glasilo
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE JT^tiimSg Cfcka«% HL ietrtek, 17. nortmbra (November), 1W7.
STKV.—NUMBER S7I
SKEIJE Pil
h MJMfa «M»
SVE
GLASILO HLOVRN8KS MABODNB PODPOENB lEPJIOTB
LASTNINA SLOVKNSKB MABODNB PODPOKNB flK^NOTB
______________^.Hn imii i m ii«i»«hi i ¡■■m	.........i ..^a——
C*th offUuMT po dogovore.
Rokopisi oo ee vrsisjo.
Naročnino: Zodinjoas drfsvo (Izrtn Ckiesgs) $$M no loto, $3.00 so pol UU( Ckicogo in Cicero S7J0 M loto, ».7» so pol,Ifta, in » liierest v o $9.00.
Noolor «s ves, ker tes slik s Ur*—
TROSVBTA"
IS47-M Sow Lswdsls Ay—no. CMcoc_______ _
E N LI GH T B N MEN T"
vlade ter s protirevolucijo, pa ao «e pofclužili zadnjega sredstva—zavratnega napada, ki je bilo V srednjem veku in še kasneje v navadi v Rimu, upajoč, da jim prinese uspeh. Pa tudi ta zavraten napad se je izjalovil. Česa se poslužijo prihodnjič?
THE
Or ran of tho Slevoao Notlonol Boeoftl Sooloty
Ovnd hi tko
t
AHv.rH.iTip ritH on i*r*em*at '	
Subscription: United ötsts« (sxsspt Chiesco) snd Csnsds Mar: Chiruro 17.50. snd forsten eoantriM 19.00 per yssr.	•«.00 por
MEMBER of TAC FEDERATED PBBÄT	
iiiilfiSfcai m	i i ' < „ „■■
Dstum v okltpuju n. pr. (Nov. 30-1927) poles vsisgs imens pomeni, ds vssi Jo • tssi dseossi pstskls ssrstsias. Penovlto Iß 1 Ss m vam s« srtsvt	ns nsilovu
nprJMHfllpHi
Boirpn, Celo. — Mogočo čita-telji Prosvete mislijo, da vsi de-smo v sedanji stavki v južnem delu Colorada. V Prosvetl res ni dosti poročil o tej stavki, ne vem kaj je vzrok, da sa rojaki malo oglašajo. Iz drugih listov pa je težko posneti resnično stran, ker jih večina piše v prid operatorjev.
Do sedaj imamo še zmirom u-panje, da ugode zahtevam rudarjev v povišanje plače Itd., če tudi se je izneverilo nekaj stoodstotnih ter par Slovanov, kateri raje delajo za malo plačo ter s tem kljubuje jo. v splošnem zboljšati delavski položaj. Doae-daj so bili v coloradskih stavah Mehičsnl prvi pri volji delati ob času stavke, dočlm je sedaj ravno nasprotno. .Četudi tvorijo večino rudarjev, se jih je le malo izneverilo ter šlo stavkoka-zit. Smelo trdim, da iz mehiških delavcev je lahko narediti zaupne ter lojalne napram delavski organizaciji. Seveda v potrebi jih je treba podpirati; le malo delavcev je, ki morejo vzdržati na stavki dalj časa brez podpore.
Tako tudi v sedanji stavki podpira potrebne unija svetovno industrijskih delavcev. Toraj mesta Mehike,	k,i	o potrebi, iz potrebe iti delati ni
Reaen boj med sedanjo vlado in klerikalizmom je	Vse nekaj drugega je
OD INTERDiKTA DO REVOLUCIJE, PA OD REVOLUCIJE DO ZA VRATNEGA MORILNEGA NAPADA.
1
Ko se je Alvaro Obregon, mehiški predsedniški kandidat peljal s svojimi prijatelji gledat bikoborbo, sta bi)a muli napravljena v parku gradu Chapultec dva dinamit-n* napada. Tema je sledila bitka s samokresi med Obre-gftnovinri prijatelji in zavratnimi napadalci, ki so bili na pr^ži, ¿a napravijo konec Obregonu s kroglami iz samp-kresov, ako bombna napada ponesrečita. Dva napadalca sta bila težko ranjena. Tri napadalce je potycija prijela, eden Je utekel. Prijeti napadalci so Lamberto Ruiz, An-tonio Tirado in general Francisco Olivero. Osebe, ki so sodelovale v tej zaroti, so poznane kot dobri katoliki. To je povedano v brzojavkah, ki ao bile odposlane iz glavnega

listih, kakor sta Prosveta in Proletarec, je veliko člankov pisanih za koristi delavstva. Potrebno j«, da jih čjtamo! — Fr. Potočnik. _
Od#6vor "Delavcu" in draft va
"Francisco Ferrer".
Ely, Minn. — Društvo "Prvi majnik" št. 268 StfPJ v Elyju„ Minn., jo na svoji redni seji meseca novembra vz^o na znanje okrožnico in resolucijo, kateri je društvo Francisco Ferrer št. 181 razposlalo na y/sa krajevna društva -SNPJ. ittpštvo «Prvi majnik" št. 268 odločno odklanja s^eipm resoiucije, in se zgraža nad takim) intrigami in zaničevanjem uradnikov SNPJ.
In potem nam pa še neki u-rednik Chas. Novak od lista "Delavec" vsiljuje ,pisma in en par iztisov njegovega plačanega dela, da bi ga well na sejah na znanje in obkolili gl. uradnike SNPJ. Novak, Burtalovič ali Nevasakdo, povemo vam, da vas in take karakterje predobro poznamo, da je vaA namen zru-
glabo gospodarili, bi ee vam dobro zdelo, ker ste naši sovražniki. Vedite tudi, da, kjer je slabo gospodarstvo, tam ni napredka ki taka organizacija propada. Pri SNPJ pa je ravno o-bratno resnica. Pred vsem pa: Pometite svoj prag najprej, pa boste imeli dela dovolj. Pozdrav vsem članstvu SNPJ
čitateljem Prosvete!
^j. ,
šiti največjo organizacijo $NPJ Ali le brez strahu doma spite, članstvo pozna zunanje provo-katorje in njih nakano. Za podporo listu vam ¿svetujemo, da se obrnete na št. 131 v Chlcagu, m. Pri omenjenem društvu imajo močno blagajno, ker razpošiljajo resolucijo na društva SNPJ. Apeliramo na vsa
mo se ljudi, ki imajo nepoštene namene, ljudi, kateri žele raz dor v SNPJ!
Pozdravi — Odbor društva št. 268 SNPJ.
PWI ttommtMf ****** *6 izdali mehflkl ikofl* in	££llfK^!« iele skušajo
nadškof je proti sedanji vladi, ker se sedanj^ vlada strogo ravna po novi mehiški ustavi. Klerikalci so pričakovali od interdikta, da bo sedanja mehiška vlada v nekaj tednih na kolenih. Nič takega se ni zgodilo. Vsak dan je bilo očividneji, da vlada zadobiva vednd večjo zaslombo, vpliv klerikalcev se pa znižuje. Klerikalci pa niso ljudje, ki z lepa odjenjajo, kadar se bojujejo za to, da ljudstvo ene dežele potisnejo zopet za nekaj desetletij ali pp stoletij nazaj. Oni pač žive v fanatizmu, da je svet še tako neveden, kot je bil pred dobo velike reformacije. Kar ne morejo doseči ravnim potom, skušajo priboriti z grožnjami o peklenskih mukah, ki jih bodo ljudje trpeli po smrti. Ako tudi to sredstvo ne prinese uspeha, tedaj se poslužijo nasilja ali pa zvijače, pa tudi še kaj hujšega, da dosežejo svoj namen .0 tem nam daje zgodovina vse polno izgledov. Za nas zadostuje samo kmečki punt po slovenskih deželah in na Hrvaškem, divjanje proti slovenskim in hrvaškim kmetom po ponesrečenem puntu, tragična smrt voditelja kmetov Matija Gubca, in proti punta rskim kmetom v Nemčiji, in nepotrebno je pri tem omenjati še dogodkov iz zgodovin? rimskih papežev, papeža Aleksandra VI. in drugih.
