lamed daily except Saturdays, and Holida ya
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uradniški in u pravniški prostori: 1857 South Lawndal« Ava.
Offic« of Publication: 1657 South Lawndal a Ava. Telephone, Kockwell 41*04
LETO—YEAR XL
Com líala )o W OO
.. «-^■SKJarS	2 fiirTTtS? CHICAGO tl ILL- PONDELJEK. at. MARCA (MARCH m 1948 Subscription M.00 Yearly ATFV.-NUMRER 81
Acoeptance for mailing at special aate of poataie provided for ill section 1103, Act of Oct. S, 1917, authorized on J una 4. 1116
Wallace oplazil Trumana in njegove svetovalce
Obdolžil jih je, da hočejo utihniti vie one* ki vodijo opozicijo proti regimentaciji in vojni
Now York, 27. marca. — Henry A. Wallace je sinoči v svojem govoru ponovno udaril po predsedniku Trumanu in njegovih svetovalcih. Obdolžil jih je, da hočejo utihniti vse one, ki vodijo opozicijo proti programu regimentacije, vojaške konskrip-cije in priprav za vojno.
"Oni, ki kričijo o strahovladi in terorju v Evropi, širijo teror v Ameriki," je rekel Wallace, kandidat za predsednika Združenih držav na listi tretje stranke. "Predsednik Truman je določil vzorec, ko je označil milijone Američanov, ki obsojajo njegovo politiko in smernice, za komuniste. Taki apeli na pred sodke zatemnujejo razum in sproščajo nevarne sile sovraštva, katere ogrožajo svobodo in življenje vseh ameriških državljanov.
Policijski komisar Harry S. Toy v Detroitu je v pismu dejal, da Henry A. Wallace ni Američan in da je treba vse cine, ki ga podpirajo, postaviti ob zid in ustreliti. Ta človek, .čigar naloga je vzdrževanje zakona in zaščita državljanov v Detroitu, odprto poc^iga nasilja."
(Toy je priznal, da je poslal pismo nekemu uradniku, ki je član odbora za izvolitev Walla-cea za predsednika Združenih držav, ko ga je ta uradnik obdolžil, da je podal protižidovske izjave. Priznal je tudi, da je reket, da bi bilo treba vse one, ki so udeleženi v neameriških aktivnostih, vreči v ječe, jih izgnati iz dežele ali pa ustreliti.)
Wallace je omenil slučaje te-
roriziranja ameriških državljanov. "Profesor na nekem kolegiju, ki je prevzel načelništvo odbora tretje stranke in se pridružil gibanju za ohranitev miru, je dobil ukaz, da se mora ta-kaj umakniti iz politike ali pa odpovedati službi," je rekel Wallace. "Grupe, ki podpirajo novo stranko, ne morejo dobiti
Lewis zavrnil povabilo odbora
Industrije prizadete zaradi rudarske stavke
Washington, D. C.. 27. marca. — John L. Lewis, predsednik rudarske unije UMWA, je tavr-nil povabilo Trumanovega preiskovalnega odbora, naj nastopi pred njim. Odbor lahko prisili Lewisa na nastop pred njim, ker je dobil zadevno oblast od pred sednika Trumana. Načelnik odbora je Sherman. Mlnton. ■ Lewis j« dobil čas do pondelj-za za odločitev. Minton je de-dvoran za zborovanja. Ameri- jal, da odbor še ni sprejel za-ški imigracijski uradniki nadle- j ključka, kakšno akcijo bo pod-gujejo in ustrahujejo tujce, ki vzel proti Lewisu in rudarski u-
Demokrati snubijo Eisenhowerja
Truman se ne bo umaknil iz tekme
Washington, D. C., 27. marca. — Demokrati iz južnih držav v "revolti" proti predsedniku Trumanu snubijo sedaj generala Eisenhowerja v upanju, da bo on postal kandidat za predsednika Združenih držav na listi demokratske strnake. Eisenhower je pred nekaj tedni izjavil, da nima političnih ambicij in da ni kandidat za predsednika. Demokrati vseeno upajo, da se bo prepupfil.
Truman Je razkačil demokra te v južnih državah, ker je predložil kongresu program civilnih svobodščin.
Nobenega znamenja ni, da sl bo Truman umaknil iz tekme. Nedavno je izjavil, da je kandidat, zaeno pa je napovedal zmago demokratske stranke pri volitvah v prihodnjem novembru.
Chicago, 27. marca. — Jacob' M. Arvey. načelnik organizacije demokratske stranke v čikaškem okraju, je izrazil upanje, da bo general Eisenhower na razpolago kot kandidat za predsednika Združenih držav na listi demokratske stranke. Konvencija stranke bo v juliju v Philadel-phiji.
Arvey se je vrnil v Chicago iz Washingtona, kjer je kenforiral s senstorjem J H. McGrathom, načelnikom oarednjega odbora demokratake stranke. McGrethu je povedal, da se demokrati v Illinoisu ne navdušujejo za Trumana kot kandidata.
"Na konvenciji demokratske stranke bom glaaoval za kandidata. ki v resnici predstavlja načela stranke." je rekel Arvey "Dejstvo, da je Truman pred-sednik. ne bo vplivalo na mojo odločitev
prihajajo v deželo. Irene Joliot-Curie, slovita francoska znanstvenica in dobiteljica Nobelove nagrade, je bila aretirana v New Yorku in odpeljana na Ellis Island, kjer je bila zadržana čez noč, ker je njen mož komunist.
Mi ne moremo širiti svobode, ako jo kršimo doma. Pospeševati ne moremo ljubezni s pod-žiganjem sovraštva in ne vzdrževati miru s hujskanjem na vojno proti Rusiji.
Truman in njegovi svetQvalci namenoma podžigajo^ vojno histerijo in podpirajo reakcijo povsod. Trošijo milijarde dolarjev ameriških davkoplačevalcev za vzdrževanje monarhistične vlade v Grčiji in koruptnega ter gnilega režima kitajskega diktatorja Kaišeka. Če se bo sedanja politika nadaljevala, si bo Amerika nakopala sovrsžnike po vsem svetu. Truman in državni tajnik Marshall st» odprto zapretila, da Italija ne bo dobila ameriške pomoči, če bo zmagala levičarska ljudska fronta pri splošnih volitvah 18. aprila. To je nesramno vmešavanje v notranje zadeve tuje države."
Wallace je apeliral na ameriške državljane, naj pošiljajo pisma in telegrame kongresnikom in senatorjem in zahtevajo končanje podžiganja sovraštva in vojne histerije. Ameriško ljudstvo se mora dvigniti in odločno protestirati proti sedsnji politi ki, ki jrotiska deželo v vojno, dokler je še čas.
Tiskarji izvojevali unijsko delavnico
New York, 27. marca. —- Člani tiskarske unije ADF so izvoje« vsli unijsko delavnico, kar po meni, da morajo biti vsi tisksr-ji člani unije. Zadevna pogodba je bila pravkar sklenjena z organizacijo delodajalcev. Pogodba bo v veljavi do 31. marca 1. 1950.
niji. Druga dva člana odbora sta Taylor in Ethridga.
Pred odborom so včeraj nastopili reprezentanti operatorjev ln pojasnili vzrok konflikta mod njimi in rudarsko unijo. Lewis je obdolžil operatorje, da se ne drže provizij v juniju sklenjene pogodbe glede plačevanja pokojnine sto dolarjev na mesec rudarjem, ki so stari 60 in več let ter delajo 20 in več let v premogovnikih.
Rudarji so podprli Lewisa v konfliktu z operatorji. Okrog 350,000 izmed 400,000 rudarjev na polju mehkega premoga je odložilo orodje 15. marca.
Notranji tajnik Krug je dejal, da se zaloge premoga naglo črpajo. Ako se rudarji ne bodo kmslu vrnili na delo, bodo vse industrije prizadete. Potniški in tovorni promet železnic je bil že znižan za 25 odstotkov. Električne centrale bodo morale omejiti 6brat prihodnji teden.
Truman je imenoval preisko valni odbor na podlagi Taft-Hartleyevega protidelavskegs zakona. Ta zakon je sedaj na preizkušnji. Vprašanje je, ali bosta Truman in odbor prisilila Lewisa in njegovo unijo v kapitulacijo pred operatorji. Charles O'Neill, besednik operatorjev, je dejal, ds sta Lcfwis in njegova unija kršila pogodbo z ustavitvijo obrata premogovnikov.
Eišler in iena odpotovala v London
truman apeliral za premirje v palestini
Dejal je, da bitke med Udi in Arabci ogroia-jo svetovni mir
BRITSKA ODLOČITEV KRITIZIRANA
Waahlngton. D. Cm 27. marca. — Predsednik Truman je apeliral za premirje v Palestini in ustavitev bitk med iidi in Arabci. Dejal je, da konflikt ne ogroža samo miru v Palestini, temveč tudi svetovni mir.
Truman je kritiziral odločitev britske vlade, da se bo odpovedala mandatu nad Palestino 15. nr.aja, nakar bo sledila evakuacija britskih čet Iz Palestine. Velika Britanija je dobila mandat od stare Lige narodov pred 25 leti. Truman je dejal, da ne more razumeti, zakaj se je Velika Britanija odločila za odpoved mandatu.
Predsednik je skušal na sestanku s časnikarji jMjasniti, zakaj je Amerika revidirala svojo stališče glede razdelitve Palestine na dve državi — židovsko in arabsko. Ameriška delegacija je glasovala za načrt, da se Palestina razdeli na dve državi, na zborovanju generalne skupščine Združenih narodov 29. novembra.
Nedavno je Amerika predlagala, naj organizacijg Združenih narodov prevzame poverjeništvo nad Palestino. Trufrum je rekel, da se mora razdelitev Palestine odložiti. Kar je zdaj potrebno, je mir v Palestini.
Revizija stališča Amerike je razkačila Žide. Voditelji Židov skih organizacij trdijo, da se je Trumsnova administracija postavila na stran Arabcev, da za ščiti interese ameriških oljnin kompanij v arabskih deželah. To je glavni vzrok, vse drugo pa je brez pomens. Izjave Tru mana in članov ameriške delega cije pri Združenih narodov so puhle fraze.
Amerika se ni prikupila Arabcem, ko je predlagala poverjeništvo Združenih narodov nad
New York, 27. marca. — Palestino. Izjavili so, ds se bo-
Hanns Eisler, sloviti skladatelj, ki je imel službo v Hollywoodu, in njegova žena sta odletela s tukajšnjega letališča v London. Eisler je dejal, ds je že drugič žrtev izgnanstvs. Prvič je bil izgnan iz Nemčije, ko j« b*i<Hitler na krmilu, sedef pa iz An» \ JmačiliJ so rike. Deportacijo so odredile ameriške oblasti. Kongresni odsek za neameriške aktivnosti ga je obdolžil, da je komunist, kar je Eisler zanikal.
organizacija združenih narodov naj sprejme italijo kot članico
London. 27. marca. — Dozna-va se. da bo Velika Britanija zahtevala sprejetje Italije v organizacijo Združenih narodov. Kdaj br) predložila zahtevo in kdo bo njen besednik, še nI zna no. Očitno je, da skuša Velika Britanija doseči z zahtevo tri diplomatične cilje.
Delegacije zapadnih evropskih držav so za «prejetje Italije v organizacijo Združenih na-
dija in Luksemburšks. Naperjena je prot! Sovjetski uniji.
