrtnega doma. Zbornica se je odločila za nakup in je sprejela vse pogoje, ki jih je stavilo Obrtno društvo. Obrtno društvo bo imelo še naprej brczplačno vse dosedanje pro- store, v domu pa bodo prostori tudi za sresko združenje trgovcev in za druga društva. Zbornica je soglasno sprejela predlog glede odkupa Obrt- nega doma v Celju, ki bo so nadalje služil svojemu namenu. v. Predstava »Sloge« v celjskcm gledališču. Celjska napredna dijaška družina SJSU »Sloga« je uprizorila v petek 7. t. m. zvečer v mestnem gle- dališču uCinkovi'to Mannersovo ko- meclijo »Peg, srček moj«, ki smo jo videli že prod iQti v Celju pod ime- nom »Pegica mojega srca«. Ga. A. Sadarjeva je vestno in harmoniCno zrežirala Jgro. Gdc\ Majda Kalano- va, ki je igrala naslovno ulogo, je vsekakor oclrski talent. Naivno, a obenem prebrisano, naturno Peggy je podala s temperamentom, obeut- jem in rutino. Pohvalno so igrali gdč Krajnčeva (Mrs. Chüchester), gdč. Poderžajeva (Ethel) ter gg. Stante (Jerry), Umek (Hawkes) in Ferdič (Brent), čeravno je bilo v njihovih kretnjah premalo elegance, ki jo za- htevajo te uloge. Gosp. Zuzič (Ala- ric) jo bil previhrav in je nekoliko pretiraval, ima pa talent za odor. V manjših ulogah sta nastopila gdč. Šubičeva (sobarüca) in g. Plajh (slu- ga). Scenerja je bila primerna, ilu- minacilja pa ni ustrezala. številno občinstvo ni štedilo z aplavzom, ki so si ga mladi igralci v resnici zaslu- žili. — R. P. c Zahvala, Dijaška družina »Sloga« je v petek 7. t. m. igrala v Mestnem gledališču trodejanko »Peg, srček moj«. Ga. A. Sadarjeva je bila tako ljubezniva, da je prevzela režijo. Tern potom so ji za ves njon trud in na- por kakor tudi za vso ljubcznivost in dobrohotno uvidevnost, kit jo je izkazala nam mladim dijakom, naj- prisrčnojše zahvaljujemo. Iskreno se zahvaljujemo tudi gdč. Kranjčevi ter Poderžajevi, ki sta s svojim gosto- vanjem dvignili nivo igre. Najlepša livala tudi Dramatičneinu društvu v Celju ter njegovemu tajniku g. Ciri- lu Sadarju, ki nam je šel v vseh stvareh na roko. Celjska narodna javnost je s svojim nad vse častnim posetom moralno in gmotno močno podprla naše stremljenje. Za izkaza- no naklonjenost se ji iskreno zahva- ljujemo. Vsem, ki so našo prireditev podprli, še cnkrat najlepša hvala! — Savez jugoslovenskih srednjeSolskih udruženj, dijaška družina »Sloga« v Celju. c Gostovanje sokolskega lutkovne- ga odra iz Trbovelj. V nedeljo 0. t. m. popoldne je priredil agilni lutkovni oder trboveljskega Sokola v veliki dvorani celjskega Narodnega doma dve propagandni predstavi s prav- ljično igro »Marbuel, peklenski slu- ga«. Prva predstava ob 13.30 je pri- vabila zlasti mnogo mladine, k dru- gi ob 16. pa je prišlo tudii mnogo od- raslih. Obe predstavi sta v vsakem oziru sijajno uspeli. Trboveljski oder ima izrcdno lepe lutke in umetniško scenerijo, pa tudi igralci z vodjo g. Rudežem na čelu so dovršeni lut- karji. c Dan pogczdovanja. V petek 7. t. m. so je pod vodstvom mestnega gozdarja g. Rihteršiča vršil običajni vsakoletni dan pogozdovanja. Nad 120 dcčkov najvišjih razredov celj- skih šol in šoje na Svetju je v sprem- stvu učiteljstva posadilo onkraj Celjske koče okrog 2.000 smrekovih sadik z največjim veseljem. Obenem