Nekaj časa so male tolpe, ki so jih vodili priznani klerikalci, med .njimi tudi nekaj dtihovnov, izvrševale svoje roparske napade na vladne urade in železniške vlake. Najbestijalnejfii napad je bil izvršen v bližini glavnega njesta, pri katerem so se ti klerikalni "revoludjonarji'\ ki pa niso bili drugega kot navadni banditje^ pokazali v svoji pravi zverski naravi. Ves civilizirani s^t je takrat obsojal zversko klanje, ki je spremljalo ta napad na Železniki vlak. Za tem je bil nekaj časa mir. Nepričakovano je pa svet iznenadila brzojavka, da je precej generalov, dva sta imela biti bodoča predsedniški kandidata, dvignilo zastavo proti revolucije v nadi, da selfim pridružijo številne, od klerikalcev nahujskane množice. Proti revolucija je bila hitro potlačena, puntarski generali po-lovljeni in postreljeni. Zadnji puntarski general je bi Gomez, ki je bil z njegovimi pristaši ujet in elpekutiran. Ta dogodek še ni pozabljen, a že je došla vest, dn je bil pri rejen zavraten napad z dinamitom na Obregona, ki bo pri hodnje leto kandidat probujenih mehiških delavcev in farmarjev.^
Brzojavka dostavlja, da so prijeti zavratni napadalci I poznani kot dobri katoliki. Kdor zna brzojavko čitati tudi med vrsticami, jo tolmači, da so prijeti zavratni napadalci bili v službi klerikalizma, ki ne more preboleti nove | mehiške ustave.
| Odkar je bila nova mehiška ustava sprejeta in so kle-[Tikalci spoznali, da imata Obrcffcn in Calles trdno voljo spoštovati ljudsko voljo, od tedaj rujejo proti Calleau in
jivost, nezaupnost v samega se-o ter prsve delavske voditelje. Temu je seveda podlaga nevednost. Ali k*j hočemo, ker klici od prave strani delavstva so bob ob steno, dočlm ena beseda nasprotnika delavcev dobi pristašev v ¿kodo samemu sebi ter «plošnemu delavstvu.
Žalostni so izgovori, ako jaz ne bom delal, bo pa drugI, ali pa ml, ki delamo, bomo ravno tako dobili povišanje plače Itd. Taki izgovori so smešni, ter taki ljud-e direktno pomagajo lastnikom rudnikov. Sami sebe tlačijo in zavedne delavce še v večje suženjstvo. To so vzroki, ki nas mučijo in ovirajo do boljših de-avskih pogojev skozi več desetletij. Mi delavci, ako hočemo v resnici izboljšati položaj delavstva, se moramo dobro organi ziratl ter skupno nastopati, in zahtevati pogoje kakršne imamo na programu.
Delavstvo ni samo opravičeno zahtevati boljših pogojev, temveč bo primorano nejcaj izvršiti. To nam pričajo mnogi brezposelni in ter veliko tistih, ki delajo polovico aH manj časa v etu. To delo opravljajo stroji. Tudi kontraktno delo povzroča brezposelnost in nesreče ter pre-rano Izčrpa delavce, jih požene prerano smrt ali so v breme javnosti. Toraj stroji opravljajo veliko dela, ki so ga nekoč delavci. Stroje so tudi delavci zgradili. Toraj delavstvo opravičeno zahteva, da se stroji uporabljajo za koristi delavstva, ali njplošno blagostanje človeštva, ne pa nekaj poeameenikov.
Delavstvo je upravičeno zahtevati krajši delovni čas ter v splošnem boljše pogoje od svojih produktov. Kontraktno delo tudi povzroča bresposelnost in velik profit delodajalcem. V veliko «lučajih en delavec toliko naredi, kakor za dnevno mezdo dva delavca In tudi več. V več krsjih so že delavci zahtevali odpravo kontraktnega dela, poznali so vzroke za to, hoteli so jih odpraviti ln prav je tako. Kontraktno delo je tudi vzrok mnogih nezgod, ter mnogo delavcev postane nezmožnih ik vsako koristno delo v še najbolj ših letih.
Obregonu. Obregon je bil predsedniški kandidat, Callea aJros^^^l^e, Kva°-l»a ne more po ustavi sprejeti kandidature. Ako bi za vratni napad s dinamitom uspel in bi bil Obregon ubit, tedaj bi prolmjeni mehiški kmetje in delavci ne imeli kandidata, o katerem so prepričani, da bo izvoljen in bo spoštoval ustavo. Obenem bi bilo to svarilo VHakemu, ki bi ae
rovanje vseh slučajev delavca nezmožnega sa delo. Delavci se morsmo še veUko učiti, predno bomo zmožni pravilno nastopiti ter uresničiti naše upravičene zahteve.
Organizirati ;se mora
drznil sprejeti kandidaturo probujenih mehiških kmetov|m° "««»kovno. gospodarsko in in delavcev, UJ « mu l.hko frlprtl. «ko ho imel
sprejeti kandidaturo.	|nih izkoriščevalcev. V. delavskih
Dobro gospodarstvo SNPJ jih peče.
ChishoUn, Mirni. — Cenjeni bratje irijiestre Slovenske narodne podporne jednote! Kakor jaz tako tudi vi čitate i Prosvetl,. kako lažnjivo in hi navako papadajo. zunanji sovražniki našo jednoto in nje gl. odbor radi transakcije $60,000, ki jih namerava naložiti v Zadružno banko v Ljubljani/ S tem se misli podpreti zadružništvo naših bratov in povspešiti delavsko podjetje, mesto da se podpira samo privatne banke, ki jih ne lastujejo delavci, kot la-stujejo delavci Zadružno banko Ljubljani.
Kaj vi, dragi bratje in sestre mislili o takšnih obrekovalcih In sovražnikih napredka in naše velike SNPJ? Meni se zdi takšno napadanje in obrekovanje našega poštenega in dobro go-spodujočega gl. odbora ravno tako, kakor Če bi slab kmetovalec hotel diktirati dobremu kmetovalcu, kako naj obdeluje svo-jo zemljo, da mu bo več nosila. Seveda tak kmetovalec ne vidi svoje kmetije, ki je ne zna voditi, da bi mu prinesla vsaj polovico tega, kar prinese na ravno tolikem prostoru njegovemu Bkrbnemu sosedu. Gotovo sla bega kmetovalca peče, ker njegov sosed vestno gospodari in ima lepe pridelke ob koncu žetve, pa mu is nevošljivosti svetuje, ds bo ensk njemu.
Ravno taklni so naši zunanj sovražniki. Dobrobit naše jednote jih peče, da spati ne morejo. Bode jih v oči, da ne vidijo več jasno, kqko lepo napreduje SNPJ, ki Ima veatno gospodar stvo. V SNPJ je zaatopanega večina naprednega slovenakega elementa, tako v članstvu kakor v gl. odboru. To dejstvo j:m je trn v peti. Toda zapomnijo naj al, da gl. odbor je bil izvoljen od naprednih delegatov na konvenciji. V gl. odboru so možje, katerim je lahko zaupati da. vodijo veliko organizacijo kakor je Slovenska narodna podporna jednota.
Zato pa obrekovalci: Boke proč od naše jednote 1 Vaše jezike pa «a sobe, ker Jiafe član stvo ne bo trpelo, kar vi počenjate. ko lažete čez gl. odbor SNPJ. Vedite, da napadate vse članstvo naše jednote. Pustite
Ne verujte fcajskafril — Slovenski društveni dom.
Euclid, Ohlo. — Zadnje čase se že spet oglašajo zunanji čuvarji Slovenske narodne podporne jednote, kateri vedno sto-ijo na straži in opszujejo vsaki migljaj An vsakdo kretnjo, ki se dogodi pri jednoti.
Rad bi vedel, zakaj se nečlani toliko brigajo za naio jednoto in dajejo članom nagajive in škodljive namigljaje? Obnašajo se tako, kot bi jim SNPJ zrastla na srcu. Seveda tode-sjo na videz, da bi s tem prikazali gotove osebe v uradu jed note v slabi luči pred članstvom SNPJ. Članstvu jednote pa se ni treba oatl niti mu ni treba sprejemati nikakib nasvetov od nečlanov, kateri pimajo nikak šnih dobrih namenov, temveč delajo to iz škodoželjnosti.
Prepričan sem, da ima Slo-venaka narodna podporna jed nota v svoji sredi dovolj sposobnih ljudi, ki prav lahko in zadostno dajejo potrebne nasvete članstvu, če je le potreba za to. Nečlani pa naj .ne skrbijo za naše stvari, katere bomo lah ko sami rešili brez njihove pomoči. Najprej naj v izboljšajo svoje gospodarstvo, potem naj skrbeti za druge nterese, ki se njih «nič ne tičejo.
Sedaj se jočejo za |50,000 in točijo krokodilove solze tako glasno, da jim ne zadostujejo več žepni robci za otiranje solz, tegiveč so se že poslužili rjuh, da bi tako napravili večji vtis na članstvo jednote. Ni čuda, da pri nevednem ljudstvu zbu-de taki Jnričači sum, ker mnogim, ki niso poučeni* se je zdelo da v resnici ni varno nalagati denarja v stari kraj, češ tam je vsa v negotovosti. Radi tega pa vzame precej časa, da se take ljudi prepriča, da gl. odbor ni s denarjem ravnal kar tako brez vsake vednosti, tam nalaga denar. Pred vsem je gl. odbor dobil garancije, kakor jih je dobil tudi pri prejšnjih investicijah.
Prečital sem pojasnilo gl predsednika glede transakcije in sem prepričan, da ni nikake nevarnosti glede denarja, naloženega v Ljubljai. Takoj sem bil na jaanom, da je denar dobro naložen in 4s ni namenjen kak šnim malikovalnicam niti ne za kakšne zvonove, s pomočjo katerih bi porivali človeški razum še bolj v temo in nevednost Ako bi se kaj Sečnega, pripetilo tedaj bi jim seveda bilo po godu Apeliram na članstvo Slovenske narodne podporne jednote, da enkrat sa vselej preneha poelu-šati hujskače, ki niti člani jed note niao, pa tudi tiate, ki osebnega sovraštva trosijo razdor v organizaciji. Tem ljudem je hudo, ker vidijo* da kljub vsem njihovim prizadevanjem naša jednota tako lepo napredu je.