Proti vstopu Italije v organi zacijo Združenih narodov so države v slovanskem bloku. Veli-ks Britanija nima dosti prijateljev v Italiji. Ona upa, da bo z zahtevo za vstop Italije v organizacijo dvignila svoj prestiž med Italijani.
Mnenje prevladuje, da bo Velika Britanija predložila zahtevo
Stavka tiskarjev v Italiji končana
Vlada se izrekla za pogajanja z Jugoslavijo
Rim, 27. marca. — Stavka tis karjev, ki je bila oklicana zadnji pondeljek, je bila končana >n tiskarji so se vrnili na delo. Listi niso izhajali po oklicu stavke.
VHida je posegla v konflikt med tiskarji in izdajatelji listov in ga izravnala. Tiskarji ao izvojevali nekaj koncesij. Pogajanja med tiskarji in izdajatelji so bila odložena do 1. maja, ko bo potekla veljavnost sedanje pogodbe.	<
Uradno naznanilo pravi, da s« je vlada premierja Alclda de Gasparija izrekla za direktna pogajanja glede Trsta in okolice Jugoslavijo. Napetost, ki ji nustalu, ko no Amerik«, Velika Britanija in Franciju naznanile, du so za izročitev Trsta in okolice Italiji, se je nekoliko polog Is.
Besednik zunanjega urada je dejal, da konstruktivni mir metf Italijo in Jugoslavijo ni mogoč, dokler ne bo rešeno tržaško vpršaanje. Urad je naznanil, da so pogajanja med državama v zadnjih dneh rezultirsla v dosegi dogovora glede izmenjave Jugoslovanov v Italiji z Italijani v Jugoslaviji.
Domače vesti
Forrestal predlagal
vojaško konskripcijo
Dejal je, da mora biti 'Amerika pripravljena za vojno. Mornarični tajnik Sullivan povečal vojno histerijo z naznanilom, da tuje podmornice krožijo v bližini ameriškega obrežja
Washlngton, D. C.. 27. marca — Obrambni tajnik Forrestal je predlagal vojaško konskripcijo fantov ln ojačanje oboroženih aH, da bo Amerika pripravljena in lahko udarila, ako bo vojna izbruhnila. Konskrlpcija naj bi uključevala vse fante v starosti 19 do 2(i let. Ameriška oborožena sila naj se takoj ojači ► konskripcijo 349,500 fantov, nadaljnji* 181,000 pa naj pride v armado, ako bo kongres odobril načrt obvezne vojaški» službe In vežbanja.
Forrestal, mornarični tajnik Sullivan in člani generalnegu Štaba so nastopili pred člani se natnegu odseka za vojaške za deve, Čigar načelnik je stnutoi Gurney, republlkonec iz Južne Dakote. Veterani, ki so se borili v drugi svetovni vojni, poročeni moški in oni, ki morsjo skrbeti za člane ivojih družin naj bi bili Izvzeti.
Obrambni tajnik je omenil Rusijo kot možno sovražnico Pred člani senatnega odseka jf dejsl, da mora Amerika storiti vse potrebne korake, da ne bodri svobodne, evropske države pri-Is Clevelanda	ImmI »<>vjet*k» dominacijo
Cleveland. - Po dolgi bolezni fnr™X*\	Mj
1 —1—potrošnjo $3,448,
je v državni bolnišnici v N^-IlSJ!^11 i * . .aai. burghu umrl Michael Farančlč,!	"Jt *
star 4A lat, rojen v SteeMonti;
Pa., in tam tudi pokopan v družinski grobnici. Bil je član KS KJ. Zapušča mater Barbaro Soštar, brata in sestro, — V
burožene sil«.
Sullivan Je povzročil senzacijo in povečal vojno histerijo g na inanilom, da tuje jjodmorntce najbrže ruske, krožijo v bližini
Colinwoodu Je umrl John Ort-1 «merlškega obrežja Eno Je o-
gurinčič, rodom Hrvat, star 70 let, v Ameriki od 1912, član HBZ. Zapušča sina in vnuke.— Mary Sholar iz Garfield Height-sa se nahaja v bolnišnici Charity, kjer je srečno prestsla operacijo. — Pri družini John Učlč so se oglasile rojenice in pustile prvorojenčka.
do prav tako odločno borili pro ti poverjenlštvu kot so se proti razdelitvi Palestine na dve državi.
if Celo nekateri kongresniki ln senatorji so napadli Trumanovo novo deklaracijo o Palestini. O« jo za (tvoobrafcnoat.
Tornado povzročil .» Oßtikp ikodov Indihni >.
Coatesvllle, Ind , 27. marca. —
Beg Cehov v ameriško cono
Frankfurt, Nemčljs, 27 marca.—Uradniki urnet iške vojaške vlade pravijo, da je 1,500 Cehov jMibegnilo Iz Čehoelovakije in dospelo v ameriško okupacijsko «ono od preobrata v Čehoslovg kiji. Dobili so zavetje v taboriščih na Bavarskem.
pazilo moštvo ameriškega parni ka 200 milj od obrežja San Fran clscs pred enijn mesecem, drugo ameriški letalci v bližini Aleut skih otokov, tretjo pa v bližini otoka Johnstona in Pulmyre, 800 milj od Pearl Harborja Mornarični častniki so izjavili, da Jo poročilo o podmornici v bližini Ran Francisca dvomljivo.
Podmornice vsake države ima Jo pravico do kroženja po vlao-kih morjih. Ti indijska oddaljenost od obrežja se ns splošno smatra kot delitvena linija med ameriškimi teritorialnimi vodami in viaokim morjem.
Trumap tli člani njegove administracije, ki so nedavno apelirali na ameriško ljudstvo, naj trezno firesojs razplet medna
rodnih dogodkov, zdaj naglašajo resnost teh dogodkov. Predvsem hočejo ustvariti vtis med ljudstvom, du je vojna možna ln blizu.
Sullivan je dejal, "da podmornice, ki ao ae pojavile v bližini ameriškega obrežja, niso posest držav na zapadni strani ftelezne-gu zastora". Na vprašanje ali n\ bili poveljniki ameriških bojnih ladij instruiranl, naj podvza-mejo ukcijo proti imdmornlcam, |e dejal, du ne more dati odgovoru.
Državni tujnik Mnrshall se Je sestal s časnikarji, ki so hoteli vedeti, ali no bile ameriške vo-laike poaudke v Nemčiji ojača-ne. On je vprašanje ignoriral. Omenil je, da prihajajo v Washington poročila o sedanjih poga-lanjih med Finsko ln Sovjetsko unijo glede sklenitve pogodbe prijateljstva in vzajemne pomoči in da finska delegacija v Mo-ikvl skuša omejiti obseg pogodbe. Marshall je namignil, da Amerika pritiska na Finsko, naj te upira Rusiji.
Predsednik Truman ja tudi imel konferenco s časnikarji, izjavil je, da bo morala Amerika podpret! ekonomski) ln vojaško zvezo petih evropskih dršftv proti Rusiji, ki Je bila sklenjena v Bruslju, Belgija. V tveai st» VeMka Britanije, Francija, Bit-glja, Holandija ln Lukaembur-ška. Pričakuje ae, da se bodo svezl pridružile tudi druge države v /Mpudnl Evropi, ki bodo deležne ameriške pomoči na podlagi Marshallovega načrta.
Letalski tajnik W S. Symington je dejal pred senatnim odae-kom za vojaške zadeve, da novi bombniki' tipa B 29 lahko odlete g letališč v Alaskl in Labradora In bombardirajo vsak kraj v Rusiji in sn potem vrnejo na avoje baz»,
pravda komentirala pod&ganje vojne histerije v ameriki
Moskva. 27. marca. — Pravdi, I flasko ameriške zunanje pollft« glaailo komunistične stranke,'ke, Vse keže, da vojni hujskači pravi, da govori in izjgv^ pred-'nimajo zaupanja v svojo moč, sednika Trumana, državnega zato ao privlekli na dan komu tajnika Marshslla In obrambne nlstično strašilo Med Ijudatvorn ga tajnike Forrestala reflektL hočejo ustvsrill vtis, da mora rajo politiko panike in podžiga- Amerika rešiti ne eamo zapad-nja vojne hlateflje v Ameriki,'no K.vropo temveč ves svet pred dricks, Iz Indlanapollaa ao bile odločno pa Je zavrnila Trume-! komunlatlčno dominacijo. Tru-
Tornado, ki je divjal v zapad-nem delu države, je povzročil ogromno škodo. Spremljan je bil g točo in deževnimi nalivi, Najmanj trlnajat ljudi Je Izgu bilo življenje. Coetesville je v razvsllnsh. Tornado je porušil hiše in druga poalopa in več ti eoč ljudi je brez strehe. Silno so prizadete naselbine v okrsjlh V igo, Clay, Putnsm ln Hen-
poelane ambulance v prizadete
kraje za prevoz ranjencev v hol nlšnice,
rodov. Britski zunanji n^nister pred splošnimi volitvami v Itall Ernest Bevin je jsvno Izjavil, da ji in s tem potisnila Rusijo in ne vidi vzroka, zakaj ne bi Ita- druge slovanske države v za galija poatala članica organizacije, j to Predvaem akuša Velika Brl-
Cloveitvo v nevar-nosti uničenja
Chicago, 27, matea. — Irene JoUt-Curle, francoska znanstvenica, Je rekla, da človeštvu pre-ti nrvarnoet uničenja v atomski
novo obdolžitev, ds Sovjetsks man in Marahall odprto grozite unije ogioža svetovni mir. I Italiji, da ne l>o deležna ameri-Pravda je objavila članek, ka-jške pomoči, če bo zmagala Ijud-terega je spisal njen komentator ska fronta pri volitvah IN ajulla N, Marinin Te trdi med dru-| . * .... .. , __ t. .. .. . glm, da Truman ln drugI člani)
njegove adminiatraclje bruhajo ogenj in žveplo na Kovjelsko unijo in podžigajo vojno hlate rijo, da odvrnejo pozornost ameriškega ljudatva od notranjih
Italijanski zunanji minister tanija vplivati na volitve v Ita- dobi Ona Je govorila v hoteli^ problemov. Vse to Je povezano
Carlo Sforza Je informiral Bevi- lijl. Kakor Amerika, ae tudi Ve na, da hoče Italija posuti člani- lika Britanija boji zmage levi-ca Združenih narodov in pri- čarske ljudske fronte, katero prsvljena se je pridružiti tudi teorijo komunisti, levičarski so ekonomski in vojaški zvezi pe- cialisti in drugi radikairi, v Ita-tih zapadnih evropekih držav na liji. Predaednik Truman ¿n dr-, osnovi popolne enakopravnosti žavnl tajnik Marahall sta že za« ste radioaktivne snovi, ki lahko To zvezo so nedavno sklenile na pretila, da Italije ne bo dobila uničijo ljudi, vsa druga žlvlje-konferenci v Bruslju Velika Bri- ameriške pomoči, ako bo zmaga- nja in rastlinstvo In epremon* tanija, Francija, Belgija. Holan- la ljudska fronta pri volitvah I svet v puščavo.
Stevensu pod pokroviteljstvom protifašističnega odbora, ki zbi-rs prispevke za pomoč špen skim republikancem v tujini. Rekle Je med drugim, da eksplozije atomskih bomb lahko epro-
z volilno kemjianjo.