si je mladina ogledala uspehe po- gozdovanja iz prejšnjih let, ki so vid- ni in prav zadovoljivi. Gramofon! radioaparati in raznovrstna popraviia ANTON LEČHIK, Celje, Glavni trg 4 v. Odvetniška vest. Odvetniku dr. Valterju lUeblu v Celju je po § 55. odvetniškega zakona za čas od 5. aprila do 4. maja t. 1. ustavljeno iz- vrševanje advokature. Prevzemnik pisarne je dr. Friderik Zangger, od- votnik v Celju. c Cerkveni obredi v velikem ted- nu. V župni cerkvi v Celju bo na ve- liki četrtek cerkveno opravilo ob 7. zjutraj, na veliki petek bo ob 6. zju- traj križev pot, ob pol 7. pridiiga in ob 7. cerkveno opravilo, na veliko soboto ob 6. zjutraj blagoslov ognja, nato blagoslov velikonočnc sveče in krstnc vodc, ob 7. pa niaša. V soboto ob 1G. bo vclikonočna procesija pri kapucinih, ob 17. v Mari'ijini cerkvi, ob 18. v župni cerk^, v nedeljo ob 5. zjutraj pa pri Sv. Jožefu. c V Lcgarsko dolino bosta vozila k smučarski tekmi Savinjsko sedlo— Okreželj dva celjska mestna avtobu- sa v slučaju ugodnega vremena na veliko soboto ob 16.15 in 16.40 iz Ce- ll'a. Avtobusa se bosta vračala v po- nedeljek 17. t. m. ob 15.30 izpred Pla- ninskega doma v Logarski dolini in bosta prispola v Celje ob 19. k večer- nemu vlaku proti Ljubljani in Za- grebu. c Zveza ribarskih društev za drav- sko banovino bo imela svoj ustanov- ni občni zbor v sredo 19. t. m. ob 21, V Celjskom domu v Celju. c Steg skavtov in planink v Celju izjavlja z ozirom na govorice o raz- pustu stega, ki se širijo po mestu, da so te govorice neresnične. Steg, ki je najstarejši v državi, ostano neokr- njen. c žetev snirtL V celjski bolnici so umrli: v soboto 8. t. m. 42-letni upo- kojeni rudar Štefan Petrovič iz Lev- ca pri Celju, v nedeljo 9. t. m. pa 22- letni brezposelni mdar Viktor Mast- nak iz Zabukovce in 80-letna občitn- ska reva Marija Horvatova z Brega 52 pri Celju. N. p. v m.! „Slagcr" zposojevalnica gramofonov od Din 10'- gramofonskih plošč „ „ V- Istotam „Rekord" manufaktura na obrcke. Celje, Dečkov trg 4 a. jH^------------—---j~~------,. j^^ M* milo c Tatvine. V nekem celjskem ho- telu je stanoval tri dni neki moški, ki se je izdajal za trgovca S, S. iz Ljubljanc. Pri odhodu je odnesel iz hotelske sobo dvo stenski preprogi, posteljno oclejo in ključ od vrat ter poslal vse skupaj s prtljago v Za- greb. Hotelir ima okrog 800 Din Sko- de. — V Celju jc bill aretiran 29-letni delavec Alojzij Ograjense'k iz Št. Ilja pri Velenju, ker je izvršil več manj- ših tatvin v Celju in Laškem. c Ne pozabite poizkusiti novo po- mladansko Crno BOK pivo pivovarne Unio n. Je izvrstno! c Plačilo najemninskega vinarja. Mestno načelstvo celjsko opozarja hišne posestnike, da jc dnc 1. aprila zapadel v plačilo drugi obrok najem- ninskega vinarja (gostaščihe). Do- kler ne bodo izvršeni novi predpisi, je najemninski vinar plaCati na pod- lagi lanskega predpisa. Stranko se pozivajo, da že zapadli obrok plača- jo pri mostni blagajni celjski zanes- ljivo do 30. aprila. Po preteku plačil- nega roka so bodo zaračunale zako- nite 6% zamudne obi-osti. Plačila, ki bodo izostala po preteku (5 tednov od dneva dospelosti, se bodo izterjala iz- vrsilnim prttom. Za post: Namočeno polenovko, raznovrsten sir, razne ribje