Dalje moram omeniti, da se nam je vendar enkrat izpolnila želja, ko smo po dolgem čakanju in ukrepanju prišli do zaključka, kako popraviti Sloven-ski društveni dom. ' Dom smo sedaj toliko preuredili, da bo odgovarjal še za nekaj let vsem potrebam naše naselbine. Dali smo napraviti klet pod dvorano, katera nam bo služila sa kuhinjo In druge take potrebe, ki smo jih prej pogrešali. Vsled tega izboljšanja doma pričakujem, da bo od sedaj naprej članstvo naših1 društev bolj poeečalo prireditve v domu. Napredek Slovenskega društvfnega doma je odvisen od članstvs samega.
Slovenski društveni dom je dne SO. oktobra priredil prvo veselico ali proslavo prenovljenega doma. Priče tek je bil ob 2. popoldne. Poaet je bil fcovoljen. Naš dom je naša lastnina, ne pa kakšno zasebno podjetje. Ako
b vrtinca lepih dogodkov.
St. 1.—Slavni letalci, ki so letos preleteli Atlantik, so se sešli pri prezidentu Coolidgu, da se od »ližje spoznajo. Dvojna reklama je to zahtevala. Centralna točka pri omizju je bita miss iuth Elder, po domače mre. Wo-mack. Reporter, brez katerega )i se danes pogreznil svet, -si je izbral njo, da govori v imenu grupe. Ruth je govorila. O Lindberghu je rekla, da je "peach" in Coolidge je "dar-
reporterju, da se je*tlstl dan petkrat preoblekla. Cela družba je letela visoko .
St. 2.—Hearst, baron črnožol-tih časopisov, je objavil dolgo Bonda. Njegovi ogorčennH vrsto "pravih, tajnih ofioijelnih so povedali, frjje Bond uganj telegramov" iz prodoednlšboga arhiva v Mehiki. V telegramih je rečeno, da sefc je Calles po boljševiško zarotil v Nikaragvi zoper — Združene države. Ker vem, da Calles >se take "tajne" telegrame meče skpzi okno na imeo, kjer jih lahko pobere vsak Hearstov fakin — Verjamem, da so res "pravi"
St. 8.—Trocldj je ubiti Vest še ni potrjena, pa bo kmalu. Kapitalistični reporterji so ga ubilf najmanj stokrat v zadnjih desetih letih in po bu*žoa*ni morali bi bilo prav, da ga kdo ubije. Ker se je zdaj zameril tudi boljševikom in so ga izključili iz stranke, bo tudi Stalinovim revolucij onarj om prav, če ga kdo poči. Vsem bo prav .. . Ubogi Trockij!
St. 4.—Kdo je podkupil petrolej sko poroto? Hdl, nihče, iprav
17. NOVEMBRA.
Piše Ivan
ing.". Končno je,Ruth poyeda- Bond. Sveta moža sta povzd
je ni podkupil; Burns »e koli da je ni podkupil, sto drug prisega, da so nedolžni. \ rJ porotniki so se hoteli sami p! kupiti. Porote je treba odpi Titi, ker tvore veliko nevarne za demokracijo!
St. 5.—Chicago je druga S doma in Gomora. Strašne j se tukaj gode. Pa je Jehova slal svojega preroka, da nas it Rev. dr. Yarrow je njego češčeno ime. Njegovemu ■ močniku, podprenoku, je pa i
nila grmeči glas in mobilizira policijo, da nas pripeljeta k m rali in Bogu. Policija je res na delo in aretirala — morali.-,
sodortisko-gomorslfe reči ^^
jem stanovanju. Pa pride dru volk, ki bo čuval čikaške ovi pred tatovi ...
St. S.—Neka priletna miss, I bra stara "devica",, je pohvali prohibicijo, ki vozi Ameriko n ravnost v paradiž. Prej so | lavci vse zapili in hodili pijl domov ter pretepali svoje lačr in raztrgane žene in otroke. D nas je drugače. Delavci hodi domov trezni in kupujejo hiš avtomobile in radio. Vse to pl čujejo na obroke.—-Neki kole tor obrokov, ki je to čital, je | govoril dobri stari "devici" s deče: Res je, delavciN hodi trezni domov in kupujejo vse obroke, samo "mun" plačajo gotovini. Malone v vsaki hiš kjer kolektam obroke, vidi "mun" na mizi. Od mize do I stelje pa ni daleč. Res je drug
je. Dom pa je tudi koristen, ker v njega zahaja naia mladina ter tako oetaja med nami, mesto da bi se nam odtegovala ter zahajala,med tujce. Zate pa je dolžnost staršev, ki imajo že bolj odraščene otroke, da jih pošiljajo v Slovenski društveni dom. V njem naj si naša mladina i*če -zabave. Boljše je, da so vaši otroci v domačem prostoru, v katerem se zabavajo na pošten način, kakor pa da ao mod tujci, kjer sploh ne veste kaj se dogaja. Upam, da bo od sedaj naprej v našem domu dovolj zabave in razvedrila za stare in mlade.
Program dne 80. oktobra je bil precej bogat. Nastopilo je tudi več govornikov od posameznih podpornih organizacij, kateri so nam povedali, kar ne slišimo vsaki čas, ampak samo ob gotovih prilikah. Nadalje so ns-stopila tudi pevska druitva, katera so zapela par krasnih slovenskih narodnih pesmi. Zabave je bilo za vse dovolj in vse je bilo dobre volje. — Matthew Debevc, tajnik S. D. doma.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Euclid, Ohlo. — M. D. — Is
neznanih vzrokov je bilo Vaša pismo prepozno dostavljeno. — Pozdrav 1
Adena, O. — Izročili upravnemu odboru v preiskavo. Pozdrav !
. "Zdravljenje" potom radia.
New York, N. Y., 16. nov. — Charles Smith, predsednik Ateistične lige, pravi, da bo skušal forsirati aretacijo dr. John R. Stratona radi praktleiranja "čudodelnega zdravljenja" brez licence. Smith bo vprašal za are-tacijsko dovoljenje na magistratu.
Smithovs. izjava je sledila Stratonovi deklaraciji, katero je izrekel v svoji cerkvi, da mu nihče ne more preprečiti njegovega "zdravljenja" in da bo "zdravljenje" še razširil potom radia. Cital je tudi zahvalno pismo neke ženice, v katerem se zahvaljuje, da je bila ozdravljena tuberkuloze In drugih bolezni, ko je tunirala svoj radio, da je poslušala Stratonovo "ozdravljivo pridigo."
nas pri miru, kskorfmi vas pu-j napredu je naš dom. je to znak. r1** ~ «jfr vtikamo v'da tudi naša naselbina napredu-
Peč ga je ubila, i
Chicago. — Ted Hali a 4*44 Wentworth ulice je v pondeljek umrl v Iroquis bolnišnici za poškodbami, ki jih je dobfl na svojem domu. ko je padla nanj Že-
\ ffll giL ___
i n
HMurodna turistična razstava v Chlcagu
Vršila ae bo v dneh 21. - 21 . novembra v hotelu Shernuu Zaatopane bodo vse narodna , st|»
Chicago. — Dne 21. noven bra se otvori mednarodna tur stična razstava v hotelu Shei man, Randolph in Clark cesti Na tej razstavi bo zastopan tudi Jugoslavija, kateri bo od deljena posebna soba, kjer b lahko razstavila svoje stvar posebno pokrajinske slike vseh provinc ter narodne nos< Generalni konzul Radoje Jan kovič v Chlcagu je podvzel ko rake, da se na tej razstavi tu ristom pokaže krasote naše sts re domovine v čim večjem ob« gu, četudi je dobil povabilo ma
k> pozno. Vabi in prosi, če bi bi
lo mogoče, da bi se vsaj dve al več Slovenk udeležilo razstave narodnih nošah, ki bi od dne 21 do 26. novembra bile na razpo lago v jugoslovanski sobi po setnikom, da bi jim predstavili Slovenijo in nje krasote. Ce b bik) mogoče, da se zbere skupi deset Slovenk, nsksr bi se do menile, ds bi ss vrstile po dv v oddani jugoslevsnski sobi zi časa turistične razstave.
Soba bo primVrno okrašena i slikami naših krajev v Jugo*»* viji. Generalni konzul v Chica-gu radi tega prosi, da prine«« narodU obleke, pletenine M druge narodne motive v njegovo pisarno (986 N. Michigaj ave., room 806). Urad je odprt zjutraj od do 6. zvečer vsak način se morajo osebe. * se žele udeležiti rezstsva. pr'J* viti konzulu, kateri jim bo Poskrbel uradne eprejemne hst» Vse stvari naj se dostavijo ss omenjeni urad osebno in ne P pošti. Telefon urads je: rior 0860; raaidenčni pa: w perior 1067.	J
Radoje lankavič. grnersi« konzul Jugoslavije.