"Ameriški vladejočl krogi In mono/)oli»tl no alarmirani zaradi notranjih potefkoč in j>ohoda demokratičnih ell," prevl članek "Izgubili so ravnotežje In skušajo najti izhod Iz zagete, katero so sam! ustvarili,
Ta taktike jim ne ho prinesla i lavorlk, temveč bo le p*eipešila
itv6veli nerodne Intereae finske (ga ljudstva v gonji proti Sovjetski uniji, da bi Finska jioatelu odskočna deska v pripravah za protteovjetsko agresijo "
Marinin Je ponovil obdolžitev, da se Amerika vm»4ava v no-trenje zadeve Italije in de je podpirala gengn zarotnikov v Čehoalovakijl, zaeno |>a Je na-glasil, da je Rusije ponovno de monatrlrale avojo miroljubnost, ko je odredila dernohi 11 zacijo vo-
Atomski znanstveniki pobijajo načrt
Chicago, 27. marca. — Atomski znuiiNtvtliiki ao se odločno izrekli jiroti zakonskemu načrtu, da pride atomska energija poti kontrolo armade. Avtor na črta je senator Wherry, republikanec iz Nebraskt. On Je predlsgul razpust civilna komlJ sije za a t omako energijo ln da njene funkcije prevzame armada Načrt so pobijali dr, Ar-thur H. Jeffey, načelnik čika-škega odbora zveze atomskih znanstvenikov, in drugi znanstveniki Vsi so poudsrJftU nevarnost vojaške kontrola atomske energije.
Jakov To Je >e šesta demobili zeelje v Rusiji jjo za ključen ju J vi. lUidočnost organizacije druge evetovne vojne	izdaj na preizkušnji.
Formiranje čeike vlade v izgnanstvu od l o še no
London, 21, marca— Leo Pr-ehala, predsednik protlkomuni-stičnega češkega narodnega od-Imuu v l«ondonu, je natnanll od-|o>itev formiranja češke vlade v izgnanstvu. Kot vzrok Je o ' menil, da Amerika, Velika Britanija. Kiancije in drugi zaped-ne države še vedno prignavajo sedanjo komunistično vlado v Pragi, katere predsednik Je Klemeni (<ottwkld.
Prestii Zdruienih narodov padel
Lake Kuccesa, N. Y.t 27 marea. - Trygve Lle, genaralrjj tajnik Zdru>enih narodov, je izrazil ob žalovanje, ker je prestiž ti orgi-nizanje padel Ameriki Ji sa-dala te>.ak udarec nrganisaelji, ko jr revidirala stališči glede razdelitve Palestine na dvi drža-
)%
PROSVETA
1KB ENLIGHTENMENT OLASXLO IV LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE FOOWWI
JEDNOTI of u4 p«mimW by
jforohdaa M Zdrufteae driave (Ism CM—f) la aa Uto. Mil u pol loto. »2.00 «a četrt Mai sa CWcsgo la Cook Co. gOJO m mío loto. 04.71 m pol Mai aa laiiiMlt» UlM
Subscripts mini lor tko United »tetes (eaoept ChlMfo) sad Casada M.00 pm year. Chicago aad Cook Ceualy M M pM jmt. Iirolga countries Oil JO por f*
Com ofJascv po dogovoru^-ltokopisl dopisov la oenaroteate ¿ladfcov m m vračajo. Rokopisi literarno vaebtno (¿rttee. povesti dramo, pesmi Itd) m vrnejo pošUJatelja le r »lučaju. ¿o jo prtteiU
Advertíalo« rates m afroomoafc »t sn« scripts ol aad uaMlIcited articles vili not ho returned. Other weh m stories, playa, poems, etc« wUl bo returned to aeade» whoa accompanied by salí-addreased aad stamped eavelopo.
Heeloe aa eso« kar lam stik s Ustomi PROSVETA 2S67 . SI So. Lasradala Ato. Chicago 23, Illlaob
Kovanje "obrambnih" zvez
Priredb« lepo uspela
Detroit, Mich. — Z zadovoljstvom poročam o dobrem izidu naše zadnje Sansove priredbe, ki se je vršila 6. marca. Bila je vsestransko uspešna: finančno in moralno. Kjer je ljudaka volja, je vse mogoče in uspeh zagotovljen.
Sledeči zavedni rojaki in rojakinje so darovale različne dobrine za to prireditev: Joe Ko-tar in žena 6 steklenic žganja, družina Kapel sodček piva, Slovenski dela viki dom zastonj dvorano in sodček piva, F. Rem-|sek steklenico žganja, enak« Filip Stavar in žena, Mary Sury je poslala $10, ker »e ni mogla udeležiti zabave, družina Kralj
... , #	. , podarila sva štrudlja, Frank Ku-
V zapadni Evropi »o sc zadnje tedne vršile konference za kon-1- Jn iena ^ ^ ^ niiU
faranco Vse v zvezi z Marshallovim načrtom in kovanjem nove I	udtteiiti zabave, Math
uojaifce m gospodarske zveze. Visoki diplo/natje so hodili od pik in Tony Cvek pa 8ta dopj: ¿_
Londons «do Bruslja in Pariza in »pet nazaj v London ali Bru»elj.	^ največ, ker sta zaba-
V tLondonu je bilo tudi par delavakih konieienc, prva strokovnih vala panike s svojo godbo
unij, druga zapadnih socialističnih strank. V Stockholmu pa «o p^Q v ju^ro. Tudi to je, velik
zborovali premier ji treh škandinavskih držav — Švedske, Norve Jar poMkiW 4«, ker »mo imeli
ške in Danoke, ki so tudi napovedali boj — kooomunizmu. Tudi «povšter tahe", ki j*' pHneiel
nad vsemi ostalimi konferencami je visel strah pred — komuni* 1 ¡15jo v blagajno. Tudi tovariš
mom . . . strah pred bodočnostjo ...»	J. Barič je vršil svojo nalogo
Pred »to leti je Karl Marx zapisal v Komunističnem manifestu, mojstrsko s tam, da je žejne na
da nad vso Evropo visi grozen str^h komunizma (socializma), pred I pajai kar vso noč,
katerim se trese vsa buržoazija. EnakoKakor vidite, smo imeli re» sicer ne »amo v Evropi, marvač tudi v Ameriki, kjer je ta strah
na vrhuncu. Tukaj izvira ta strah iz bojazni pred *^	«oepodinjske-
bodočnostjo dežele, iz strahu pred lastnO senco, pred lastnimi kon-1	^ RlfdgU( ^ jf
tiadikcijami. Da odvrne poaorno»t od teh kontradikcij, ki g» PMJitk	doprinesel »voj
hajo v slepo ulico nove depresije ali nove vojne, zato tudi toliko pr|apev<k	v blagajno. Lepa
tuli proti komunizmu, čaprav v tej deželi ni niti najmanjše ko- mr§	p«,^^ aa trucio-
munistične nevarnosti. Resnična nevarnost, pred katero se nahaja d#lo	Toraj tu ^^
U dežela, je — fašizem.	^Ida korakamo z duhom časa na-
Bolj realen pa je strah pred komunizmom v Evropi. Kot pred prcj ln< ^^ bomo vgak napad sto leti, ko je Karl Mar* pisal svoj Komunistični manifest, tako nQ „iovenii<j ameriški napredni tudi danes valovi revolucija po vsej Evropi. Po polomu Hitlerji-1 ¿iveijt Ljudstvo ima «lavno moč vih armad se je pričela v vzhodni in jugovzhodni Evropi, kjer Je ln besedo. Detroitski Slovenci že pometla s starimi, gnilimi in preživelimi režimi. Zdaj se po | sc d0br0 zavedamo, kdo je naš miče proti zapadni Evropi in na Bližnji vzh< d, kjer pa Jo skušajo Lovražnik, pa naj bo slovenske ustaviti s Trumanovo doktrino, Marshallovim načrtom in kovo-|tt|j tuje krvi. Mi hočemo obdr-njem novih vojaških zvez. ' Pomudlmo se nekoliko pri slednjih. | ¿at| oni>( fcar Bmo H trudom pri-
*	%	I pravili k življenju. To so naši
Vojaška In goopodanika zveza, ki Je bila zadnje dni sklenjena! Uiti, k«tere hoče zatreti reakci-v Bruslju, je seveda "obrambnega" značaja - enako kakor so vse ja A. D. na St. Llair ave. v
ZJll J..11 X, ........... U. mi. walten« ni. iniciativo An-IClcvelandu povem, da se na
Letos Ima-
Na Krekovem shodu Strabanu
Washington. Pa. — V nedeljo,
V katerikoli deteti k» divjala sadni« roJo*. Je povsod pustila tisoče in sioiiaoče takU» »irot. Ta otrok le Izgubil ae samo roke. marve* tudi vid. Na elikš na Ja videti, ko ae s «etafcapai uči brali akega Jesllca sa slepce. Za paoaoč tam otrokoas Ja sdaj v teku mednarodna kampanja »a zbiranje denarja pod vodstvom Zdru ionih narodov la rasnih drugih organizacij. Kljub tem vojnim sirotam, katerih Ja naaUUJoae Šlrom sveta, mladih la starik, pa vojai hujskači in miUtariall pripravljajo novo kataatrofol Ni Jim dovolj krvi ia raadeJeatol Blab* »o od najbalj divja svaril
stične sveže. V to zvezo, ki je bila ustanovljena na iniciativo An-1 Ucvelandu povem Ldije, so se poleg nje vključile Francija, Belgija, mala Luksem- prednt sile jacajo.
ln Holandska! Ustanovljena je bila iz strahu prtd Hurtjo «« ^^/^Hh lmeli lan.ko in - komunizmom Nemčija Je v tem paktu le mimogrede orne- nov kot moJ,h njena, nekako radi "lepšega". Cilavnl strah so kovači tega pakta ^ Jud naš. seje sc bol,^
; . .	, , 1	1 iskano kot kdaj poprej. Letos
videli v - Rusiji, v vzhodni Evropi, v komunizmu.	• "	' rj'
Na dru.i strani ao ^ v .Učnih vojaškl|iJn gosptKl.n.kih paktih»¿f^ nedavno povezale vae države v/hiidne Evrope, nato pa še z Ru- * ^ !. *V"^. sijo. Vse lo radi strahu pred zapatlnim imperializmom ln kapi u	t>
talmnom, zlasti ameriškim. Iz Istega razloga in v Isti namen Je Sedaj imamo v toku vaje za Stalin zadnjic povabil v Moskvo tudi finsko vlado. Finci se sicer dramo "Svet brez sovraštva', tresejo pred Moskvo, toda ruskemu medvedu se ne morejo upira- katero bomo igrali 18. aprila v ti. Na drugi strani se boji Moskva, da bi Finska zopet postala | Slovenekem bara za napad na de>elo sovjetov. Ta strah ni prazen. Ni dolgo, ko smo čitali v nekem člkaskem dnevniku, da bi bila Finska imenitna baza za napad na Hualjo. Zato jo bo Moskva tudi povezala v svoje "obrambno" omrežje.
Z druRo besedo: Vshod se trese pred kapitalističnim Zapadom, slednji pa pred socialističnim Vzhodom. Ker sta oba zašla v slepo ulico, deloma po/aslugi sovjetske diplomacije, še več pa po zaslugi "naše" wallstreelske zunanje politike, sloneče na arabskem petroleju, atomskih bombah In podjarniljenju čim več zunanjih trgov — ker sta se oba znašla v "mrzli" vojni, rdaj mrzlično gradita vsak svoje "obrambno" omrežje Koliko bodo ti obrambni pakti vredni, ako pride do Izbruha nove vojne, je seveda drugo vprašanje.