konzerve nudi IVAN RAVNIKAR, CELJE Glasovi iz občinstva Zahvala za požrtvovalnost celjskih trgovcev V zadnjem času se opaža, da raz- ni tuji agenti neupravičeno obisku- jejo privatne stranko in jim proda- jajo slabo italijansko blago. na ta na- Cin, da ga zagrebška tvrdka eno- stavno prežigosa z angleSko ištam- piljko in po svojih agentih razpečava kot pristno angleško blago. Tako blago je vredno in so tudi dobiva pri celjskih trgovcih po 120 dinarjov meter, tuji agenti pa ga prodajajo 3 m za 500 do 600 Din. Posrečilo se nam je zvedeti, kdo vso je kupil v zadnjem Casu od teh agentov sukno za obleke. To so raz- ni ravnatelji, zdravniki, odvetniki, notarji, ki jim. celjskL trgovci dajejo zaslužka, dalje razni predsedniki, profesorji, žcleznicarji in drugi urad- niki. Ce pa gre za razne številne pod- pore narodnim draätvom, mestn'im ubogim in brezposelnim, so pa zopet trgovci prvi in edini, ki morajo glo- boko poseči v svoje žepe. Razen tega nosijo ravno trgovci tudi največja davčna bremena, ne samo državna, ampak tudi avtonomna. Geslo »Svoji k svojim« naj bi ne voljalo samo za podeželane, ampak tudi za takozvano meščansko inteli- genco, ki so k nji prištcvajo gori imenovani sloji. Tako omalovaževanje požrtvoval- nih celjskih trgovcev po omenjenih slojih si homo dobro zapomnili. Prijatelji solidne trgovine. Dve kompletni postelji prodamo. Pojasnila daje knjigarna Mohoijeve tiskarne v Celju, Prešernova ul. 17. Tridesetletnica obstoja znamke „PEKO" čevljev Svoji narodni zavesti smo dolžni, da se spomnimo življenskega del a in uspeha našega pionirja osamosvo- jitve na polju cevljarske industrije, fobruarja meseca 1930. leta umrlega slovenskega self-mademana, gospoda Petra KOZINE, tega čevljarja v ve- likem, doslej pri nas nedoseženem stilu. O'f Razdobjc 1903—1933 skriva v sebi nepregledno vrsto nacionalnih in go- spodarskih zaprek, naravnih in umetnih ovir, ki so se zoperstavljalo v vedno novih oblikah Petru KOZ1- NI na njegovi trnjevi življenski, poti, večni borbi s sovražnim tujim kapi- talom, ki je žilavo branil svoje, do- slej neugnanc, skrbno čuvane posto- janke. Sila zanlmivi so njegovi prvi pohlevni in skromni poizkusi, da osamosvoji čevljarsko obrt od po- hlepne tujine, prepree'i odtakanje za- služka dela naših rok in naSih pot- nih srag'v tujino. Kot skromen trgovski pomočnik organizii-a Peter KOZINA v 1. 1903. eksport malih proizvodov kranjske domaCe obrti: zobotrebcev^ slamni- kov, glavnikov, ščetk in predvsem C-evljev. Ti proizvodi prodirajo uspeš- no pod našo zastavo v Grčijo, Rumu- ni jo, Ogrsko, Francijo, NemCijo in daljno Afriko in Ameriko. Nagli, cvetoči i'azvoj njegove trgovine ga sili, da preido na industrijo in zgra- di V razdobju 1907—1911 v etapah v Tržiču najprej lastno konfekcijo čevljev, nato moderno urejeno to- varno za izdelavo do 400 parov čev- Ijev dnevno. V letili svetovne vojne vidimo Petra KOZINO kot izborno zaposlenega vojnega dobavitclja, ki spreminja bogate sadove dobre kon- junkture v nove investicije, nove po- večave in olepšave krasno se razvi- jajoče tovarne v Tržiču. V zavesti svojih dolžnosti do delavcev uredi Peter KOZINA v svoji ^ovarni res higijeniične, čiste in zdrav.e delovne dvorane, dočim