Tih volar- aa radi« odpra*^ Chicago. - Lastniki ¿ik^J oddajnih radiopoetaj so v zaključili, da ee tih večer obl** deljkih, aa katerega so dosm počivale vee čikaške postaje. < praXi. S pribodajim bo radio aktiven vsak ^ kar druge dni. Kdor bo M j poslušati zunanje peetsjt > ^ ra zdaj %abaviti dober spsj ki lahko prodre sk<*i
kalnemu v
(Uviren dopis "Prosti.") ! Poročali smo že onedemokra-¿L postopanju klero-radikal-JSte v kateri aedi dr. An-L Goaar kot minister za soci-K politiko, pri imstavljenju
¿Tega	klerikalnega rav-
Kteljstva na okrožnem uradu za
^varovanje delavcev vLjublja-L Delavske strokovne organi-Lie, katerim napeljuje Stro-
Ca komisija, so prrti novemu Mvnateljstvu energično proteze. Njihov delavski zastop-ik pa je že na prvi seji kleri-jjnega ravnateljstva podal pro-frd proti imenovanju, proti na-¿¡nu imenovanja in proti sestati novega ravnateljstva Okrožja urada za zavarovanje de-ivcev.
V Sloveniji se že več let sem Kdi borba za bolniško blagajno ped delavskimi lupinami in Tonskimi grupami. Delavski delegat je že več let vedno in ob p^ih prilikah povdarjajo, da
------izhod iz tega kaosa, povzročenega vsled nemoči delavskih organizacij in vsled "demokratičnih" metod meščanskih strank, klerikalcev in samostojnih demokratov, pa noče slišati.
V Sloveniji delavstvo počasi spoznava, kam ga vodi meščanstvo in njegove politične stranke. Ono počasi spoznava, da more biti rešeno vseh teh metod in manir samo tedaj, ako bo vzorno organizirano 'v lastnih delavskih organizacijah, kajti le z močnimi organizacijami more doseči svoje pravice. In Slovenski delavci in nameščenci hodijo počasi po tej poti navzgor.—S.
Poostritev boja med hišnimi posestniki in stanovanjskimi najemniki. /
(Izviren dopis "Prosveti.") Že v prejšnjih člankih, kjer smo razmotrivali o stanovanjski krizi in o stanovanjski politiki v Sloveniji, odnosno v Jugo-šlaviji, smo, na večjih krajih ppvdarili, kakšno važnost pripisujemo razvoju stanovanjske
Umi in zakoni socijalni ih gd-fpodarski položaj delovnega ljudstva v Sloveniji.
Razreden boj v Sloveniji se je poostril in delavsko gibanje se je poživelo. To je znak konsolidacije delavskega gibanja, to je znak in kazalo razmer, to je znamenje za izboljšanje razmer v delavskem gibanju. Pričelo se je to gibanje tudi drugod, ali v tem slučaju se je videlo, da stopajo stanovanjski najemniki v odkrit boj proti gospodarjem in posestnikom, da stopajo m socialistične vrste bojevnikov za delavsko stvar za delavske Interese.
je Je skrajni £aa> da se v vod-j krize. To stanovanjsko vpra-itvu okrožnega urada napravi že fcwje je toliko važno, da mora-
¡¿d in da se uvedejo normalne namere, ki so potrebne za uspe-
len razvoj in točno poslovanje -"bolniških blagajn.
Grda navada namreč je, da nobena meščanska stranka v Slo. i eni j i ne ravna ne po poskoku ne po pravilih pri delavskih in socijalnih institucijah, temveč kratko malo nastavi, ali kakor se bolj po moderno pravi i-menuje vodstvo, ki mora trobiti
mo o njem še govoriti. Ni to vprašanje, kot je v Združenih državah, malo vaino in rešeno. V Združenih državah ni stanovanjske krize v tako velikem obsegu, kot je tu pri nas, kajti razmere v Ameriki so povsem drugačne, kot v Sloveniji. A-merika je dežela veleindustrije, Jugoslavija odnosno Slovenija pa je dežela malih kmetičev in obrtniničečev. Jugoslovanska dr-
'PROSV'ETA
k
■
Mal latlk iMiita
kit" " ""
Živel tttciaHfltični Petejan! — S tem klicem so naši ljubljanski sodrugi v nedeljo 30. okt. razbili shod ljubljanskih hišnih posestnikov. Stvar se je vršila tako-le:
Klerikalci so sami organizirali "protestni" shod hišnih posest
Vedli Je vlom v privatno hl6o In bičanje dekleta v Imenu Kri-stusa!
_____Ala. — Alaba-
ma, kjer vladajo fanatični m* kluksklanci, se že nekaj mesecev sveti v bengalični luči kot domena pravega barbarizmu ln dežela največje inkvizicijske sramote za srednjeveško Španijo. Tamošnja sodišča, katera js le pretreslo čustvo sramota, so začela razgaljava*! ta barbarizem in trdo prijemati — kolikor je v danih razmerah mogoče — kukluksklanske barbare, ki so mesece in meaeoe operirali s ta»
Najnovejši raakrinkanec je L. A. Nalle, baptlatovaki
rav. _ ___„ .
dušni pastir vOeofgisnni, Ala.,
■v .. K« — uZZi ki * bU * *ni 0btaen 04 ^
mkov, da bi potem mogli reči, u da j, vodU tolpo 86 ma-
najemnikom: Vidite, kako	- - ■
«nuje vodstvo, ki mur»	oDrumuccccv. „u*^.—
rog Strank* in biti celo nekaka lava in tudi Slovenija je bogata
» »"6 •»»• — *-----
podružnica strankinega aparata Si to ae slovenska politična javnost ni baš preveč začudila, ko je slišala, da je imenovano novo nadzorstvo, ki je klerikalno, kajti vsak sleherni, ki se kolikor toliko zanima za politiko, je takoj vedel, kakšen rezultat je moral slediti. Delavstvo pa je kljub tem neekonomičnim razmeram in metodam postalo akoro do udnjega impotentno, le tu in tam je včasi protestiral kak o-tameli delavski zastopnik ali delavski zaupnik in delegat proti diktaturi meščanstva v delavskih in socijalnih institucijah.
Klerikalno-radikalna vlada, ki ima v ustih in na jeziku vedno lepe besede za delavstvo, kakor izgleda, hoče s tem novim imenovanjem zavlačitf volitve v o-krožni urad za zavarovanje delavcev in si s tem podaljšati vlado in oblast v delaveko-socialni instituciji. Delavci pa ao proti takemu postopanju, kajti njihovi interesi se pri tem prav nič ne upoštevajo, njihovp zahteve pa se enostavno vržejo v koš. Njihova zahteva, da se izroči u-bolniških blagajn izrecno «amo v roke izvoljenim zastopnikom članstva, je torej vseks-kor na pravem mestu, kajti edino na U način je mogoče dvigniti v vseh ozirih poslovanje o-krožneKa urada, za zavarovanje delavcev in vršiti resnično in polteno delo zs zavarovane delavce in nameščence, ki so včlanjeni-pri bolniški blagajni. S takim Poslovanjem pa je mogoča tudi kontrola, ki se dosedsj ni vršils tako kot bi se morala in tako, da fc ne trpeli zavarovanci.
Značilno je tudi dejstvo, ds krtotnKko socialistične (izrecno kk-rikalne) strokovne organiza-«i* niso niti malo protestirale PMi nedemokratičnemu postopanju pri "imenovsnju" novegs ivnateljstvs pri bolniški bls-<*jni, čeprav vedno govore o de-*>kraciji in o diktaturi pri *»rkKiMtičnih strokovnih orga-Jj*wijah. Oni so bili še celo to-tlk" predrzni, da ao dejali delavnim socialističnim strokovnim •tanizacijam: preveč zaupnikov imate v novem ravna-Wj«tvu in niste zsto prsv nič "pfavičeni pisstl in protestirati J*i novemu vodstvu pri bolni-f'lazsjnil Klerikalni "Slove-J* ve vodno poročati o teror-'u »n nasilju drugih strank, celo • terorju delavskih strank ve Povedati, o protiposUv T* ,n demokratičnem Ime-*v»nj„ klerikalnega vodstvs *>l«iAk| blagajni pa je lepo go ¡n ^ pije svetu, da popravlja T*r'Vko.w Q.............."
na naravnih zakladin, je tudi pripravna za eksploatacijo naravnih zakladov, ali kljub temu ni ne revna in ne bogata. Dežela nima sredstev s katerimi bi mogla uveljaviti ne samo na agrarnem polju, temveč še posebno na obrtnem in industrijskem polju večjo delavnost, večjo aktiviteto. Za to manjka kapitala, obratnega kapitala, ki bi. šele mogel dvigniti njeno gospodarstvo.