* /
Resnica je. du danes noben trezno misleč človek ne pričakuje oboroženega napada od Vzhoda, «si Husije. Ml tudi v dogledni
M»
bodo^nootf ne vidimo te nevarnosti. Prav tako tudi ne vidimo te nevarnosti s strani zapadne Evrope, ako bo Nemčija ostala razo lo^rna — biez vojne industrije, brez armade, brez glavnega štaba Bolj pa se lahko tresejo v vthodnl Evropi in Rusiji pred napadom s strani wallstreetske Amerike, kjer se danes šopiri vojni bog Mam na podoben način kakor se je v Hitlerjevi Nemčiji.
Tudi ne verjamemo, da se trase J o v Londonu, Paruu ali Bruslju pred ruskim napadom. Tresejo pa se seveda pred — kooomunlz-mom Zalo so se zapadne države /dsj tudi poverale v vojaški zvezi Kakor da bi mogli komunizem ustaviti t "obrambnimi" pakti ali orožjem' Komunizem bodo ustavili le, ako sprejmejo potrebne gimpodeiske in socialne reforme in zaurelwjo svoj bolni kapitalizem, katerega ne bo ozdravil niti Man.hallov načrt, dasl mu zna biti v začasno pomoč.
Važnejši del biuseljskcga vojaškega pakta so točke, ki predvi« • devsjo gospodarsko povezavo |Mwlptsnth drJav. To namreč, ako bodo gospodsrake provizije spremenjene v mew» ln kri Akt» ne pride d.i slednjega, tudi ta vojaška zueza ne bo dršala, ako Atne* tika napade Husijo - slednja sigurno ne bo napadla prve. kakor tudi ne zapadne Evrope V prvem piiine(U se bo zapadna Evropa znašla v velikem notranjem ru/kolu in lahko tudi v civilni voj ni ksjti ne verjamemo, da bi angleško ali francosko, belgijako sli holandsko delavstvo hotelo prelivati kil /a Wall Street in ameri Ški imperializem V tem primetu se bodo tudi Bcvini. ne nmo Churchilli skotahli s piestolov.
Sicer 1*» 1« bru « lj ki nakl ba)» predvsem naperjen proti pod ' vIrii francoski r,« komunizma na vlado Tako namreč pravijo ne kateri časnikar)! Ako je t«» namen ie«a pakta, bo seveda pokaza la bodočnost Ako ji na letn kaj reunite, tsdem ta pakt diši po novem osišru
S tem v zveri sta vsekakor xaitimiva dva diugo pojava Eden lah je sugestita Portugalske podana na zadnji pariški konferenci zastopnikov zapadnih držav,-da m v Marshallov načrt sprejme tu di — Francovs Španija' Ta su^estijs sicer ni bila «prejeta, toda kakor an poročali novinarji, »o jt bili mnogi zapadni "demokrati
Nekaj %
političnega polja
Rockwood Pa.—Zadnjič sem omenil, da so se vojni viharji malo polegli in da ne strašijo več tako brezobzirno z atomsko bombo, toda zadnje čase pa Jd zopet zavladala histerična razburjenost in radio-komentatorji vpijejo, kaj čakamo in kaj bomo počeli s temi bombami, ki jih imamo veliko v zalogi in jfh kar naprej izdelujemo.
Kar se je zgodilo v Cohoslo-vaški, se je dogajalo že stoletja v vseh evropskih državah, razlika je samo v tem, kdo je prevzel vlado. Ko so postala tla malo prevroča za eno skupino politikašev, so drugi vzeli vajati roke in je šlo naprej vse po starem tiru. Sedaj pa »e je dogodilo nekaj novega: vlado so prevzeli delavski zastopniki. Želim, da bodo delali v dobrobit ljudstva in dežele. -
To je tudi vzrok, zakaj naši tako vpijejo. Ali veste, da so te stranke, katere so zastopane v vladi, dobile vseh oddanih glasov pri zadnjih volitvah? Recimo, da bi se zgodilo v Ju goslaviji ravno nasprotno in da bi prišli na površje kraljevi oet-niki, krvaški uotaši Ut slovenski domobranci.. Prepričan sem, da bi se takega preobrata tukaj pri nas zelo radovali in proglasili tako vlado za demokratično.
bi jih mogli radi radikolizma ovreči.
V	mislih imam našo tretjo stranko. Bolje je, da se je okle nemo, kot da bi ootall doma in toaiU, vzdihovali in si želeli boljših časov. Bolje je, da prisvojimo kos kruha, kakor pa nič. S tem damo zaeno klufuto starim politikašem in tudi nu plotu sedečim liberalcem, prav tako vsem sedanjim nazadnja škim delavskim voditeljem.
V	Penni sedaj nabiramo pod plse za tretjo stranko. Pojdimo vsi na delo in dobimo več kot dovolj podpisov. Prav tako je potrebno, da pomožnosti podpi rate Ameriški Blovanski kongres, katerf je najbolj aktiven v tem okraju.
Frank Dormlsh.
delavskem domu na Llvarnois ave. To dramo Je spi sala dr. Mira Pucova. Drama predstavlja grozote, Jti so se vršile v ljubljanskem zaporu v času okupacije. V njej nastopi osem igralk in trije Igralci. Igra obsega tri dejanja. Torej ne pozabite 18. aprila, začetek ob tre tji uri popoldne. Na ta dan bi moral priti Slovenski delav skl dom sleherni Slovenec in Slovenka, da.ee na lastne oči p ropu <a, kaj vse se je godilo v stari domovini med vojno.' Tudi naša mladina naj pride. Sicer pa je že čas, da bi pričela tudi mladina delati za boljšo bodoč noat malega človeka. Amerika je vaša. samo treba je, da se brigate zanjo.
Naša organizacija deluje v dobrobit vseh Američanov in naši dohodki so vedno obrnjeni dubre namene. Na zadnji seji smo določili $100 za obrambo na ftega naprednega tiska, $100 za Ameriški slovanski kongres ln $100 za SANS. ¿elett je, da bi ŠT nadalje delovali za skupnost kajti le v vzajemnem delu je pravi uspeh H koncu pa se vsem zahvaljujem za sodelova nje na zgoiai omenjeni priredbi
Drama "Svet brez sovraštva" «c bo vršila pod okril)cm obeh postojank št. 1 in 108 SANSa. Prihodnja seja podružnice 108 se bo vršila 4. aprila v običaj nem prostoru. Članstvo Je vab Ijeno. da se je udeleži v polnem številu Pripeljite s seboj tudi vaše piljateljc, kajti imamo še dovolj prostora za nove člane Frank Modir, tajnik. '
' cj	ri .»'. n ■ f	,	r .1 la 1 11 1 1
končno liesedo bodo prt tem Imeli v Washin^t^nu. ne v Evropi
Drugi pojav pa je akcija francoske vlade ki m namerava postaviti na čelo gibanja za ustanovitev evropski federacije Ako ta aketja ni naperjena proti Kusiji. jo lahko potdravimo Ako je
Nazadnjaki so sedaj v strahu radi italijanskih volitev, ker so gotovi, da bo »magalo delovno Ijudatvo. Ako se to v resnhH zgodi, som v dvomu, če bodo mogli delavci organizirati svojo vlado. Zgodilo »a bo, kar »e je zgodilo na Španskem, ali pa kar se danes dogaja na Grškem, vsega pa bo kriva ta salamenaka Rusija.
V resnici pa tega ni kriva Ru aija, ker smo imeli mi sllČne komplikacije Že poprej v zgodovini. V Ameriki se je tedaj narod otresel kolonijalnih okovov v Franciji pa kraljev, dočim je bila tedaj Rusija ena najbol, nazadnjaških držav. To se bo ponavljalo tudi v bodočnosti, akt se že prej sami ne uničimo.
Ja» aem bil vedno mnenja, da se bo moralo ljudstvo samo pri
boriti boljše življenjske pogoje toda te si ne bo priborilo z volil no pravico, kajU kakor hitro u vidi vladajoči razred, da so delavci zadosti močni, jim odvza me volilno pravico. Tukj|j jc vprašanje, ako bi ml bili zadosti močni politično že pri teh voli tvah. »t bi lahko izvolili ljudi kateri bi nas v resnici zastopali Kandidat je Imj»1o zadosti naprad ni, toda ne toliko radikalni, da
Italijane iz Slovenija. Namesto da bi bili ponosni nanja, pa ho dijo od naselbine do naselbine in lažejo o njih. Ce bi imeli tu
4. marca, so člani KSKJ pova-1 kakšno pravico, ne bi smeli pu-
bili člane in nečlane, naj pride-
Smrt rojaka .
Cleveland, O. — Danes, 23. marca, čitarnb, da jc preminil Nick Guštin, ki jc stanoval na 18610 Muskoka ave.
Pokojnik je bil rojen v Kre-ževski vasi, oktaj Metlika, Bela Krajina. V Ameriko je prišel 1. 1898, in sicer v Steelton, Pa. Pozneje sc je preselil v Pueblo, Colo., od tam pa v Kansas City, kjer se je oženil z Mary Majerle. Vposlen je bil pri Swift Co. 27 let in je prejemal tudi pokojnino.
Nekaj let je živel tudi v Val-dorju, Que., Kanada. Tam ima še »vdaj hišo. Pred osmimi leti pa sta prišla z ženo nazaj v Cleveland in se nastanila tukaj na Muskoka ave. Nick je opravljal neko delo na zapadni stran\ mesta in je moral na delo zgodaj zjutraj, kakor dopisnik. Večkrat se je voeil z mano do E. 129. u-lice, kjer je presedel na poulično. Tako sva se seznanila.
priae-
0	poslušat v dvorano KS1&J dr. Miho Kreka, da nam bo on povedal, kaj se godi v Jugoslaviji,
Anton Grdina bo pa kazal kino-slike.
Tudi jaz sem šla v dvorano. Milo se mi je storilo, ko sem slišala toliko zabavljanja in laži zoper Jugoslavijo, katera je bila toliko prizadeta od sovražnika in belogardistov. Mi imamo še vsi kakšnega sorodnika v stari domovini, zato nas toliko bolj boli, ko slišimo tako grdo blatenje nove Jugoslavije iz ust pri-klatencev.
Miha Krek se je drl, da so komunisti ubijali ljudi in požigali vasi in da sedaj uboga Jugoslavija silno trpi pod komunistično diktaturo. Vprašala bi Kreka kako je bilo v predvojni Jugoslaviji? Ako bi bile tedaj tam znosne razmere, ne bi nas šlo toliko v tujino s trebuhom za kru hom. Seveda, dobro pa je bilo tedaj za take, ki danes bežijo v druge dežele. Da, oni so imeli tedaj tam Ameriko, a sedaj jim je za vselej odklenkalo.
Miha je tudi trdil, da je vera zelo preganjana v Jugoslaviji jaz pa pravim, da bi lahko brez nje shajali, saj je katoliška vara najslabša izmed vseh ver. Ako ne bi "bilo katoliške vere, bi bilo boljše po vsem svetu.^
V	času prve svetovne vojne sem bila še dom« in že tedaj je bilo zelo slabo. Najslabše pa je bilo pri nas na Krasu, ker smo bili najbližje italijanski fronti Pobrali niso samo fante in može, pač pa tudi živino, vozove živila in druge stvari. Če je kdo imel na vratih kljuko iz medi so jo tak^j vzeli.