je kazalo takrat in še kaže sedaj število tudi svetovno znanih obratov cevljarske stroke v tem pogledu bore malo socialnega Cuta. UstvarjajoCi duh Petra KOZI- NE ni miroval, dokler ni leta 1923. postavil po ponovni prezidavi in po- večavi impozantne tvorniške stavbe, kakor se z njo ne more postaviti no- bena Cevljarska industrija v Jugo- slaviji. Glavno tvorniško poslopje ima 4 nadstropja v dolžini okrog 60 m in širini 15 m s petimi ogromnimi de- lovnimi dvoranami, kjor so instali- rani na električni pogon najmoder- nejši čevljarski stroji; med njimi je Peter KOZINA prvi v Jugoslaviji uvedel svetovno znane ßtroje siste- ma Goodyear, ki izdelujejo izključno samo kvalitativno blago s kapacitoto do 1000 parov dnevno. Podjetjo »PEKO« je po preosnovi leta 1926. še utrdilo sloves vedno bolj udomačene, povsod poznane in pri- Štev. 30. »Nova Doba« 10. IV. 1933. Stran 3. EM. LILEK : Slovenski šolniki v Bosni in Hercegovini za avstro-ogrskega gospodstva od 6. novem- bra 1879 do 31. oktobra 1918 in za Casa naše jugoslovenske vlade od 1. nov. 1918 do 1929. (Dal je.) Ko so po zlomu Avstro-Ogrske pričele italijanske Čete asedati naše kraje, se je po brzih nasvet.ih naših velikih zaveznikov sestala 6. novembra 1918 konferenca v Ženevi, na kateri so sodelovali po svojih delegatih: srbska vlada, opozicija srbska, Jug. odbor in Nar. Viječe SHS v Zagrebu. Od Bosancev sta se udeležila sej zopet gg. Stojanovič in Vasiljevič. | Prišlo je do sporazuma, da se osnuje osrednja v 1 a d a. V to je bil poslan od N. V. poleg Slovenca Brejca in Hrvata Cingrije Bosanec Vasiljevič. Ali ta ženevski sporazum je brzo propadel, ker ni bil priznan od Protiča zaradi tega, ker je bil Pašid izločen iz te vlade. Zadnja dolžnost in cast, ki je dohitela Stojanovica in Vasiljevica je bila ta, da sta bila na mirovni konferenci določena za zastopnika bosanske oblasti.1) Jugoslovenskl odbor se je razšel marca 1919. V njegovo pohvalo je napisala ga. dr. M. Paulovd na str. 205 svojc knjige: »U odluci, daseradi zauje- d i n j e n j e pod svaku c i j e n u i u svim prili- kama i unatoč največim bojaznima, koje je budilo držanje od srpske strane, leži, po našem sudu, uopče najveca zasluga Trumbiceva i čitave emigracije i največje djelo, koje je hrvatski i slovenski narod njihovim posredovanjem izvršio za ujedinjenje.« Te pohvale sta med emigranti deležna tudi Bo- sanca Stojanovič in Vasiljevič, ker sta se tudi v sporu nied Jugosl. odborom in Pašičem strinjala z zahtevo Trumbieevo, naj zvezne države priznajo Jugosl. odbor kot predstavnika in manda- tar j a jugoslovenskega naroda, a tega kot zavez- l) N. 200. n i š k i narod, kakor so to storile pri Cehoslovak ih. »Bilo je u interesu talijanske politike, da jugoslo- venski narod iz Austro-Ugarske nikako ne dobije priznanja« — piše Paulova. Stojanovič in Vasilje- vic tudi nista odobravala Paiycevega predloga :'.a- veznikom, naj oni priznajo, da ima Srbija pravo, »ila oslobada svoju braču odj Austro-Ugarske i da o n a stvara državu pod svojom e g i d o m«.2) »Pasi- de va teza, koje se on nepokolebivo držao bijaäe, da su s am o Srbi stvaraoci države, da Hrvati i Slovenri ulaze u novu državu kao podreden faktor, a ipak su je i oni sami