Pri stanovanjskem problemu je istotako dobiti teh pomanj kljajev. Ljudje so se morsli zadovoljiti z vsakršnikolimi luknjami, samo da so imeli streho. Dočim zahteva povprečni Ame-rikanec v Združenih državah vsaj eno sobo, v kateri prebiva, so se morali v Sloveniji in doli v južnejših delih države, v Hrvatski in Srbiji, ljudje zadovoljiti z vsako luknjo. Nešteto je slučajev v Sloveniji, kjer stanuje po 6 do 6 ljudi odraslih tu di nota bene, v eni sami sobi. Kakšno mora biti Uko stanovanje Iz zdravstvenih vidikov, n treba še .posebej govoriti.
Ni čuda torej, da žele ljudje že enkrat spati vsaj v nekoliko udobnejših in prostornejših stanovanjih. Tudi stanovanj «ka kriza še vedno ne more biti odpravljena, če se je zidalo samo nekaj hiš. Ljudje hočej4 in so tudi upravičeni do cenenih in prostornih stanovanj. Ako m ga ni, tedaj je vsak njfoov bo. upravičen in tudi potreben.
Da pride do kakšnih konfliktov med hišnimi gospodarji n
stsnovsnjskiml najemnlki. je
torej logično. In do konfl ktov sedaj res že prihaja. Znak e to da se ljudje uče, ds so jih že ¿¿volj teple nsdlogejn izkušnje a posestniki ln gospodarji. Ts-ki konflikti so po »vojem bistvu le razreden boj. Ta bej med oosDodsrji ln nsjemnlkl P* * '« preSentirsl 30. oktobra v Unij, Cd veliki dvorani ns .hodu hišnih posestnikov v Ljubljen Tedsj so stanovanjski najem niki pod vodstvom s. Franceta Svetka s svojimi zahtevami razbili shod hišnih peoeetnllu* in > tem jasno dokazali, ds se je delavstvo^gibanje pod vodstvom socljslistov oživilo In dssej^ i^di poostril odkrit rszrejton M
„imi na eni strani in
in privillgiranci na drugistrsnL Razbit shod hišnih jenov klk. je novs^^da .e sliši ns pristojnih In m**
zahteva, da se
razmere ln korupdjs in
dvigne s P—i^T^
________________ ___________ top
zakon je napravil za vas naš Go-sar! No, in hišni posestniki so napolnili veliko Unionsko dvorano. Naši sodrugi so mirovali, dokler se govornik hišnih oderuhov ni obregnil ob našega poslanca s. Petejana. Ko je omenil njegovo ime, so hišni posestniki v svoje presenečenje začull gromovito klicanje: "Živel Petejan! Živel socialistični po-slsnec!" Ploskanje ni hotelo pojenjati. Naši sodrugi ao zahtevali, da se da beseda tudi s Svetku. Ker hišni posfcstniki tega niso dovolili, mi nismo mogli dopustiti, ds govorU hišni posestnik. Predsednik shoda je šel po policijo, ker pa to ni nič pomagalo, so se morali hišni posestniki povrniti na avoje do-rtmover
DokHc*
Portaga, -Wla., 16. nov. —. He-en Len«, «lasa IS tot, je bila v pondeljek svečei umorjena, ko se svojemu domu. bilo najdeno na
blizu njenega dama šče morilca, o katerem ■Dakto je korakalo v snprt, ko se je poslovilo prijateljice Juna ro sU bili sk ¿u. Znaki
Narodna skup*člna odgodena.
Da ne bo ta narodna skupščina niti toliko delala kakor prej šnja, je te pribito. Že samo sklicanje nove skupščine je tra jslo dober mesec dni; doslej ao pa komaj 'opravili verifikacijo, pa še to ne popolnoma. Ko bi morala skupščina končno začeti i kakim pozitivnim delom, so o pa odgodili, in sicer za enkrat samo do pétka, toda če bog da, o bodo kmalu tudi do svetka ] Cajti vladi se ne mudi. So sicer križi in težave z marsičem, zlasti z gospodarstvom, ki gre rakovo pot, pa kaj zato t Pri zaprti skupščini je vladi lažje S/ztrajatl na svoji poziciji. In to je glavno.
Obtožnico proti šefu vlade je predložil parlamentu Stefan Radié, češ da ae je po njegovem nalogu pri volitvah sleparilo. Vukičevič m je — kajpak — branil Radič je vztrajal pri obtožnici, se tu ln tam zopet precej zaletel, no, ln zadaj T ' Sedaj _ niči Poslanci, ki ao bili Izvoljeni s pomočjo radikalnih ve-ikih županov, radikalne žandar-merije in radikalnega denarja, podpirajo in ploskajo Vuklfevi-ču, ko trdi, da ao bili pravilno izvoljeni, po auvereni ljudaki volji. Oni pač vedo nsjboljs, ksko je bilo In se Vukičevič lah ko na njihovo mnenje ln odobravanje opira, ko trdi, da Radič in opozicija motita, da nasilstev ni bilo in da je resnica samo ena in večna!
Strokovna orgaabseljs ftoz-benikov. Te dni ee je vršUo v
Beogradu zborovanje glasbenikov nameščencev. Na tej skupščini je sklenjeno, da glasbeniki ustanovijo svojo razredno sindikalno organizacijo kot strokovno sekcijo v okviru "fceme privstnih nameščencev Jugo-^vij«". Istočasno je Izvoljen odbor krajevne organizacije glazbenlkov v Beogradu, ki je z dovoljenjem osrednje uprave "Zveze privatnih naftieššsneev Jugoslavije" prevzel fuateljo zemeljske sekcije glasbenikov nameščencev z nalogo, da v vseh večjih krajih ustanovi krajev-ne sekcije glazbenlkoV In davse zbere v močno In enotpio zemeljsko sekcijo glazbenlkov pri o-srednji upravi '.*Zveze privatnih nameščencev Jugoelavlje", Ur greb. Csjevs ulica 82. oziroma od sekcije glazbenlkov Beograd. Mskenzijevs ulica 7. ■
aklranih kukluksklanoev, katera je v temni noči vtontla v malo farmarako hiško blizu Luverna v kateri ata atanovali vdova Viola Clementa in njena »letna hči Fannie. NaUa z muko na obrazu In avetim. pismom v rokah je u kazal dekletu, da vstane la postelje in vite nočno srajco a sebe, nakar jo je maakihma tolpa opletala a biči po goU koši, da je bila vsa marogaata. Dušni paatlr, šeat ševljev visok In težak 200 funtov, je prvi usekal s bičem po šibkem dekletu rekoč, da je to "beftja kasen, ki jo nalaga Kristus a*m.M . .
Barbarsko dejanje je bilo Izvršeno radi «avorte, da Ime Fannie demente Ijubtvno razmerje z nekim ošenjenlm farmaajem. Dekle je odločno taJUo, da Ima kakšne spolne intimnosti s njim,
STRAÄNE RAZMERE V NE- ApUkacljdjsa vojni _ ORGANIZIRANIH TOV AR- rajo biti ^ošene do Novega leta. NAH EA »DELOVANJE Chicago, III — Postojanka SRAJC.	Iveteranske organizacije Greater
Chicago Post No. M6 of the v teh lever- Veterans of Foreign Wars" nein de-1 znan ja, da rok sa vlaganje apli-
________________ kacU glede vojnega "bonuaa"
v orgaalslranih tovarnah, ¡poteče z dnem prvega januarja
prihodnjega leta. Poetojanka New York. N. Y, — Kaplta- izjavlja, da še na tisoče vete-j is ti ao zgradili tovarne za lade- ranov ni prejelo rajnega "bo-lovanje moških srajc v dUtriktu nusa", ker se nI «glaallo sanj. trdega premoga. Delavci v teh Tisti, ki še niso prejeli vojnega tovarnah niso organizirani. •*bonusa" se lahko zglaaijo v pl- _ GeQrgC'Gooze, organizator or- Uarni te organizacije 1826 Maple in da jo je morltoc ganlzaclje krojaških delavcev Ave., Berwyn, HI., In napravijo lesnlške praga, kjer ao Amalgamated Clothing Work- aplikacijo aa vojni "bonua". «a je v torek zjutraj našli, era Union poroča, da zaslužek vlaganje aplikacij ae ne računi	,
teh delavcev doaeže komaj po- nič. _,	halsamlranju f
lovko zaslužka delavcev, ki de-	h^ML- i Chkt»i ~
lajo v naowyorftkth organizira- Nem«* »mun	^ v torik umri
nlh tovarnah. Posebno značil- Berlin, 16. nov. — Kakor ao »tana bolnici vatod i ne ao razmere v tovarnah v nemški kemiki iznašli umetn njt| ki se je razvilo, Haztotonu in PotUvDlu. Delav- bencin (gazolln), Uko aoadaj cl, ki šivajo, likajo ln režejo Iznašli tudi pwcei ia Izdelova-srajce; vatevll preddelavce, za- nje umetnega kavčuka. Patent zlušljo komaj po enajst dolar- za to Iznajdbo hna trust za ir jev in pol na teden. Ukarjl za. delovanje barvil. Umetni kavčuk služijo od tucata arajc to 86 cen- je ravno tako dober kakor na-tov. medtem ko ae rtkarjem v raM na katerega Ima^do danše newyortklh organltiranlh to-|AngHja monopol, je pe cenejši
varnah plača 16 eentov ■ ■	KjLJSStP^
To dokazuie jaano kot beli	Elektrika «a je «kila.