Torej že v tistih časih so odi rali naš reven narod, pa bodo sedaj blatili Jugoslavijo taki
1	rimBki podrepniki, kot je Miha Krek. On lahko tako zabavlja ko ni še nič skusil, ampak se mu jc vedno dobro godilo
V	prvi vojni so ljudje pekli kruh iz ovsene in fižolovo moke Po vojni pa so prišli v našo vas Italijani in začeli krasti in ropa ti na debelo. Izsekavali so goz dove, ne da bi vprašali čigavi so Slovenci, ki so bili v službi pri železnici in drugod, so takoj iz gubili službe, na njih mesto pa so bili imenovani Italijani. Da veliko je trpel naš narod, zlasti pod Italijani. Seveda, oni naši rojaki, ki so prišli v Ameriko še pred prvo svetovno vojno,
stiti, da ti klateži zastrupljajo naše rojake proti svojim sestram in bratom. Videla »em, da go nekateri Kreku še plogkali. Taci ljudje res potrebujejo podu-ca.
Anton Grdina pa je kazal film Krttev ppt". To se pravi norce briti iz Kristusa. Naj bi ga pustili pri miru.
Grdina je tudi dejal, da bo iz* bruhnila vojna v šestih tednih. Seveda, taki, ki držijo s kapitalisti, vae vedo . . .
Resnica pa je, dokler bodo hodile po svetu take črne suknje, ne bo miru. Amerika ne bi sme-a pustiti v deželo take zgagarje kot Ja Krek.
Atagafe Frank.
ne
vedo nič o tem trpljenju, zato jih lahko dan?s A. D. in taki pri tepenci kot je Krek vlečejo za nos. Ako bi vsi naši rojaki čitali napredne liste, bi dobili iz nji informacije, kaj se godi po svetu in ne bi nasedali ljudem, ki za ničujejo in lažejo o svojem last nem narodu.
Rada bi vedla, zakaj imenuje jo partizane komuniste, ko so vendar oni zapodili Nemce in
Laži—tame laži I
Cleveland, O. — Zadnje čase čitamo toliko laži v kapitalističnih časopisih, da se človeku kar studi. Neprestano se derejo, da loče Rusija zasužnjiti Ameriko in ves svet. Nazadnjaško čaao-pisje tudi piše, da nimajo ljudje v Rusiji nobene pravice in Še celo s svojim denarjem ne morejo svobodno razpolagati, ker vlada narekuje in vse nadzoruje.
Na drugi strani pa isto časopisje slika ameriški raj. če je v Ameriki res toliko dobrot, zakaj pa so vedno stavke na dnevnem re<ju? če ima delavec res toliko svobode, zakaj pa padajo policijski količki po stavkarjih? Kako pa se godi veteranom? Ko so prišli domtfr, so našli veliko draginjo in pomanjkanje stanovanj. Še danes je marsikateri veteran brez stanovanja in se mora stiskati pri svojih sorodnikih ali pa kje drugje.
Ali je delavec preskrbljen za svoja stara leta? Če si ne prihrani od svoje plače» je velik revež na stara leta. Takšna je torej tista dobrota v Ameriki, ka tero toliko opeva kapitalistično časopisje. Kapitalisti se kaj malo ogrevajo za blaginjo delavca, pač pa ga na debelo izkoriščajo in izmozgavajo.
Zakaj pa tako blatijo Rusijo? Zato, ker se bojijo za svoje milijone, katere so si nakupičili na račun delovnega ljudstva.
Nova, progresivna stranka je ljudska stranka, zato bi jo moral podpreti sleherni napredno zavedni državljan, zlaop pa delavstvo. To, kar imamo danee v Washingtonu, je prazen nič. Če bi bil Wallace slab mož, ga gotovo ne bi odstranili iz vlade, katera je danes do skrajnosti nazadnjaška. Mož se je potegoval za pravice majhnega Človeka, zato so ga brcnili "iz kabineta. Pristna delavske stranke pa v Ameriki Še ne bomo imeli tako kmalu, kajti ameriški delavec se vse preveč.aaninaa za sport, za "ballo" in v»e premalo za politiko. Kapitalisti pač ne marajo, da bi se narod predramil, ampak ga namenoma tiščijo v rancl.
Julija P očka j?
»»•j«-,, npak
T"
PouvedovMje Rdečega križa
Chicago. UL — Sorodniki iz Jugoslavije »o ae obrnili na nas. da bi jim pomagali najti Antona Habclterja in Mathiasa Spiessa. ki sta živela svoj čas v Chicagu.
Ako bi kdo vedel zanju, naj sporoči Ameriškemu rdečemu križu. &29 8 Wabash ave., Chi cago 5, III., telefon Wabash 7S50, Extention 397
Rdeči krti.
Nonry Wallsco I levo) m pogovarja t Albortom J. Plltgoraldom predsednikom unijo United Elertrtcal Radio k Machlne VTorfiers
naperjena proti slednji, tedaj bo to le kovanje nov« rvese — vo-j CIO. ki Ja prevset mooto načelnika dalavakags odbore sa Isvolttev jaške, politične in gonpudanke — ptoti V/hodu kar pomeni, da' Welleeee. Fltigorald m Ja e tam salo tamerll Pklltpu Murrry|u
v privatnih razgovorih naklonjeni. Socialistična konferenca, vrše-^ ae boste Evropa In vea svet ropet kopala v rekah krvi.
ča »e j mi dni pozneje v Londonu, je to idejy sicer ožigosala, toda ko bo stvar jasnejša.
Več o tem.
In drugim konoorvattvatm unilsklm mogulom. ki so Isnstlčno proti Walleceu ln novi »traakl.
Na znanje
naročnikom Prosvete
V slad promogarska stavko Ja bila ve* poštaik vlakov v »Mik 1» prometa ia ka aiegeO» ta pa lam doauvlianJa Iteu aal lo. aaagafta cele aa daa kar bo pravae iteu šal a vlakom Zalo telimo, da te aa-ročaikl vaa«M«a aa snaate ta Imajo potrpljenje y tem e*ir%. To sporočilo amo dobili od pote
nega urada U. S. A__PHILIP
GODINA. upravitelj.
PONDELJEK, 28. MARCA 194ti
Pismo iz Ljubljane
Pile Janez Kavčič
Ljubljana.—Ko sem vam prtd I Jesenicah zbrala in napravila či-enim mesecem pisal v sredini | sto sama žičnico, ki jih vlači na
februarja, ni bilo zime še od ni koder. Topli dnevi s komaj hladnimi nočmi so se vrstili in se je zato popje na drevesih sumljivo nabreknilo, vrbe in leske so pa cvetele kakor za veliko noč. Šč dober teden taksnega vremena, pa bi v sredi februarja sprejemali zelenega sv. Jurija. Kmetje so se že kar odločili: "Letos ne bo sadja. Kako pa bos hudimana obvaroval sadno drevje v cvetju v marcu, da ti ga ne pomori slana." Prav zadnji trenutek je pa pritisnil mrzli val iz Skandinavije in Rusije in najprej nasul snega, nato pa je pritisnil še mraz. Zastoja v prometu ni bilo in so snežni plugi hitro zoreli poti, po mestih pa so mladina in množične organizacije Osvobodilne fronte spro-it odmetavale sneg, tako da se še tramvaj v Ljubljani ni mogel niti za trenutek ustaviti. Doživeli smo tokrat v Sloveniji, da smo imeli,najnižjžo temperaturo v vsej Evropi. V ljubljanski kotlini in na Štajerskem se sonce ni moglo prebiti skozi vlažno zračno površino nad zemljo in se je tako stopnjeval mraz iz dneva v dan, tako da je zadnje dni v februarju pritisnilo zjutraj celo na —2lc. *
Smučanje na žgance in električni pogon . •»
Škode pa ta novi mraz našemu kmetijstvu ni prinesel' nobene, k večjemu koristi, ker je debel sneg pokril polja. Edino na Primorskem v Vipavski dolini je slana osmodila cvetoča mandelj-nova in Češpljina drevesa. Velike lise snega se hitro topijo in namakajo zemljo prav kakor pravi star pregovor: Marcev sneg—revežev gnoj. "Slovenski smučarji, ki so se v preteklih tednih razlezli po vsej Sloveniji, so ze zopet morali umakniti v gorenjske hribe, okoli Kranjske gore in Planice. Čitam v vaših ameriških listih, da je tudi v ZDA postalo smučanje moda in da imate v Sun Valleyju celo vrsto smuških hotelov in žičnice (elevators), kjer se oni del vaših sodržavljanov, ki imajo dosti če» sa in še več "bucks", smuča, sonči na zimskem soncu in zvečer lumpa v hotelskih barih.
Pri nas v Sloveniji »o pa bili prvi smučarji slovenski kmetje na svojih plohih že takrat, ko Amerike še ni obiskal Kolumb na svoji karaveli. Zdaj so pa tudi najbolj drzni smučarji mladi jeseniški in tržiški delavci. Komaj jim naznani tovarniška sirena, da so končali svoj "iiht", že pihajo vkreber s svojimi di|-cami na pobočja Golice iznad Jesenic in v zasnežene poseke iznad Tržiča. In to od konca oktora pa do maja. Ob nedeljah pa drvijo po triglavskih planjavah ali pa skačejo na skakalnicah Planice, od 25 metrov, pa 40, nato na 65 in en teden v letu pa na ogromni skakalnici 100 metrov. Šolska mladina ima vsako zimo posebne zimske počitnice 10 dni, da se na čistem zimskem zraku odpočijejo živce in utrdijo mišice v smuškem športu.
Letos bodo velike smučarske skakalne tekme na, 100 metrski skakalnici 14. marci, na katerih bodo sodelovali poleg naših še Francozi, Švicarji, Cehi in drugi.
Najtežji problem za one naše smučarje, ki se udejstvujejo v alpskem smuku, je bil te. da je bil ves pogon, kakor so šaljivo rekli, na žgance. Ko se je spustil naš slovenski smučar na strmi progi smuke s hitrostjo 60 in še več kilometrov na um po progi, s«- je moral zopet vzpenjati po uro, dve in še več. da bi zopet zdrvel v nižino Če je v enem dnevu napravil štirikrat ono progo, je bilo že dosti. Ogromno energije je moral sleherni naš smučarski tekmovalec uporabiti samo za poti navzgor do cilja
Ni čuda, da so *e naši smučarji slabo odrezali na mednarodnih tekmah v švia In na olimpijskih tekmah V ftvlel In drugih držvaah vlečejo na «mu-ških terenih posebne žičnice smučarje na vrh hriba, kamor pridejo popolnoma spočiti v nekoliko minutah Tako lahko trenirajo inozemski tekmovalci svoje pn»ge po 30. 40 krat na dan, ne da bi se pretegnfli in izčrpa' U Zato se je mledina tovarn na
Črni vrh, središče in vrh njihovih prog za smuk. Prej so smučali z mišicami svojih teles, da so prisopihali ne vrh, z žgancl, ki so jim dajali moči, zdaj pa z električno silo, ki poganja njihovo žičnico. Bodočo zimo pa bodo dobili nove žičnice na raznih smučarskih terenih Slove nlje.
Novi sneg ni prinesel samo dosti zdravja naši delovni mladini po tovarnah ali šolah, temveč je mnogo pomagal rfešim gozdnim upravam in gozdnim posestnikom, da so laže speljali s sanmi les iz onih gozdnih predelov, kjer ni zadostnih gozdnih poti.