gradili. Protiv koncepcije Jugoslavije svijesno je ustala srpska vlada. Srbija i srpska vlada nisu htjele, da se stave pred Europom na čelo jugo- slavenskom pokretu«.1) ker sta bill! za central is tič no V e 1 i k o S r b i j o. Za Veliko Srbijo so bili tudi lla- lijani, Francozi, Angleži in carska Rusija. Da se je pa kljub temu osnovala Kraljevina SHS, je zasluga srbske vojske in Jugoslovenskega odbora. a) P. 551. *) P. 388. (Dalje.) znane znamke »PEKO« čevljev in je prepredlo z dobro organizirano mre- žo svojih podružnic vso Jugoslavijo, tako da lahko mirno trdimo, da ni niti enega veejega kraja države, kjer bi se ne prodajali in nosili »PEKO« čevl ji. Veliki duh ustanovitelja, prerano umrlega Petra KOZINE živi v novi tvorniški znamki »PEKO« naprej in še vedno daje dela in jela lepemu števiki naših ljudi. Kino Eliini kino Union. Ponedeljek 10., torek 11. in sreda 12. t. m.: »D.ima in smaragd«. Izredno napet krimi- nalni zvočni film. V glavnih ulogah prfenani igralci Use. Dve zveeni predigri. — Na veliki četrtek in ve- liki petek ostanc kino zaprt. Sport SSK Celje : SK Olimp 5 : 2 (3 : 2) CELJE, 10. aprila. SSK Celje je postavil za včerajš- njo prvenstveno tekmo prenovljeno moštvo: Hilinger, Mikuš, KoprivSek II, Presinger I in II, Zupanc, Ahtik, Stepanci'c, Marie, Trifunovič in Go- bec II, Olimp pa: Grilanc, Vok, Hrastnik, Zorko, Regner, Koražija, Bianki, Cater, Uršič, Tkalcič H., Hol- cinger. V Celju so vedno noče bit! konca grde razvade, da je treba na pričetek tekme čakatil. Tudi včeraj je blago- volil g. sodnik priti na igrišče šolo ob 15.25 in publlka jo bila upraviCe- no nervozna. Sploh pa je vpraSanje nogometnih sodniikov pri nas zelo pe- reče in nujno potreben bi nam bil dober sodniški naraščaj, da bi nam ne bilo treba vabiti gg. iz Ljubljane alü Maribora za slučaj, da nam naša seniorja odpovesta.. Sodniki od dru- god so draga stvar in še vse polno slabih izkušenj imamo. Da, nervoznost je vladala včeraj na igrišču in prognoze so bile kaj čud- ne za iteid tekmc. Celje, da je baje okropljeno z novimi oz. že starimi', pa na novo zažarelimi zvezdami, ki so baJG od groma, Olimp pa, da ima trenerja in da je baje v kolosalni form! in da bo rezultat s piclo razli- ko golov za Olimp. In res, izgledalo je tako. Olimp otvori igro, igra protü soln- cu, preide srednico, Mikuš čisti1, Fricko ubeži z žogo in odda Maricu, ki strelja v vratarja, ta v nervozi od- bije žogo in Stepančič, ki je bil na mestu, jo pošlje iz neposredno bližii- ne s Celom v mrežo in to v 1. minuti igre. l : o za Celje. Olimp napado, KoprivSek Cisti, Marie vzamo v kras- nem skoku žogo, Trifunovič, lačen žoge, se dobro postira, uide in v 5. minuti pošlje v mrežo Olimpa. 2 : 0. Majhna konsternacija na obeh stra- neh. Toda Olimp se pwi znajde, za- igra s silo, desnii back Celja zgreši žogo, SG pusti preigrati, vratar pre- pozno intervenira in v 10. minuti po- stavi levi! half Olimpa na 2 : 1. Igra postaja vso bolj živahna in dočim do 20. minute dominira Celje, se vse bolj opaža močen zagon Olimpa, ki vehementno pritiska na vrata Celja. Celjska obramba je nesi(gurna, toda lialfi so vedno pravočasno na mestu in rešijo mnogo težkih situacij. Olimp postaja vse bolj oster, zapored