dan, kako velika je razlika med	Chicago, zaakiftkom neorganiziranega In1
pred par tedni ubodel ki jo je rabil pri trupla. Strup ae je veem životu m odpeljan v boli življenje mi\ niso mo
__Joseph Grabow
zaslužkom neorganiziranega in I akfaUr Vo lat, je bil v pondeljek organiziranega delavca. KU«b< na meatu mrttv, ko ao je dotak-temu pa nAateri brezbrižni ne-|nil ^ktrične šlee na vrhu kotla, organizirani delavci izjavljajo:k^^g» m odatranjevall la po-
SJSJ mi	a
Bolniške straAalee organislrane. L ja bilo rasdejano po požaru
Chlcago. — Najnovejša d*lav- pred par tedni, ake unija v Chlcagu Je unija bol-	e» ■
ntšklh poatretnk v Javni bolntt- Jum^prad nkl sa tuberkuloane. Unija ae je cinoinnatl, 0. — Ctoo. Remua,
a vae nI nič pomAgalo. Pastor jI je zagrozil, da bo še bičana, ako bo še engrat govorila z dotlčnlm moškim.	IH^^H
Američani straUejo Nlkaragvl
Managua. 16. nov. — Ameriški pomoršfeki ao včeraj ubUl
nadaUnih |fst nlkaragv likih re-batov In asSraa je btto, ranjenih v bližini U Cruaa.

nici za lunerauiasne. vu«j« ~ unoinnau. v. — weo. wemui. H u v torek večer uamrtlto, ko priključila Amerilkl di^fr «kot* odVetnlk ln bivši butle- j§ biU utirana valkd hitra ra6-deracljl ln Je dobila številko 1",- ggrekl baron ln milijonar, ae „u Poikljakl - ' " ^ ^ 946. Vee članice prve unije teL(Uj Mff0VArja pred tukajinjlm dejal, di vrste so uposlene v občinski bol.U>diWwn radi umora avoto dru- p«ijtina
nišnki aa Jeltone »elnlke. ifealihe. Mtera je pral nekaj ^^ _______
---tedni ustrelil na 6lkt v Clnelnna- njU rfV0|ver ln ae
U sdravnlkov aMpendlranlh. tlju. Sodliče mu Je dovolilo, Ma ^vo,
Chlcago, 111. - 14 zdravnikov ae kot advokat aam aagoverja. 8peedway bolnišnice v IUywoo-	. _ Cuptla gtrl|
t je suspendiranih za 90 dni. J***» ^	J ai^^^oik i. W1
so Izdajali na debelo pre-| Chlcago. — Arthur E. Flener, 6ietni «amoreeM, je mi
skripelje aa alkohol.	»odnlk okrožnega eodtšča v pe »taktom peu. Pr
vS? prizadeti zdravniki lmajo Woodatpcku, lil.. Je obsodil vokraJno Wnko In
deaet ¿il čaaa. da viole pritožbe Wllllam Scbumacherja od 1 do nimajo upenja. 6a^
proti auapendiranju, ki Je bflo 14 let zapora radi umora avojega InUraau
naročeno naravnoat Iz Waah- očati Chrištopher Schum^her- kašajo .^janje to krle, M Jlk
Sitona, D. Č.	TM tirmerje v CryeUl Uka. ^ povaroča ta boiesen.	^
t). -
Wahpeton, N. Langaeth. «Sletnl mel najdaljio bi je 16. t. m. omHv da je merila 17 MJev. I leta jflotoval po vsem drkuau In kaaal av^jo b da nikjer nI arečal člov
Aretirane dekle Izvrllto
Birmingham, Ala.. 16. nov. — Louise Montebarro. stara 34 kt
Bodi strog do Ijlv do drugih; na boš imel Ujska modrost).
iti U način ne
- (Ki-

i t) U iîil'J
Camel
Pleza
popularnosti.
Vladna statistika dokazuje, da ae pokadi vac Cacaei kot ee Jih je kdaj prej. Camels ao drugo za drugo
prekosile^
I

f -fi|«
4 M
9VI M*
Man t k« Barkinl:
OČI
Voz te je naglo odpeljal tako, da ee je zazibala iens, ki je gledala skozi okence in pošiljala poslednje pozdrave bolničarki.
Kamila ni govorila. Svojo roko Je spustila na roko svojega mota. ki je nervozno drhtela na njegovem kolenu. Začutivti njeno roko se Je on nekoliko pomiril in jo pobožal.
Kamila se je blago nasmeh -Ijala. Bila Je U navajena, da je, U tudi ge ni gledala, čutila vsako razpoloženje tega človeka. Čigar ugasle oči so bile prevožene. Ali zdaj ge je pogledala in srce se ji Je stisnilo. Pobotala ga je nežno po licih, ki *> od dolgega letanja v bolnici bila kakor od voslu.	'
"Karto, zadovoljna sem! "Prerano se veselil, Kamila." "Ne. Zdravnik ml Je zatrjeval, da bo* čez osem dni zopet videl, kakor si videl prej, razume se samo, če se dobro paziš.
Mož Je molčal nekaj časa, potem Je povzel:
"Ali povedala pe mi nisi, ko-liko znala račun! MoJa plača ne verujem .. t* "Nisi dolgo ležal in račun ne bo prevelik. SIcer pa ga odplačamo v obrokih. Ni treba U skrbeti za to."
- "Ali čudno se mi vendar zdi.
kako
In kako bol mogla
izhajal izhajati."
"Ah, glej, ostali so mi le ms-mini uhani, potem . .
Zs ostsnek bi trebaJo, da se obrneš na Luko!" je pripomnil Kario. "On je ne* stari prijatelj. Rajši sem dolžan njemu nego zdravniku."
"Ne, ne želim, da smo Luki dolžni!" odvrne Kamila. Potem pride: "No, glej, it smo doma. Luka nas čska pri vratih."
"Dobro. On mi bo pomagal, da pridem do stanovanja, ti pa hiti naprej. Pripravi, povabim ga na JuŽino."
0
Ko sta pritla v stanovanje, je Luka takoj zapri vetrnice na oknu: zdravnik je odredil, da morajo biti Karlove oči v temi. Kamila je pogledala hvaležno na Luko. Dva prijatelja sta sedela na malem divanu. Karlo je s tihim glasom vpralevsl po znancih,, ki Jih Je morsl zspu-stiti.
Ko je prijetelj odšel, Je ostal dolgo sam. Razmilljal js o svojem življenju in ugotovil, da je živel pogrešeno življenje. A Kamila? Poklical jo je z glasom, ki je drhtel:
"Kamila, ali si bils srečna?" Ona ga je pogledala. Potem je rekla:
"Počakaj, Karlo, morem zs* prsti od zunaj vetrnic«, ker sili en larek svetlobe neprestano v (sploh nekaj prikrivsjo.
je lahko
no za tvoje oči.
Po njenem odhodu se js zopet prepustil mislim. Niti ssm ni vedel zakaj, ah vendar so se mu v glavi porajale misli, da mu vsi lažejo. Kako pa naj v temi, ki Je krog nJega, ugsne resnico!
Cul
Nenadoma js pozvonilo, js Jssno Kam U in glas in njene | ozdravim, korake. Cul je potem lahko	. ...
¿kripanje vrat, na to šuštenje Nenadoma se je papirja in vratarjev glas. Po-1 In prva njegova misel je bils: tem so se vrela lahko zaprla. I kaj dela Kamila? Kamila je ostala zunaj. Zakaj? Okrog njega je bila tema. No glej, vrnila se )e, ali ne I Prisluhnil je vse.
Njegove
I	^ K m/ttSl načeti .
razgovor ali takoj je čutil dal" "Hočem videti! Hočem Kamila nI razpoložena. Zato je deti! .. ."
tl^TjvABILO m NAZNANILO spati, da se okrepim in čimprej
Delničarji in delničarke Slovenskega narodnega doma v Waukeganu, III.!
Vabljeni ste ne IZRED
Vse je bilo J NO SEJO delničarjev S. N.
k njemu7da mu pojasni, ampskltiho ... Ali ne popolnoma. Je-1 Doma, katera ee bode vriile naravnost v kuhinjo. Zato jo je dva se Je čul pridušen jok. Njen K 19 ^^ mi g. ur|
*** s glasom, ki se je moč- Jot^ ^ ^ ^ ^ ^ J^r v veliki dvorani S. N.
"Morala sem pogledati v ku- ni upanja več? Ne, to ne more Rom*. Ta izredna seja ne hinjo. Zdaj pa sem že zopet pri biti! Dopoldne* v vozu, je bilaL^j rad| resignacije celega tebi."	Kamila zadovoljna, «n^« ^ g N Doma> Prosi
In sedla jfe poleg njegn. Je,' govorila je o njegovem	„ .. .. . .