*
Lisica je ena zvita «ver
Slovenski lovci so ¿c pa oddahnili, da gre zima h koncu, da divjačina ne strada, da ne lomijo srne nog na poledenelem snegu. Vojna je strašno razredčila vrste naše divjačine. Nemške in italijanske soldateske se je vlačilo nič koliko po naših krajih in streljali so k*r s strojnicami na srnjake, ker jih nixo mogli zadeti s streli iz svojih karabink. V prvih letih parti-zanstva je pa lovski plen rešil marsikateremu lačnemu in prezeblemu partizanu življenje. Ko so se pa leta 1943 odlikovale večje partizanske edinlce in se je ustanovil SNOS (Slovenski narodno osvobodilni svet), so pa ljudske oblasti pazile tudi že na to, da bi se divjačina, ki je tudi splošna ljudska last, ne preveč ugonabljala.
Po vojni je bilo pa potreba spremeniti ves dosedanji lovski sistem, da ne bi bil lov samo v zabavo in korist premožnejših ljudi, kmet in pa delavec, da bi samo gledala kako gospoda lovi. Ustanovljene so bile za sleherno lovišče lovske družine, v katere so vstopili vsi lovci, oni, ki so pred vojno plačevali bogate lovske zakupnine in oni, ki so na skrivaj lovili s starimi pihalniki, divji lovci, ki so lovili divjačino in bili sami divjačina, ki so jo lovili žandarji. Zdaj so pa v lovskih družinah vsi, ki čutijo veselje do lova in ni med njimi razlike v denarnici. Skupno se dogovorijo za odstrele plemenite divjačine, skupno uničujejo roparice.
V vojni so čudovito trdožive vse vrste roparic, one špekulant-ske, izdajalske in kolaboracio« nistične na dveh nogah in štiri-nožne manj nevarne, čeravno škodljive: Lisice, volkovi, vrane itd. Lisic je kar mrgolelo ob osvoboditvi in Še zdaj jih je mnogo preveč, čeravno so se lovci spravili nanje s puškami in strupom. Ta lisičja zalega uničuje vse mlade zajčke, jere-bičja in fazanova gnezda, tako de je te drobne divjačine le malo. Pač pa se že pozna, ker je bil dve leti prepovedan odstrel srnjadi. Spet srečava t pogosto, zlasti v dolenjskih gozdovih, pla-he srne in rogovilaste srnjake. Nekaj jim sicer nagajajo divji prašiči, ti smrdljivi črnuhi, ki so ae mod vojno razširili po vsaj Sloveniji in njih smradu srnjad ne prenaša. Seveda se naši lovci ne vozijo kot vi n karami stotine kilometrov daleč' v razne ameriške države, kjer je dosti divjačine, ampak delajo pogone kar v domačem kraju, ker je vsa Slovenija ugodno lovišče.
Primorski lovci so spet privlekli \t skrivališč stare puške in skušajo dvigniti stalo? divjačine aa ono stanje kot je bilo pred Italijansko okupacijo Italijanski oficirji so streljali in
ROS
VETA
Slika is slovarskih Alp.
lovili « zanjkami vae ker leae in gre. Ujec jt bil as nis t* velike tverina in so tolkli po kosih, senlcah, vrabcih, uničevali s dinemitom ribe v Soči, Idriji in Vlpevl. V Ljubljani ae itelljanaki vojaki v vojni niso mogli načuditi, da je ljubljenčki park Tivoli prepoln ptičev, ki se ljudi nič ne boje in jim sedajo na roke. Kar drgetali so od razburjenja pri pogledu na toliko "divjačine".
Zadružni dom—srce nate vati
V sedanjih predoomladanskih dnevih, ko je še prezgodaj za oranje in sejanje, vre čudovito življenje v slovenskih vaseh. Vas za vasjo lomi kamenje v kamnolomih, dovaža stavbeni les, kopiči ogromne kupe peska, pripravlja apnenice in določa mesta za zadružne domove, ki bodo ponos sleherne slovenske vasi, ki bodo ognjišče kulturnega in zadružnega življenja naših vasi. V zadružnem domu bo dvorana za dramske prireditve, za "movies", za zborovanja, skladišča za celo vrsto zadrug, ki preprežajo našo deželo: za živinorejsko, čebelarsko, sadjerejno, nabavno-prodajno, kmečko obdelovalno, mlekarsko in še marsikatero drugo zadrugo. • V zadružnem domu bodo prostori za urade ljudske oblasti, za množične organizacije itd. Zadružni dom bo neutrudno srce, ki bo poganjalo k novemu napredku in višji civilizaciji sleherno slovensko vas. Na Primorskem, kjer je pomlad zmeraj bolj zgodnja in se sneg redko drži, so t gradnjo zadružnih domov že precej napredovali. Letošnje po* letje pa ne pojde več slovenska mladina na gradnjo mladinske proge, temveč bo vrgla svojo silo na zidanje zadružnih domov. Seveda se ne bo omejila zgolj na zidanje domov, temveč tudi pomagala pri graditvi prepotreb-ne avtoceste Zagt eb-Beograd in pri izvršitvi raznih cest v Sloveniji.
Kot se umika sneg z gradillšč in cest, tako jih preplavljajo množice poklicnih delavcev in prostovoljcev iz vrst udarništva, kmetijskega stanu in Vseh dela-zmoŽnih ljudi. Pozimi Je bilo dosti branja pa študiranja v študijskih krožkih. Za poletje pa imamo zopet ogromen program del, ki jih bomo napravili s prostovoljnimi deli. Vsako leto naše petletke hočemo čedalje bolj zabrisati sledove zaostalosti, da ne bo več prašnih, razritih cest, ne več močvirij, ne več kraških goličav, ampak čim več, kar se da lepih domov in igrišč za naše otroke, čim več središč za proizvodnjo, čim več urftneje obdelanih polj, čim ve£ šol In znanstvenih institutov, čim manj praznoverja, čim več veselja, radosti In življenskega optimizma. Globoko bomo zavihali letos rokave, da bomo v drugem letu našega petletnega plana čim več ustvarili.
Dahnil je šele prvi dih pomladi v našo deželo. Oh, kako je lepa že zdaj naša Slovenija, da se je kar nagledati ne moreš. V ozadju bleščijo naše gore še vse slepeče-belem snegu. Travniki, polja in gozdovi se menjajo v pisanih pasovih po gričih In malih ravnicah Gorenjske, Dolenjske in štajerske. Na Primorskem—v naši mali Kaliforniji—-pa že pripeka sonce v rdečo zemljo vinogradov. Visoko na nebu ae čuje zamolkel šum, prela-ts vaj oči h jat ptic selllk. Sneg je razmočil zemljo, da Je vsa mehka in udana, pripravljena, da sprejme vase pomladansko setev. Ti»>ČI pridnih r/>k Jo urejujejo, da bo naša remija še lepša, da ne bo v njej umazanega temnega In neprijaznega kotička, da bo vsa kot čudovito stkan pit, na katerem ne bo niti enega vaza, ki bi odrival druge in ae aamopašno šopiril na škodo drugega Hočemo ustvsriti skled noet naše prelepe slovenske naravne lapote s skladnim, socialno pravičnim sožitjem vseh slo-venskih delovnih ljudi Naša petletka je oznamlka pomladi za lepi<> življenje »lovenakega ljudstva D»»ber gospoda« je naša Ijudaks oblast, vse je pripravljeno in rasporejeno da bo setev bogata—{/'<* <« no A'«m)
Obnova
v slovenski Istri
Na našem malem obmo^iu imamo dve obnovitveni zadrugi, ki sta bili ustanovljeni fe bruarja 1946 in imata do danes že lepe uspehe. ' V Šmarju pri Kopru prva, v Marezigah druga, stojita ne samo kot zadrugi za obnovo domov, temveč predstavljata središče, ki rešuje tudi velik del guspodarskih vprašanj okolice. Vsaka je obnovila že čer 50 stanovanjskih hiš; imata tudi svoj kamion, ki Ka izkorišča za dovoz gradbenega materiala in če ostane časa, prevažata tudi sa druge* ustanove in na ta nučin dvigata svojo finančno zmogljivost. ' Zadiuga v Mart linah je obnovila tudi 4 šole, med njimi trirazredno šolo v Marezigah, ki je bila skoro v celoti porušena.
Tehnična basa, ki je skozi vse leto 1940 pomagala zadrugam pri dobavi gradiva in jim dajala nasvete tehničnega in admini-J strativnega značaja ter vzgajala v tečajih noie knjigovodje, je aaklju&ila sveje delo januarja 1447 in predala posle Okrajnemu L©, ki sdaj a pomečjo refo> rele m rgradnje ime samo nad» zorstva nad gradnjami* delt z* druganaa gradbeni material in denarna sredstva, tehnično in admlniatrativno pa sta samostojni.
Vojaška uprave J A je dodelila obnovitvenim zadrugam potrebna denarna sredstva in posredovale sa dobavo gradbenega materiala, ki ga bodo rabili za gradnjo novih šol. katere so naši Istri več kot potrebne. Tehnično vodstvo je prevzel Okrožni odsek za gradnje, ki je pričel delovati v avgustu 1947, v gradnjo pa so bila vključena štiri gradbena podjetja, ki so še v evgustu pričela z delom.
Obširni program gradbenih del, ki je zajel poleg gradnje novih šol tudi obnovo stkrih, prenavljanje zdravstvenih domov in gradnjo ter obnovo cest, je predstavljal posebno zaradi pomanjkanja atrokovnega kadra, težko vprašanje.
Vkljub vsem težavam je raslo gradllišče za gradlliščem in po preteku treh mesecev imamo v Šmarjah Btreho na lepi Atiriraz-redni šoli, pokrito trirazredno šolo v Kastelu, krijejo moderno štlrlrazrednlco v Izoli, skonču-jejo zldovje za štlrlrazrednlco v Monjanu in za dvorazrednico v Gamboči; pred dnevi je bil po stavljen temelj za dvanajstra*-redno osnovno šolo v Kopru ln pripravljajo še druge nove projekte. Tudi obnova šol, ki je zahtevala precejšnjega dela, je že skoro končana in je obnovljenih 20 šolskih poslopij.
Naša zdravilišča so precej iz boijšana Koperska bolnica je zasilno popravljena, med tem ko je bila v piranski bolnici dozidana stanovanjska hišica za o-sebje bolnice, kar je dalo bolnici več prostora za bolnike. Po« leg tega gradijo v Piranu še nov paviljon za kušne bolezni, ki bo najmodernejše opremljen in bo razdeljen na štiri samostojna, med seboj izolirane oddelke.,
Poleg vsaga gradijo še nov, J km dolg, del ceste Iz Šmarlj proti Novi vasi, ki bo omogočil avtopromet v vsakem vremenu kar je sedaj nemogoče, ter popravilo ceste Tmt^-PulJ.
Karlo Kise.
U, mižali pa bodo kozerejo, ki nI denoana.
Po veseh so ustanovili več krajevnih goapodarsklh podjetij in poetsvili obrt in domače rudarstvo na nove temelje. Kjer so dane prilike, bodo že v letošnjem letu osnovali kmetijske zadruge z odseki za mlekarstvo, planšarstvo, selekcijo živine, kreditne odseke in razne pod-odseke.