foula, Celje igra vse prenežno, toda Trifunovič preži na žogo, jo vendar zopet dobi\ sigurno pelje, strelja in v 24. minuti sedi tretji gol za Celje. Tudi Celje se zbudi, pritiska, obram- ba Olimpa foula Alitika v sigurni poziciji in ubrani s tern gotov gol. Olimp, videč, da gre tudi z ostro igro, ta naCin še bolj pospeši ter do- seže v 28. minuti vsled taktične po- greške Ililingerja 2. gol. 3 : 2. Igra postaja zato odprta, Olimp je ur- nejši, agilnejsi, moönejSi, vidno se kažejo znaki zimskega treninga, jo pa proveč sirov. Foul sledi foulu. To- da zopet pritisne Celje, Marie dela preinišljeno, Ti'ifunovilc napada, to- da Grilanc v golu Olimpa ima izred- no sreeo. S trcmi poškodovanci za- pusti Celje, Olimp pa popolnoma fit, v polčasu iigriščc. Po odmoru se Olimp zažene z ve- likim elancaii in požrtvovalnostjo in Celje mora pošteno delati, da se spro- ti ubrani mocnega napadalea. Spet se posreči Tj'ifunovicu uiti z žogo, publika je navdušena nad njegovo igro, sigumo se otresa n -protnikov, dela povscm fair, tod;; -•.'. at no, in že je videti1, da bo njiv; va akcija končala z uspehom, toda na Čudo piska sodnik foul. Ali dve minuti za tern &e je uspešen zopet Marie in pošljo v 12. minuti žogo v gol OJim- pa neubranljivo. 4 : 2. Olimp ripo- stira, ali Hilingcr jo na mestu, pari- ra, i'zstrelja, Fricko odda žogo Trifu- noviöu, ki naskoči in se znajde v na- slcdnjem trenutku že tudi v golu Olimpa z žogo vred. 5 : 2 v 15. minuti drugega pol casa. Na izenačenje ni več misliti in Olimp brani, toda je Cisto nepotrebno preoster. To malo upliva na Celjanc, ki vidno popuste, toda clrže postavljeni rezXiltat do konca. Zastreljajo sicer dve popolnoma si- gurni žogi, tako tudi Olimp. Igra me- stoma zopet moCno oživi;, se stop- njuje, Olimp povzroči še nekaj gr- dih foulov — slueaj KoprivSek — to- da vse prizadevanje ostane zaman. Olimp je kot celota bolj homogeno, zelo vztrajno, dobro vigrano in tre- nirano in od lanl mnogo boljše moštvo, ki mu manjka močnega strela pred golom. Le žal, da je Olimp preoster, oz. da je Celje pre- niehko. Celje ima izvrstno poedince, manjka pa mu smotreni trening in skupna igra. Manjka mu prodvsem tronerja! Obramba Celja je bila v prvem polcasu ncsigurna, po odmo- ru pa se je vidno popravila. Napad je bil izvrsten, balfi nad vse pridni, Goboc na krilu je popolnoma odpo- vedal, Ahtik, njegov drug, pa je imel slab dan, kljub temu, da se je zelo trudil. Sodnik g. Ochs v začetku zelo strog, potem pa popustljiv. Publika, V«2ikono$ne godovne, umetniške dopisnicc, kreppnpir, listje za rože kakor tudi vse druge šolske in pisarniškc potrebščine se dobijo po ugod- nih cenah v trgovini Franc LesRovšeK Celje, Glavui trg 16 preko 600, dostojna, le poedinci, ved- no istü stari renitentneži, so kazili to važno tekmo. Rezerva SSK Celja : Rezerva SK At- letik 0 : 2 (0 : 0) Rezerva SSK Celja je v predigri nepotrebno podlegla s tremi igralci prvega moštva ojačeni rezervi Atle- tikov. — c. Dopisi Konjice Državni kletarski teCaj je bil za- kljueen na Jožefovo dopoldne z otvo- ri tvi jo razstave pletarskih izdclkov v Zrečah. Teeaj je obiskovaloj vee inesecev redno 56 teeajnikov, ki so pokazali po veliki večini izredno sprotnost za