"Lulm ml Je sporočil da ne zdravljenju! ... Kaj more torej S«, da to upotevate in pri more na južino ... Ce bo mogel to biti? Da se ni kaj pozneje dite vsi na to izredno sejo. pride Jutri."	Ugodilo? Morda je^tnajcer	Sklicatelji se]|'
"Ti Js pissl?" "	I jo je vprašal, sli j* bil* srečna.1
"Ns .., Sporočil mi je po no- Ali pe Je bilo Ust* pismo, šušte-kem dečku." Oba sta umolkni- nje onega papirja n.. Is. La* js bils padla med nju. Prislulkoval je, aU srce mu je
Karlo Je rszmišljsl o šuštenju tako močno utripalo, da ni niče-1 postnim srcem naznanjam papirja oh, čul Je dobro o »ar «liial.	znancem in prijateljem širom
katerem mu ni ona ničeear go- Vendar je jssno ičul, kako je Amerike tužno vest, da je pre-vorila. Kaj Je to moglo biti, Kamila odprla vrata, mal£po-|minui moj ljubi soprog ako ji Luka nI pfe*iT ' stala in Jih iMJ»\ JOHN DIVJAK.
¿m. ^jdaetetsisit L rje dne r Ss
■11 UVUlI mm vzel življenje. Pogreb s«
NAZNANILO
17. NOVEMBRA
je sknftsls rediti psa.
Chicago. — Enajstletna Ca-therinp Sulk je v torek umrla v okrajni bolnišnici vsled opeklin, ki jih je dobila, ko sta ona in njena mati skušala rešiti psa iz ognja, ki je nastal v njiju snovanju na 39 So. Aberdeen cesti.
-r-
ITALIJANSKE HARMONIKE
ITALUANSKS BARMONIKK rolim Sala. Id w naJMJ*« ee^mle.
I


ŽELITE U IMETI TAKO
dober Želodec? |
Ničesar lahkajftal Vzemite TriJ jevo Grenko Vino, katero vam želodec in odstrani vse zaostale ■ penosti, katere so vzrok bolezni trpljenja vašoga prebavne»» BIH Ono.vaa naredi, da se podu, kot nov človek. "Frackville, p* sept. Tri ner jevo Grenko Vino Je' boljša sdravilo. Jai sem ae zdrl in zdravil iS bre* uspeha. Brezi moči. Vzel sem Trinerjevo G J VinO in sedaj se počutim veliko! lje. John Tatusko." Vrednosten I poa v vsakem savoju. Za jeser revmatfzem ln nevralfijo je Trii Jev Liniment neprecenljivo ¿drav
Ali ste is naročiii Prosvi ali Mladinski Ust svojemu pri teljn ali eocodniku v domovii To Je edini dsr trajne vredna Id ga sa rnal denar lahko poj te evejeem ▼ domovino.
Bodo Mernik:
HČI GROFA BUGAJA
(Dsljs.)
"Dvs .cestner Je fcrfaitt vinjeni vttsz Ahsc. "Dva! MoJe bodalo Je vredno več nego vss, kar sem zskockal danss tukaj. Narediva tako! Ako psds tebi več pik« bodi bodalo tvoje in potem je konec1 igre in smerf. Ako ps se pokašs več pik meni, ml moraš vrniti vee moj izgubitek. Veljs sil ns vsljs?"
"Dobro," js privolil vitez Frsuenstsinsr hladnokrvno. "Ako torej spet izgubiš, nehsvs kockati. Tods prosim ts, da ns boš-siten, ako ti srsšs ns bo m|la."
"Nič ns bom siten," Js obstal vitez Ahsc in dvignil polno majollko. "Vedno sem dobre volje. Pijvs!"
bpil js do polovice in hlastno vrgel kocki «v kupo. Izpod nagubančenegs čels js gledal s Izbuljenimi očmi zdaj bodalo, sdsj dsnsr. Rdeči obrsz mu Js žare) od preobllo zaužitega d-prca ln od Igralsks strsstl ... Močno Js potresni kocki, zvončkljajočl V kozarku. Glava mu Js kimsls In lasjs so mu mshsll v napete lica.
"Alot" js vzkliknil zdsjci in spustil slono-kostens kobrs ns mizo. "Pet pe šeet!" se Je oveeelH In ae oddahnil globoko. "Enajst pik, snajet Upam, da dobim svoje ljube denarce nazaj! Zdaj Js pa trebe piti. Ex! Psreat in camers obscurs!"
Vstal js In ss naslonil s komolcem ns mizo ter utfrel glavo v roke. Zdaj se Je ogrel nekoliko tudi vltes Frsuenstelner.
Ko sts pedll kocki, sta se sklonile obs bliže. Toliko ds se nista butnila z glavama. Ers-zem je prevrnil svoj polni kozarec.
"Sest pe šeet!" Je kričal vitez Ahac ln vea razjarjen udaril s pestjo po mizi. —
Nekaj trenotkov nI bilo slišati nič druge-ka nego curljanje ln kapanje vina ..
'To Js vsč kakor pasje sreče I" ss Je to-getil nesrečni kocksr, Poglsdll js lepo bodslo kskor v slovo; težko se je ločil od njegs.
Vitez Frsuenstelner je čudno nsmrdsl usta ln ss nmehljsl ...	t
"Na. tu ga imaš. da boš sit!" Je vpil vitez Ahac in sunil bodalo preko mize. "Kockajva sa moje Hedlo! Enkrat moram dobiti vendar tudi jaz! Dajva! Za sedlo!"
"Oprosti mi. dragi prijatelj!" se Je upiral vltes Frauensteiner hladno ln porinil dobljeno bodalo v kot k oknu. "Pogodila sva se. da ne Igrava več. ako Izgubiš zopet. Pljva rajia! Pereat kamra —"
"Kaj boš govoril latinski ti. ki ne znaš!" mu je zabavljal vitez Ahac, jezen, da tovariš ne mara več izkušati sreče. "Latinski govoriti se spodobi tukaj le meni. ki sem se kaj učil. ljubi moj! Študiral sem v Italiji, najbolj omikani deželi. Dolgo sem bil v Benetkah, ki ao pr%o meato Evrope. Najljubši prijatelj ml Je bil Hrvat Janko plemeniti Ceemičkl. Komaj šestnajatletnega mladeniča so občudovali vsi nsobrsženl Italijani. Zdaj Je škof v Pečuhu. šivi pa menda na dvoru ograkega kralja Matl-jaia v Budimu. Janko me je predatavll slavnemu Kozimu de' Medici ln Eneju Sllviju de' 1'iccolomini! AH me poalušaš ali spiš. Frsuenstelner? Poslušaj pe ne zehaj In ne rigaj venomer! Oni Enoj ftllvtj je sdaj naš — (tepeš Pij Drugi. Ko Je govoril s mano. je bi) kardinal. Izprašava! me je mnogo o moji domovini. Zakaj pepel potna naše kraje. Svoj čas je tajnlkoval našemu ceeerju in bil i njegovim velikim spremstvom tudi v LJubljani Vidiš. Erazme, a kakšno gospodo sem občeval v Italiji?*
"To al ml pravil le kdove.Jmtlkokrat," je odvrnil ril M rtlfMtilnsr malomarno in iio«. jra tatehal kakor saepaa maček.
"Resnico smsmo povedati tudi dvakrat, trikrat in stokraf!" se js togotil vitez Ahac. "Kaj bi se zaletaval vame! Rajši poslušaj! Latinščino pa pusti pri miru, ko se nisi udll nikdar nič! Tvoja grda buča js trda in neumna kakor gabrovs grča. Brgo taceas, ssins! — Zsto molči, ossl!"
Vftezu Frsuenstelner ju so se zabl^kale mežave oči — pa Is ss • trsnotsk krčevito je stisnil svJje pesti — toda le pod mizo. Vendar ni hotel ostati nasprotniku nobene dolian.
"Učenost krsti možatost," je ssčel izzivati tudi on. "Učenost rszjunsči moža, ga omehkuži in pobabi! 'Pravemu vitezu prieto-jajo sulice in meči, ne ps učsni križikraži! Jaz ns maram biti farizej in pismouk in prepuščam prazno učenoet prav rad farjem in babam!"
"Kaj klobaeašP Je zaropotal učeni vitez, ki ga je slasti jezilo Erazmovo porogljivo smshljsnjs. "Ako bi te hotel poslušati, bi mi na trobil toliko na ušesa, da bi ms bolela glava ce! teden. Prej bi naučil zajca plesati, nego tebe pametno govoriti! Na katerem turnirju si pa še premagal koga? Koliko te pa Je? Prav je rekla moja sestra Mils, da čspiš na kopju kakor opica na slonu. Suh si in šlab, da kmalu ns bo nobene sence od tebe. Ti pa bar o-neea Virida, vidva bi bila lep par! Kakšnega potujočega trgovca nemara še zvrneš ras kot njn — saj pravijo, da se vojskujsš na samotnih cestah. Sveti Miklsvž te ovsruj vrvi in vislic!"
Kakor bičan js planil vitez Frauensteiner ppkoncu in sagrabil bodalo.