V Bovcu je osnovana krajev na čevljarska in mizarska delavnica, Ker dajejo mestecu slikovito obeleije Alpe, smrekovi« In bukovi goadovi ter is vir 80-j če v Trenti, je ustanovljeno tudi gustinsko podjetje. V Srpenki je krajevni Ijudaki odbor odprl rudnik krede z izkopi. Iz res nih krajev države prihajajo prva naročila za tu važno surovino, ki jo kemična industrija zelo potrebuje. V Cezsočl bodo izdelovali Iz vrbovih mladik, ki raatejo ob bregovih Soče, rasne pletene izdelke kot kovčege, jerbase, zibelke itd. Apmmica, ki jo ima v režiji krajevni ljudski odbor Kal Korit niča, pa bo dvignila proizvodnjo apna, s katerim se bodo krile potreba za obnovo vaai v Bovški kotlini in za gradnjo zadružnih domov.
i
Amerika hoče napraviti iz Irana protisovjetsko oporišče
Protestna nota sovjetske vlade iranski vladi
Na Bovškem ustanavljajo gospodarska podjetja
Trsi.—Na Bovškem so pričeli ustanavljati številna krajevna prijetja, da bi dvignili življenjsko ravan tamkajšnjega prebi valstva. Ptaj je bilo življenje teh ljudi silno težko. Glavni vtr dohodkov jtm je donašala živinoreja, neka) planšarstvo In delo v gozdu N« kateri so delali v rudn/Vu svinca v Rablju ali se pečali z domačo obrtjo. Ker pa je vsa to bilo na zelo nizki stopnji, so družinski očetje le s težavo preživljali sebe in svoje družine
Kmalu po priključitvi k Jugoslaviji pa je bovško ljudstvo pri čelo t načrtnim gospodarstvom Očistili so pašnike, da dvignejo stanje živine m i/boljšajo mlečno proizvodnjo V pat let ki bo do povečali število ovc za ve« kot 50',. Pole« Uri;a bodo redili več goved In drobnih živa
Novo s<»cialno zavarovanje na Primorskem
Uebljeaa. — V priključenem Primorju je začelo novo social no zavarovanje redno delovati septembra 1947. Ko stojiš danes pred obnovljeno zgradbo filiale v Ajdovščini-tu je bila nekoč posojilnica, ki je leta 1943 do tal zgorela—vso svetlo v novih barvah, ne slutiš, koliko težkoč so mOrali prebroditi nje ni uslužbenci, predno so začeli v njej redno poslovati. V obnovljeno poslopje so se vselili takoj, ko je bilo pod streho, če-prev so manjkala še okna ln vrata. Pri gradnji so pomagali vsi: nameAčenci filiale, prebival stvo, posebno pa delavci žaga Rizzato. Upravne prostore so razmestili v prvem nadstrupju, spodaj najprej odprli oddelek za splošna bolezni z veliko lepo čakalnico, v decembru pa še zobno polikliniko, ki jo Ja vae prebivalstvo okraja pozdravilo z velikim voseljem.
Ajdovščina je od nekdaj bila močan industrijski center s številnim delavstvom, saj Je imela veliko predilnico, valjčni mlin, nekaj velikih žag in mnogo drugih obratov, toda za delovno ljudatvo ni imela nobene usta nove. Danes se tudi tu polaga-jo temelji novemu, boljšemu življenju. Ze drugo leto je tu gimnazija, ki jo obiskujejo zlasti delavski in kmečki otroci; njim Je namenjen sredi trga mladinski dom. Izpolnjuje se tudi zdravstvena služba in sn-cialno zavarovanje s svojimi u Ntanovami.
Na Primorskem se izgraja novo socialno zavarovanje po enem svojih glavnih načel, t. J. čim bolj približati zavarovanje zavarovancem, Rkspotiture, ki jih Je po dosedanjih Izkušnjah treba odpirati povsod, kjer Je kon centrirano večje število delavstva, so bile ustenovljene na Primorskem v vseh krajih z bolj rasvito induatrijo: Ajdovščini, Idriji, Ilirski Bistrici, Postojni, Sežani ln Holkanu.
V Postojni in Vipavi so bol nice s kirurškim oddelkom, v Ajdovščini je infekcijska bolnica, v Senožečah senatorij za pljučne bolezni, zobni polikltn! ki pa ste v Ajdovščini In Ilirski Bistrici.
Za ekspoziture socialncga zavarovanj a bo zgrajenih ^ač novih poalopij, nekaj pa razširjenih, Nove zgradbe bodo nastale v Ilirski Bistrici, Sežani, Tolmi 11 u in Idriji, razširili pa jih bodo v Postojni ln Divači. Nova ambulanta bo zgrajena v Anho* vem, v Novi Gorki pa večje po-a I op je se filialo In polikliniko V Ajdovščini se bo odprla \m svetovalnica za mateie, v Du-tovljah rif Kreau pa novo okrevališče za ¿lane, ki po prestani bolesni rabijo ka nekaj tednov za okrevanje pod zdravniškim nadzorstvom In v dobri oskrbi.
Redno poslovanje uatanov sue, zavarovanja se že lepo odraža na sdravstvenem stanju primoi -skega delovnegs ljudstva. ilta left bolnikov se je n pr . v Anhovem 4d priključitve naprej /netno znižal. Glada obolelosti Je bil V zadnjem tromrart-ju leta 1947 najnižji odstotek v Ajdovščini z 2 7'., a najvišji v istem čaau v lUrski Hut no In Postojni. Z*i do sedaj je zdrav
Moskva.—(Tass)—Posebni dopisnik "Pravde" poroča iz Teherana:
Kakor je že poročal Iranski tisk, je iranska vlada 6. oktobra 1947 sklenila nov sporazum z ameriško vlado o prihodu ameriške vojaške misije v Iran zaradi "sodedovanju" z iranskim ministrstvom za vojako ter iransko vojsko. Upoštevalo*, da široka mnošlce Iranska javaoati ne odobravajo tega sporasuma. kar so upravitaeo mnenja, da hočejo ZDA napravili Is Iraaa vc laško atrateAko oporišče so skušali nekateri iranski krogi zmanjšati pomen novega vojaškega sporazuma z Ameriko. Tako je ob koncu decembra 1947 objavil tisk poročilo iranskega vojnega ministrstva, da nI bil sklenjen noben nov sporazum z ZDA in da gre samo za podaljšanje veljavnosti prejšnjih pogodb z ameriškimi častniki, ki so bili pozvani v Iran kot "strokovnjaki" v smislu dogovora ( dne 25 oktobra 194.1,
Vendar |e dejansko stanje popolnoma drugačno. Novi Iran-sko-ameiiškl sporazum od 6. ok tobra 1947 omogoča ZDA, da Izvajajo lahko močan vpliv na organizacijo oboroženih si) ^ v Iranu in je iranska vojska zgubila snačaj vojske samostojne In suverene države.
O lede na sklenitev nova Iranska sierlAke pooodbe le aovjei skl veleposlanik v Iranu Sadčl kov laroftll 81. Januarja Iranski vladi naslednja noto. v kateri ugotavljat
"t. Iransko vojsko opremljajo pod vodstvom »merlšklh vojaških avelevalcev s ameriškim orošJem enakega tipa, kakršne-a pošiljajo ZDA na kradli tur-vojaki. 2. V sačetku leta IS«? je ameriški volaški sveto-valeč general Orow sestavi! nalet sa preesnovo Iranske vejske, ki ga le šak odobril. 1 Posel», ae komisija ameriških s vetov si-cev sodelula v Iranskem gane-ralaam štabu. 4. Amarlšld svetoval«! so napravili asčrt sa pre* »•novo Iranske vojne industrij*, po katerem bodo iranske tov ar-
s.
ne aa vojaški material opremljena a ameriškimi napravami, da bodo moqle proti vajah ln popravljat! orošje ameriškega tipa. S. Na sahtevo ameriških vola-ških svetovalcev ln pO* njihovim poveljetvoas so SgradlU V mestu gum velike lete kite o» premi Jano s ameHAklaal aapra vami Sodeč po ofeoifti letaliAAa ln po sanlasanlu ameriških ava-tovalcev a* njegovo graditev, to letališča sploh nI namenjene as iransko letalstvo. V svasl s lam le treba poudarili, da so amset-škl predstavniki agrsdllt tudi bencinsko skladišče v lušaem Iranu. V sadnJIh meaecth le opatlll. d- aa ameriški svetovalci vmešavajo tudi v druge iS-deva. slast! v upravo leteMke drulba "Irantur", Ameriški častniki imajo v lak uaianevsk vodilna poloiaje. S. Obnovil*, ee sa «tiri velašolee la btvAs ameriško takeriAta v Tak ar aa a. ki so na razpolaga jaški m tal JI. kar pričakujejo prihod sna ti vila sasorUklk častnikov la vojakov v Iran.
Delevanle ameriške vaJeAka misija v iraaa lakke psvaaoAt nevarnost ss maje Sovjetska sveae. kot -a. pr. graditev utrdb pod poveljstvom ameriških častnikov ob Iraaske-aovjetakl atoli. Poaebaa komlalja. v kateri sodelujejo ameriški svetovalci sodeluje pri seetavljsaju načrtov aa gradajo novih letallAA la lapopolaltev obstoječih. Rsaoa tega posvečale aa j večjo poaer-aaat gradnji letališč v obmejnih področjih proti Sovjetski avoSL
V sadnjem čaau IskorIŠlgJa ameriški vojaški svetovalci sva le pogoste obiske ln lelslsk« pelo vanj s v področjih, ki mole as Sovjetsko sveso. ss saeauaje la prouftevsaje Iransko-sovjalake mole lld.
Omenjenih dejstev al Bisgsii spravili v sklad s aateleat do-kroge sassthtvs la s sovješsko-Iranskim dogovor sna od 90. le* bruarja INI. Sevjeteks vlada pričakuje sala. de ko iranaka vlada takoj atertla potrebna a*
normalni položaj."	1
Italija in južni Tirolci
Od 70,000 južnih Tirolcev, ki so iU v "Reich11, se jih je do sedaj vrnilo 20,000
Trst.- Pred kratkim je minister za javna dala Tuplnl pre čilal Trat i Uncem spomenico predsednika vlade De Gasparija, v kateri se je dotaknil vprašanja njihove avtonomije. V Imenu vlade je zagotovil, da bo konstl-tuanta v kratkih dneh sprejels sklepe za predloženo ureditev avtonomije, Med drugim je minister javnih del dejal: "S tem kar je, ne boste jjopolnoma zadovoljni, toda prav gotovo se boste približali avtonomnemu življenju. Boljše se bo pokaza
10	Iz lskušenj, lojalnosti In za vesti taentinskega ljudstva". 8 tem je dovolj jaano povedano bistvu avtonomije, ki Jo poklanjajo predvsem Trentincem, ne pa južnytirolsklm Avstrijcem.
V te) avtonomiji, ki Jo bodo baje v kratkem uvedli, bodo btez dvoma imeli glavno besed" drmokiistjaiil Trantlna, ne pu široke množice Južne Tirolske ki so organizirana v Ijudaki stianki ln piedstevljajo ljudako
11	oni'» Dejstvo Je, da živi v Trentinu ln Južni Tirolski sko-isj 400 Usoč Italijanov, dočim pa je Avstrijcev v Južni Titol skl sku|MiJ z Ladincl vsega okoli 200 tisoč. Razumljivo je, da avtonomija, v kateri ima Italijanski živelj večino, bo avtonomija za Italijane, ne pu /m nemško narodno manjšino.