pletarstvo. Tečaj se je vršil s pomočjo podporc kr. banske uprave. Poučevala sta strokovni uči- telj g. UršiO in pletarski mojstcr g. Geoheli. Veliko zaslugo za organiza- cijo tečaja pa ima domaei šolski upravitelj g. Drago Mravljak. Raz- stavo si je ogledal tudi narodni po- slanec g. Gajšek. Izdelki so bili raz- stavljeni v Okrajni hranilnici ob pi-i- liki gospodarskih dnevov od 25. do 27. t. m. Kmefijski zimski šesttedenski te- čaj v Stranicah s predavanji sreske- ga kmetijskega referenta g. Nemoa Lepi beli zobje «:«»• ¦¦¦"¦^^^¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦^¦^^¦¦^^ poročati Vam svojo najvef.je priznanje in popolno zado- voljstvo o Chlorodont zobni pasti. Več let le uporabljam "Chlorodont" in ljudjeme zavidajo radi mojih lepih zob, katere sem dosegel le i dnevno uporabo Vase Chlorodont zobne paBta. S. Pavletiö, M..... Zahtevajte zato samo pristno Chlorodont zobno pasto, tuba Din. 8.- in Din. II.-» tor zavračajte vsak nadomestek. jo bil zaključen na Jožefovo. Vsi ob- iskovalci so se mnogo koristnega. nautili in so izrekli žcljo, da bi se vršili taki tecaji v kratkem tudi v bližnjih veCjih krajih sreza. »Jaz vedno sedim doma,« ošteva Verbejevka svojega moža, »ti pa se zabavaš v gostilni.« — »Kaj blebečeš, saj se nisem zabaval!« — »Nikar no laži! Mar misliš, da nisem videln bunk na tvoji glavi?« # * ^ »Kdo pa ima pri vas giavno bese- do v hiši?« vpraša Hieronim svojega poslovnega prijatelja, malega Baldu- ina. — »No, mi smo si to lepo raz- dellli . . . moja žena vzgaja otrdke, nadzoruje služinčad in upravlja de- nar — jaz pa skrbim za našega psič- ka!« Dvosobno stanovanje solnčno in zračno, s pritiklinami in vrtom, se odda s 1. majem mlrni stranki, Celje. Kersnikova 34. Za Veliko noc in poletje si preskrbite lahko in trpežno obuvalo, ki ga dobite po izredno nizkih cenah v Trg. domu STERMECKI. Sand ali po Din 15, 18, 39, 58, 69 --ndalet© j a n k e po Din 83, 109, 121 ^^^^^^^WIA'PBHLA' 111 -QBLEIt Oglejte si Ixlozbel Zahvala Za v Času bolezni in ob smrti na§e iskreno ljubljene dobre soproge ozir. matere, stare matere, ta5če, sestre, svakinje, tete in nečakinje, gospe IVANE LEBIC izražene prisrčne dokaze sočutja, za lepe vence in cvetje, za v smislu pokojnice poklonjena darila za dobrodelne namene, ka- kor tudi za Castno, nadvse Sievilno spremstvo k poslednjemu počitku, izrekamo vsem, ki so posamezno, v druStvih ali kor- poracijah dali izraza svojemu sožalju, zlasti tudi pevskemu druStvu »Oljki« za pretresljivi žalost.inki, svojo globoko, pri- srčno zahvalo. CELJE, v aprilu 1933. ftadbina Ignac Lebič in sorodniki Stran 4. »Nova Doha« 10. IV. 1933. Štev. 30. 1A POMIAD NEKOLIKO KRASNIH MODELOV! ......KLJUB ZMERNI CENI! D 145'- Ženski troter čevlji v raznih kombi- nacijah, nova moda a 154«. Žcnski čevlji iz laka, [ zelo okusni, novi model D 98"- Poceni nioski polčevlji, črni ali rjavi, usnjat podplal. V drugi obliki samo Din 125-— D. I45<- Moški polčevlji, prima črni ali rjavi boks. Goodyear - izdelava, trpežen usnjat podplat D. 88-- Ženski čevlji, solidno izdelani, črni ali rjavi, dobri podplati. Druga oblika samo Din 95'— D. 75'- Eleganten in lahek čevelj iz finega rjavega baržuna. Najnovejša moda. Imit. nubuka