No, ls počasi!" ga je krotil vitez Ahsc in ga krepkd potisnil s samo desnico zopet na klop kskor lesenega možiceljna. "Ker po malem boš dihal, ako ss sprsvhn nad tvoje sani-karne kosti! Le miruj in obnašaj se spodobno! Vidim, da premalo občuješ v olikani družbi. Ošaben in napihnjen si kskor ssm Lucifsr, zato te nihče ne mere. Morsi bi se večkrat shajati s mano, da bi ss privadil lepšemu vedenju!"
Pusti ms, Ahsc, saj sem se samo šalil," se je izgovarjal vitez Frauensteiner hinsvsko. "Oprosti mi! Zdaj pojdem pe gledati kaj dele Salda tako dolgo."
Ponudil Js gostu orehov, mu dolll vina in odšel. 8estro js srečal na hodniku. Takoj ji je zatolil gosta.
."Doljanskl je pijan," Ji js šspstal. "Pet majolik tako močnega vina js popil v tako kratkem času. Vendar ga prenaša še precej dobro — niti ne jeclja jas bi bil Šs zdavnaj pod mizo. Zaigral Je vse, kar Je imel, in sdej mi sebavlja. Rasšalil me je . . , Najrajši bi po-klical hlapce, da bi gs vrgli preko zidu!" - "Ah — kaj ta Ahsc!" js odvrnila Salda seničljlvo. "Ne brigsj se za njegove malo-vašne neumnosti! Bodi prijazen ž nJim, da mi ne pokvariš mojega načrta, mojega naklepe t" Tsko prsalrsnje, tako sovraštvo, taka jeza Js plamtsla Is njenih oči, ds Js vprašal ves osupsl: "Kakšnega naklepa r
Oslovoljena je obrnila obraz od njegn; neto pa ss Js Sfclonlla k manjšemu bratu in mu šepetala v uho)
"Maščevala se bova nad imenitnejšiml sovražniki -in obenem udari ve tudi Doljanskega. Posneje, ko odide, ti povem kaj več. Ne meni ee sdaj sa taslvenja tege ubogega pijančkal Potrpi še nekoliko! Pojdi ve k nJemu r
Vltes Ahac Je sobni orehova jedrca, gledal topo predeš In zahrakal sdajpaadaj: "Hm-hm! Hm-hm!" . »
"Gospod vitez, dala sem vašemu sokolu mlado* vrano, ki jo Je ujel hlapec devi v h osti," ga je ogovorila Salda Jako prijazno, pobrisala polito miao In aedla zopet poleg njega na klop. ' Zato vam ho vedno hvaleften veš ginjent
J«	¿Z£t " M J* v »«MJO «0. oktobri ob
«i„ Mi«.J» R»lphton, P». Po-Ik^pI kojnik je bil rojen 1«. julij»

e šla dol po stopnicah, vrača urno. Naravnost v|
Pa,1884 v Rajbenburgu na Stajer-
1mU.la in	nA nmtih	^ tUdl ^P»*6* 600
kuhinjo.. . in hodi po pretili.., t> . d	, t :
Zakaj, če nikoli ne hodi tako? ^.^nCv ^ječlandru-Tedaj se je KirTo dvignil ln|§tva "Cerkniško jezero" št. 24fc
S. N. P. J. vSpangler, Pe. Tem
zahvalim
SI KNJIGO "AMERIŠKI SLOVINCL"

(Dalje artkoSajU.)
se je začel oblačiti.
"Ne!" — Je govoril odločen	M prav iskreno zal
ženski glas. "Tako ni moglo več omenjenemu društvu, ki se je dalje. Ni trebs več, ds plaču- udeležilo pogreba in ob enim se ješ v bolnišnici. Sploh ti prepo-1 utotako zahvalim tudi društvu vedujem, da boš vzrok njegove- U. 382 s. N. P. J. iz Acoata, Pa., mu trpljenju. Ali ne boj se, da ki se je tudi udeležilo pogreba si poiščezn drugega ljubavnika. L zastavo in so skupno spremili Tvoje samoljubjs ie lahko mir- lRVojega sobrata k zadnjemu po-no. Ljubavnika! Pusti ms, daUitku. Srčns hvala vsem posa-ss smejem. Ti niti ne -reš, ds meznikom od blizo in daleč, ki eo sem jed ve čakala, ds se tfe rešim, L» obiskali ob njegovem mrtva-ksr me nisi prav nič spoštoval, hfom odru in veem, ki so ga Ne spomjnjam h več, ali se mi I spremili na zadnji poti k počit-zdi, da mpi te Imela rada ali daLm mirodvor. Lopa hvala si mi ugajal. Da si me ti imel tudi vsem, ki so mi pomagali, da rad, bi bjla tvoja. Ali vedi, da Le je pogreb izvršil v najlepšem sem njega vendar ljubila, iznad Udu in me tolažili ob času moje vsega iznad vsega . . ."	bridke žalosti. Se enkrat naj
Ženin glas se jo tresel, ko je lepša hvala vsem skupaj. Lju-nadaljevsla.	bi soprog moj, naj Ti bode lahka
"Nadloga me je pripravila do ameriška zemlja, počivaj v mi-tega, da sem sprejeU tebe. Ta-lru! Žalujoča ostala: Ana Div-ko je. Zdaj pa sem se obrnila | Jak soproga, Ralphton, Pa. sa pomoč drugam. Kaj hočeš* takšno je življenje! Ce boš trpel zsvoUo tega, če me boš sovražil, se to mene ne bo tikalo. Samo tega nočpm, da bi on kaj slutil, ker bo msnj trpel. T} boš prihajal kakor dosisj, ker čuti on potrebo, ds ga,kdo obišče. Ko pe bo osdrsvel, se izgubiš za vsslsj ... Porečeš mu, ds si se preselil v drugo mesto. On bo vsrjel in ne bo ničeear več sumil ...
Človek« ki mu je žena to govorila, jo sedel kakor zadet od strele. Čakal je, da mine vihnr in molčal. Nenadome je Žena naglo dvignila roko kakor v odbrano. Lica so jI prebledela, | črte na obrazu so se skrčile, pogled je bil strmeč.
Luka se je okrenll v smeri njenege poglede. L Na vratih je stal Kario, slabo oblsčen, s razprostrtimi rokami, Is katerimi je, tipajoč, iekel pot Karlo je vee sllšsl. Videlo se je to po izrazu njegovegn obra-
Luka je ekočil in gledal pre-Iplašeno. Spomnil pe ss js, da I Karlo ne vidi. da ne mora neopa-leno umakniti in da Karlo ne bo 1 uganil, kdo je bil tu. In spomnil H js tudi. da bi bilo bolje, da I Karlo nikoli ne is ve, kdo mu je prinesel to nesrečo. Kdo mu je tako Iznenada prizadejal smrtni ludsrsc.
Medtem, ko je gledal kako I naj ss izgubi Iz sobo, ss js začul |ženin krik:
'Kaj počenjaš? Kaj poče-Inješ? TI ee ugonabljaš. ubijaš; I kaj počeajaš, Karlo?
In atekla je h Karlu, ali pre-Ikaeno. Ker bolnik, vee iz sebe jod bolečin In toge, kar je I Je z eno eemo surovo kretnje 1 strgal obvezo a oči in som 'bolnimi, tsbntjenimi očmi je
VELIK BOŽIČNI IZLET V JUGOSLAVIJO I
Preživite božični večer v družbi vaših rojakov in prijateljev v stari domovini ter se ob tej priliki zabavajte in veselite. Pridružite se izletu pod osebnim vodstvom na enem izmed teh veličastnih ekspresnih parnikov:
MŠURETANIŠ"^ c^r-SREDA 30. NOvJ
J. Kaaipatiia. «kaškaga Canard arsds.
** SREDA 7. DEC.
I"
A. Markasa.
Canard nrsds.
AQUITANIA
psi vošstTom g.
BERENBARIA°t^ č^rSREDA I i DED,
ped vodatvsM g. e. Vekeviča, WwyerŠkaga Caasrd urad».
Vsi naši spremljevalci sa potoranju so Ukaieni in msl ter vaaJbodo spremili do domoTine. Skrbeli bodo is rsltf prtljago.in sa vaa potrebščino Sa potovanja. Velike in odeb-ae kabine 8. rasroda, razkošni drnisbni prostori in pran domača kuhinj*'' "rv
Kupite karto sa S. razred tja ia aacaj po salissi ceni. Zaiarao eene v dragem rasreda. Za podrobnosti m obrnite aa katerezskoli nsieft
CUNARD LINE
140 N. Dearborn St., Chicago, IIL

Tiskarna S. N. P. J.
4,
SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA
Tiska vabila za vcsclice in shode, vratmee, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, če&kem, nemškem, angleškem jeziku in drugih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S. N. P J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
... .	j ; ,t JJ .:	'■.:-■ .	* .-itfS -	' ^•».p iT - J.» f ... JfjHjfe, 4. L
Cene smerne, unijsko delo prve vrste. Vsa pojanflad^e vodstvo tiskarne
S. N. P. J. PRINTERY
2667-80 Sa Laimdale Atosmo
JCHICAOO, BJL —
TAM SE DOBE NA ZELoO TUDI VSA USTMENA POJASNILA