Važno je za Južne Tlrolce tudi vprašanje lešltve nekdanje opcije Kot znano sta Muaaolinl m Hitler pred pričat kom ave tov ne vojne hotela rešiti vprašanje iiedetiUrma s preaelllvijo, da bi tako ublažila lieitje med Nemčijo in Italijo, Pri tam sla se poaluZila taktike "svobodne tzbne" državne prtpedn<»*U Piopagandna mašina s ne« ilaši-atov je delala z vso paro. Ljudi so ustishovali na obeh straneh,
stvrna služba na Primorskem napravila lep korak napre) In se stalno Izpopolnjuje.
Kezultat je bil, da Je od 180,000 Nemcev optiralo za Relch 112,-
000	Južnih Tirolcev. t
lf Južne Tirolske se Js prese lilo v Nemčijo le ksklh 70,000 optantov. 20,000 skesanih lh prevaranih ljudi se je po VOlnl skrivaj vrnilo na svojo rodno zemljo. Mnogi od njih so Ae na šli svoje družinske člane In delno tudi imovino. Cenijo, da je še kakih 50,000 ljudi, ki so. optirali za Nemčijo, ki čakajo onstran Brennerja za povratek. Njih življenje je težko. Pomikajo se po barakah ln so oblastem le deveta brlgs. Tudi v Južni Tirolski je še psr tisoč ljudi, ki so optirali za Nemčijo, ampak se zaradi previdnosti niso odrekli Itslijsnskemu držav Ijanstvu Na pariški konferenci je bila med predsednikom italijanske vlade De Gasparijem ln avstrijskim zunanjim ministrom Gruberjem sklenjena neka prijateljska rešitev tega vprsAanJa Bistvo te pogodbe Je, ds se Jut ntm Tlrolcem razveljavi opcija, ki so jo izvršili pod obojsstrsn-skim pritiskom
Kako naj se Izvede ta pngod-lia? Bivši ministrski predsorlhlk
1	ton orni je v "Corriere dells Heia" /a visa I približno tako-le Za t late Južne Tlrolce, ki so op Uiali za Nemčijo, a se niso odrekli Italijanskemu državljanstvu, ms) ae opri)« etioslsvno pi< klice Za t late Jušne Tlrolce, ki ao italijansko drlsvljanatvo izgubili ln bi ga sopet radi dobili, pa je stvar drugačna Ita lija a« bo skušala otresti tistih, ki »o imeli v nemški vojski, po* 11 c I j i In nacionaJaurialieUtnl stianki poeebne funluiie. lelo velja za one, ki so bili agllal pioi>agatorji za opcijo in preee* litav Čudno ae zdi da po otil stiani gavorl o izjemah ze vodne zločince In koloborarionkrte, ko sr niti v Italiji ša ni taa4i dilii vprašanje i/ločltve in kai-novanja vojnih zločincev (n. pr, Oí lando, Maraiza).
PONDELJEK, 29. MARCA 1948
Vojaki Stalingrada so bili orjaki^ Volge.
Borci Dona, ki so se borili v stepah, so dolgo zavlačevali in zadrževali nemške sile, usmerjene proti Stalingradu ter prevzemali nase udarce, ki so bili namenjeni Stalingradu.
Zapomnil sem si del .le-vojaka, ki je kot prostovoljec vstopila v vrste armade. Klicali so jo za Goljo Koroljovo. Pred vojno, ko je bila še skoraj otrok, je snemala za film. Napovedovali so ji bodočnost odlične filmske igralke. V vojski je bila postavljena za bolničarko/ Toda ona je zahtevala strojnico in je sodelovala v vseh borbah kot strelec. Bila je vitka in nežna, toda borila se je kot orjak ter je padla na Donu pri obrambi Stalingra-
NOVELI ANTON INGOLIČ
(Ifedeljereale)
Postajalo mi je hladno v noge. Vstal sem, da bi se sprehodil. Toda takoj mc je ostro zarezalo v obraz, da sem spet sedel. 4 ♦imate otroke?"
"Nisem oženjen," je odgovoril Semjonov naglo ln razdržaeno. "Ali vam nisem rekel, da sem se v izgnanstvu odpovedal vsakemu uživanju?"
Nisem več izpraševal. Stisnil sem se v kot ln se ves zavil v odejo, Ivan Ivanovlč je često po-kašljeval, tudi on se ni več oglasil. Kmalu je potekel moj čas. S težavo sem zbudil vojaka, ki se je preklinjajoč izvlekel z ležišče. Legel sem na njegovo mesto. Bilo Je nekoliko topleje, posebno še, ko se je vojak vrnil,
Tisto zimo nisem šel več na stražo; nekaj dni po oni strašni noči smo bili namreč vsi državni uradniki oproščeni straže, kmalu pa tudi drugi civilisti, ker smo se pokazali za neuporabne in nezanesljive.
Preko sime sem videl svojega znanca le ne-kajkrat. Srečal sem ga na ulici aH ob petkih na trgu. Navadno sva se samo pozdravila ali kvečjemu spregovorila nekaj vsakdanjih besed. Opazil sem, da se mu je obraz zožil in da Je dobil še ostrejše in trše poteze, vanj Je legala nenaravna rumena-barva.
Rdeča armada je medtem bila junaško borbo in je obenem z ostro zimo zadajala Nemcem težke udarce. Pričakovali smo že, da bodo Nemci nastopili Napoleonovo pot, toda tedaj je začel sneg kopneti, voda Je poplavila ogromne ravnine in onemogočila večje premike. Ko so se vode odtekle ln so se ceste posušile, so začeli Nemci spet prodirati. Toda ne proti Leningradu ln proti Moskvi, marveč na jugu proti Stalingradu in še Južneje na Kavkaz. Vendar vsa nova imena, ki so jih Nemci javljali v svojih poročilih, niso mogla več omajati naše vere, saj smo videli, da niso dosegli prvega velikega cilja, ki so si ga postavili: niso zavzeli Moskve.
V tem Času je Ivanu Ivanoviču umrla mati. O tem me je obvestil tovariš iz šole, emigrantski Rus, in me povabil, da se udeležim pogreba. Šel sem z njim.
Bil je prijeten, topel pomladanski popoldan. Kostanji v glavni ulici so že zeleneli, tudi po vrtovih med hišami je bilo videti zelenje, ponekod celo cvetje; otroci so se igrali v prvem pomladknskem prahu pred plotovi.
Na koncu stranske ulice sem opazil že od daleč na cesti nekaj črno oblečenih ljudi, Bili so večinoma stari ljudje v staromodnih pono-šenih oblekah. Dva, trije starci z velikimi bradami in naočniki so se opirali na palice; njih žene, prav tako že osivele, so jih z druge strani držale za roko. Nekatere sem poznal po videzu. Tu je bil lastnik trgovinice, kjer se je dobilo vse in ničesar, majhen človek, ki je imel v trgovinici obešen velik zemljevid Rusije in je redno vsako mesto, ki so ga Nemci zasedli, zaznamoval z velikim rdečim krogom. Nadalje že popolnima bel človek, baje bivši general, zdaj bančni uradnik; njegova žena, nekoč gotovo lepotica, zdaj modistkinja, je že davno zbudila mojo pozornost zaradi svojih nenavadnih klobukov; nadalje visok advokat s še višjo ženo; bila sta v srednjih letih, toda tudi na nji-
"PROSVETA"
2137 8. LAWNDALE AVE.
Chicago 23, 111__________________________________
Vaša naročnina ne "Prosveto" je potekla z dnem...
Pogovarjala sta se po rusko in angleško in vprašanja so se i nenehno vrstila.
"Odkod pa ste po rodu?" Je , vprašal Američan. "Iz Cimkenta," je odgovoril Kožahmetov.	i
Smitheson je vzkliknil: "čimkent, Kazakstan, Srednja Azija' Vem, bral sem . . .*'
Pa vi?" je vprašal Kožahmetov.
"Iz mesta Charlottea . . .M "Poznam, bral sem," mu Je segel v besedo sovjetski poročnik. "Država Severna Karolina, blizu reke Suntee . . ."
Na prošnjo novega znanca je Kožahmetov pripovedoval o svojem življenju pred vojno. Njegov .oče Je bil pastir pri bogatem kazakskem baju. l.eta 1926 je «nlšcl od baja in stopil kot navaden delavec v službo na železniški postaji Arisu, nedaleč «k! Cimkenta. Tam se je naučtl pisati in brati in se je vrnil v svoje rojstno mesto na delo V Čimkentu Je Karim obiskoval šolo Iz vse rodovlne Koiahme-tovih je bil Karim prvi, ki je stopil v mestno ljudsko šolo.
"Pied revolucijo,** Je pojasnil Kožahmetov, "ni bilo ne v Clm-kentu ne v drugih mestih Ka-zakstana šole za Kazake . . . Carska oblast nas je imela za dtvja-ke in je z nami kot takimi ravnala Sovjetska oblast pa nas ie naplavila enakopravne s Rusi. Ukrajinci, Gruzinct Ml kaza-ki se vz|tenjamo po |e»tvi življenja . . Zdaj Imamo vse: In-d ust ri jo, kolhoze, lastno knji-ževnost, lastno glasbo, svoje šo-
P. TrnjariorsU
V slučaju, da Ja od strani upravnlitvs kakšna pomota, nas tskoj obvestite, de se lata popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE"
Maja leta 1945 sta se v okolišu nemškega mesta Thorgaua sešit dve diviziji, sovjetska in ameriška To srečanje je obetat-lo skorajšnji konec vojne, zato so ga dostojanstveno praznovali. Komandant sovjetske divizije je povsbil ameriške častnike na svečano kosilo, drugi dan pa Je bila velika skupina sovjetskih* častnikov povabljena h komandantu ameriške dtvizijc.
Med njimi je bil poročnik Kožahmetov, poveljnik voda težkih metalcev min. Crnl lasje, teman širok obraz, oblika oči in o» i same. črne kakor oglje, vse, to ga j«- napravilo prav posebno opazljivege med našo delegacijo Morebiti zaradi trga ali pa morda tudi zato. ker |e bil edini poročnik, je še pred kosilom pristopil k njemu zamorec, mu jionudil veliko »rno loko In mu rekel po rusko
"Poročnik ameriške vojske
Pol Siniti e»on "
Nova znan«.» sta se pričela pogovarjati nt	s , ah do kosila prebil., skupaj *-
Izkazalo se » da -ta oba v civilnem poki . , u« itr|>a in da so oba poslali ?... t»..» n, |,.ta 11*4:1 Pol Smltbesnn . ,,rav tako kakor Kožshmei ttovetjeval v svoji armadi vrain «t «t.,i, *v nun
"Zanimivo nk. , , ,,n. (»omnil Kožahm« i<
"Res sreča, da i , st e« a.
CENE LISTU SOt
aU stanujejo na enem ln Istem naslova.
▼ aabensm »lučaju ne veê kat I tednike* Pojasnile«—Vselej kakor hitro kateri teh članov, ki so prišteti, preneha biti član SN P J, sli če se preseli proč od drutine ln bo sah taval sam svoj list tednik, bode moral Usti član is dotične družine, ki je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Pro«veta. Ako tega ne store, tedaj mora uprsvniftvo mižati datum sa to vsoto naročniku ali pa ustaviti dnevnik. PftOtVETA. »NPJ. mi •» Lawndale Ave. Chicago ti. îlUaete
Prülls« pešil|si naročnino aa Ust Prosvete noto $__
V okt« bru Istega leta js prišlo pismo it daljnega mesta Charlottea, ki stoji v državi Severni Karolini Prispelo Je na vojaško pošto eddelka. v katerem je med vojno služil poročnik Karim Kožahmetov.
Pomlad v Ljubljeni.