Namesto uvodnika
Petindvajsetega raarca 1941 se narodi Jugoslavlje upre-jo pristopu vlade kraljevine Jugoslavije trojnemu paktu, ki naj bi povezal politiko Beograda s politiko Berlina in Rima. Knez Pavle je odstavljen, vendar pa so fašistične in hitlerjevske horde takoj za tem zacete osvajati deželo. To je bil začetek dolgega boja, ki se je končal z ustano-vitvijo socialistične republike.
Vsfaja
»Bolje rat nego pakt, bolje grob nego rob!« Tako so 25. marca 1941 in v naslednjih dneh vpUi demonstranti v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in po vsej Jugoslaviji proti trojnemu paktu, ki ga je jugoslovanska Uada podpisala na Dunaju. Prišlo je do resničnc ljudske vstaje... 27. marca 1941 so odstavili kneza Pavla in razglasili za kralja mlado-letnega prestolonaslednika Petra II. General Simovič je postal predsednik nove vlade. Takoj zatem so nacistične in italijanske, madžarske ter bolgarske čete vdrle v deželo.
Kraljeva vlada je kapitulirala v manj kot dveh tednih. Sledila je nova vsta.ja, toda to pot ni šlo več za demonstra-cije, temveč za začetek partizanskega boja, kl je trajal štiri leta.
CK KPJ, ki se je ilegalno sestal y Zagrebu, je že 15. aprila izdal prvi razglas jugoslovanskim narodom... De-set dni po kapitulaciji je bila v Slovent.ji ustanovljena na pobudo KP in s soglasjem naprednih siJ drugih jjolitičnih organizacij — Sokol, krščanskosocialna stranka ipd. — protiimperialistična fronta, ki se je pozneje preimenovala v Osvobodilno fronlo. V naslednjih tednih in mesecih so take fronte ustanovili v Srbiji, Hrvatski, Crni gori in Ma-kedoniji...
Prve dni maja je CK KPJ, ki se je zbral v Zagrebu, pregledal položaj v različnih predclih dežete, ter sklenil za-četi pospešene priprave na obovožcni boj. Delegatom in članotn je naložil, naj organizirajo vojaške komiteje in skapine aktivistov. Tuclj CK je nstanovil vojaški komite z Josipom Brozom Titom na čelu.                    v           '"
Oborožen boj
Medtem ko divja nasilje okupatorjev, ki so razkosali deželo, se prične oborožen boj pod vodstvoin KPJ, preka-ljene v dvajsetih letih ilegalnega dela. Hkrati ko se obliku-jejo partizanski odredi, se širi tudi ustanavljanje osvobo-dUnih odborov. v katerih so zbrane najboljše sile naroda. Četniki — povečinl zvesti kraljevini pod vodstvom nekda-njih oficirjev — se po nekaterih začetnih spopadih z Nemci sporazumejo z okupatorji in se prično boriti proti partiza-nom. SJednjim pa vendarle uspe ustvarjati »osvobojena ozemlja« — osvobajajo jih zdaj tu zdaj tam — in iz lokal-nib neorganiziranih odredov zrastejo močne vojaške orga-nizirane enote.
Prvi parlament
Partizanski boj prisili Nemce, ds* pričneju jeseni leta 1941 obsežne vojne operacije. Cilj prve je o^vobojeno ozemlje v vzbodni Srbiji, druge ji sledijo v kratkih razma-kih. Tretja velika bitka se vname na Kozari, enem izmed najmočnejših središč osvobodilnega boja. Tako prispemo do Ieta 1942, ki je leto preobrata jugoslovanskega osvobo-dilnega gibanja na vojaškem kot tudi na političnem pod-ročju. Medtem ko četnikl odvržejo krinko patriotov in se začno boriti na strani Nemccv, osvobodijo partizani petino jugoslovanskega ozemlja in novembra 1942 ustanovijo An-tifašistični svet narodne osvoboditve, prvi parlament nove demokratične države kot izraz ljudskili sil, ki so gibanje sprožile.
Naslednje leto, 1943.
Dežela je svobodna
Dne 29. novembra 1943 ustanovijo na zasedanju AVNOJ v Jajcu nacionalnj komite osvoboditve Jugoslavije, s funk-cijo začasne vlade in odobrijo osnutek ustave o hodoči ure-ditvl Jugoslavije na federativni in demokratični osnovl, ob priznavanju pravic različnim etničnim sknpinam. Moč dej-stev prisili zaveznike, da ne upoštevajo protestov vlade v Kairu in začno vse bolj računati s Titoviini partizani.
V iskanju kompromisa odstavi kralj Peter Puriča in postavi na njegovo mesto Hubašiča. Ta hrvaški voditelj sklene 16. junija 1944 s Titora sporazum, ki pomeni dejan-sko kraljevo kapitiilacijo. Medtem naprcduje osvobajanje dežele: v oktobru je osvobojen Beograd. Federativne enote druga za drugo formirajo oblast po zgledu KNOJ. Kralj je umakne namestniškemu svetu. Hubašič se odreče mandatu, ki ga namestniki dajo Titu. Ta sestavi novo vlado; postane njen predsednik in prevzame funkcijo obrambnega mlni-stra. Volitve v ustavodajno skupšeiuo novembra 1945 po-menijo zmago Ijudske fronte in likvidacijo monarhije, ki jo narodna skupščina dokončno zavrne.
In tu vmes med temi slavnimi stranieami zgodovine se je pletla tudi usoda glavnega mesta Slovcnije — Ljubljane, mesta heroja, ki si je ta naziv po osvoboditvi zaslužil v kr-vavih dneh osvobodilnega boja. Od prvih diii vstaje do 9. maja, ko je bila Ljubljana osvobojena, preko ilegalnih pku-pin, ki so delovale v tnestu, preko raiijskih valov Kričača, bodeče žice in ponosa prebtvalstva so se tkale rdeče niti čudovitega prta, ki se mu reče svoboda. Svobode, ki smo jo letos v Ljubljani proslavlli že enaintridesetič.