D. 75"- Praktičen in poceni čevelj iz ernega baržima. Imit. nubuka.' D. 4-51|ai odn- D. 55"° Veilka i*bipa otroskä h čevljev raxnih wrat v vseh «elikostih // #f Franjo Dolžan G e I j e Za kresijo Telefon 24S kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadaJoEa dels in popravila —Cene zmarne -— Postrežba točna in solidna Novost za Celje Foto avtomat 6 razlSdnSh slik 15 Din Samo kratek čas v Elltnem kinu Union Krompir Semenski in jedilni krompir proda oskrbniStvo graščine Novi kloSter, p. Sv. Peter v Sav. dol. Za velikonočne praznike sc toCi čez ulico pri odjcrau od 3 litrov naprej: Ljutomersko belo vino po 8 Din Bizeljsko vino.....„7 „ Bučko vino......„6 „ Bučko rdeče vino . . . „ 7 „ Domače bclo vino . . ,, 5 ,, Pristnost vina zajamčena Dostavlja se tudi na doni J« rlduC Celje, Vrazov trg 1 Seno 25 q dobrega sena na prodaj. Vprašati: Šerdoner, Celje, PreŠernuva 10. Semena vseh vrst vrtna in poljska, sveža dobite pri tvrdki KaroS Loibner, Celje Pri nZvoncu" — Kralja Petra o. 17. Stefan Strašek Cc!]Cf Kovaška ulica 1 priporoča svojo veliko zalogo tovarniških finih in zanesljivih čevljev. Oddaja pod lastno ceno več ducatov polčevljev št. 35 do 38. in to od 55 do 100 Din. Oddaja tudi na obroke. Pri- poroča se gg. učiteljem in uradnikom, NaroCila po tneri. Popravila točno in po nizki ceni. Moderna hrasfova spalnica se takoj pro da. Vpraša se pri mizarskem mojstru g. Grilcu, Gaberje St. 1. 2-1 LTifT/lTIiiB Novo pomladansko črno BOK IIVO PIVOVARNE „UNION" vsebuje mnogo slada ima prijeten okus je od 8. aprila naprej v prometu LEO INKRET INSTALACIJSKO PODJET1E CELJE, DEČKOV TRG 2 Prevzema vsainstalacijska dela, vodovode, hišne instalacije, vsakovrstne črpalne na- pra^e, sanitanie naprave (umivalnice, lcopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralnekurjave za hiše, vile, hotele, sole, bolnice i. t. d., ..„ . : . , ' — , = kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila — Vestna izvršba — Točna postrežba — Znierne cene — Zahtevajte ponudbe VEUKONOČNE m druge RAZGLEDNICE Molitv&nike Na debelo — Rožne venoe — Nabožne »like Velikft izbitra pri tvrdki Na drobno Karla Goricarja vdv., Celje ZLATA NALäVNA PEBESA 14 karatna z 2 letno garancijo od Din 50"— nappej Krasno stanovanje obstoječe iz 5 sob, kopalnice in pri- tiklin v 1. nadstropju hraniln'cne palace i na Krekovern trgu odda Celjska mestna hranilnica. Lokal v sredi mesta, pripraven za vsako obrt, se odda s 1. majem. Vpraša se v pekarni Vošnjak. Na prodaj osebni avto Chrysler, limuzina 5 sedežev (ev. 6), 4 vrala, v prav dobrem stanju (»bruch-& schweißfrei«). Sprejmejo se deionia tudi vložne knjižice Ljudske po- sojilulce v Celju alü kake reg. hranilnicc. Vpraš.: M. Stirn, Ljubljana, Puherjeva ul. 14./1 n, BHvnic« „ZORA^ celje Slomškov trg 6 zraven župne cerkve se priporoča za prvovrstno britje in striženje. Nizke cene. Dijaki in učencl polovične cene. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODN! DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000'— Kupuje in pro* d€tja devize in valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštanj Urejuje Bado PeSnik. — Odgovoren za konzorclj »Nove Dobe« In Zvezno tiskarno Msian Cetlna. - Oba v Celju.