Darja Mihelič J'ACCUSE ali Kako popraviti po vojni storjene krivice? ^^^•^^^^-^^^^^^«^^^^•^^^^^^-^^^•^iV^-'V'v-^-V^-v»^^.^«^»^»;»^^^-^-^^-^»^ Umrla je na Golniku, 23- julija 1981 ob 5. uri in 55 minut, stara sedemdeset let. Štiri dni kasneje, 27. julija ob 15. uri, so jo sorodniki, prijatelji in znanci pospremili k zadnjemu počitku v družin- skem grobu na ljubljanskih Žalah. Milica Grafenauer se je rodila 29. marca 1911 kot tretji otrok gimnazijskega profesorja slo- venščine, koroškega Slovenca Ivana Grafena- uerja in njegove žene Ljudmile, rojene Dolžan, katere rod je izhajal z Gorenjskega. Rojena je bi- la doma, pri porodu pa je pomagala babica Fani Grill. Družina se je kasneje povečala še za deset otrok.1 Starša, zlasti mati, sta bila globoko verna in sta otroke dosledno vzgajala v katoliški veri. Hčerko sta dala krstiti 11. aprila 1911 na ime M i- lica Marija. Otroka je krstil kaplan p. Ernest Jen- ko, njegova botra pa sta bila Ivanov strokovni in poklicni kolega, gimnazijski profesor Izidor Mo- dic2 in njegova žena Marija. Milica je šla k birmi pri desetih letih, 15. maja 1921. Po končani ljudski šoli je obiskovala klasično gimnazijo v Ljubljani. Kot tudi ostali bratje in se- stre, je bila pri učenju za šolo prepuščena sama sebi in lastni pobudi. V prvem razredu gimnazi- je (sedanji peti razred osemletke in predvidoma šesti devetletke) je tako izdelala le z zadostnim uspehom. Do konca gimnazije se je "ujela" in 8. razred zaključila z odliko. Maturirala je junija 1930. Od 1930 do 1932 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študirala slavistiko in uspešno opravila prvi diplomski izpit. Ker je doma velika družina z eno plačo gimnazijskega pjofesorja komaj shajala, si je bila med študijem primorana poma- gati z inštrukcijami. Ko je izvedela za možnost študija na šoli za so- cialno skrbstvo v Bouvignevu na Nizozem- skem,3 je na željo staršev, a tudi lastno, študij sla- vistike prekinila in odpotovala tja. Čeprav se je Za podrobnejše podatke o družini z navedbami toza- devne literature prim.: D. Mihelič, Bogo Grafenauer • utrinki iz življenja in dela, Grafenauerjev zbornik, Ljubljana 1996, 13-34. Bilje štiri leta mlajši od Ivana (rojenje bil 1884, Ivan pa 1880); Ivan je študiral slavistiko in germanistiko n(i dunajski univerzi med 1900 in 1904, Izidor Modic pfl isto smer na isti univerzi med 1904 in 1908. Ivan je od 1908 služboval na I. državni gimnaziji v Ljubljani, Izi- dor Modic pa 1909-1910 na II. državni gimnaziji V Ljubljani, nato pa na državnem ženskem učiteljišču V Ljubljani, prim. Slovenski biografski leksikon 2, Ljublja- na 1926, 243-244; 5, Ljubljana 1933, 143- Dejansko je bila to šola za redovnice. Starša sta to vede- la, Miličin brat Bogo pa ni bil povsem prepričan, daje bila o tem poučena tudi Milica. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 73 redko pritoževala, je bilo iz drobnih namigov očitno, da so bile bivalne razmere tam težke. Maja 1936 se je bolehna vrnila domov kot čla- nica družbe katehistinj (veroučiteljic). Socialno skrbstvo (in dušno pastirstvo) je opravljala v ko- loniji barak in vagonov v Mariboru. O njeni zag- nanosti govori neuspel poskus priprave tečaja, kjer naj bi govorili o težkih življenjskih pogojih tamkajšnjih prebivalcev. Govornika naj bi bila Stanko Cajnkar4 in Miličin brat Bogo. Do tečaja ni prišlo, ker so ga klerikalni politični krogi s profesorjem Ernestom Tomcem, voditeljem mladcev preprečili. Organizatorje tečaja in nji- hovo delo so namreč imeli za "nezanesljivo". Ko je izbruhnila vojna, so Milico zaradi odloč- ne slovenske zavesti in protihitlerjevske propa- gande iskali, da bi jo zaprli. Ilegalno je prestopi- la mejo z Ljubljansko provinco in se vrnila v Ljubljano, domov k svoji družini. Ponovno se je vpisala na univerzo in od 1941 do 1943 nadalje- vala s 1932. prekinjenim študijem, ki ga je fe- bruarja 1944 zaključila z diplomskim izpitom. Socialnemu poslanstvu in skrbi za soljudi je na- menila prosti čas. Skrbela je za sedem sirot5 oče- tovega najmlajšega brata Cirila-, mati jim je umrla na porodu 1941, oče pa dve leti kasneje, 1943. V tem času so bili v internaciji kar trije Miličini bratje6 in svak.7 Njena družina, ki jim je skušala po najboljših močeh gmotno pomagati, je zato živela v precejšnjem siromaštvu. Milica je bila tista, ki je po vrnitvi brata Boga iz internacije (po kapitulaciji Italije septembra I943) zanj poiskala zvezo s slovensko vlado na Kočevskem, da je lahko nadaljeval delo v zvezi s koroško mejo, ki ga je po dogovoru z Edvardom Kocbekom in Franom Zwittrom zastavil že 1941. Po vojni je leto dni živela med katehistinj ami v Mariboru. Mati prednica Marija Zadravec je med vojno umrla za jetiko, njena naslednica pa je bila Nizozemka.8 Milica se ni strinjala s stališči redov- 4 Bogoslovcc, pripovednik in dramatik, 1938 je v LJublja- ni doktoriral iz teologije. Pridružil seje mladinskemu gibanju in socialnim smerem v krščanskih vrstah. 5 Ena teh sirot je bil slovenski pcsn ik Niko Grafenauer. 6 V internaciji so bili Bogo, Stanko in Goj. Ko so ga odpe- ljali, je bil slednji star komaj 17 let inje bil še gimnazi- 7 ice. Dol/o Vogelnik, mož Miličine sestre Marije. To je bilo za Milico razočaranje; zdi se, daje na tihem sama upala na to mesto. nega vodstva do tukajšnjega položaja po vojni, zato je konec 1946 izstopila iz reda in se vrnila domov. Njeno zdravje je bilo razrahljano, konec 1947 pa so se pri njej začela kazati znamenja jetike. Ceneno možnost za zdravo okolje in okrepitev je našla v Koprivniku nad Bohinjem. Tam se ji je zdravje postopno popravilo, s tem pa je zrasla tudi želja, da bi se izkazala na dušnopastirskem področju, saj koprivniška fara tedaj ni imela du- hovnika. Takrat (17. oktobra 1947) je tudi že bila zabeležena v udbaškem dosjeju o krščanskih so- cialcih, skupaj z očetom Ivanom in bratom Bo- gom, univerzitetnim docentom na Filozofski fa- kulteti.9 Predvidoma junija 1948 se je obrnila na pros- vetno ministrstvo v Ljubljani z naslednjo proš- njo:10 Predmet: Dovoljenje poučevanja verouka v šoli. P. n. ministrstvu Prosvete v Ljubljani. Podpisana Milica Grafenauer, katehistinja, hči dr. Ivana in Milice r. Dolžan, rojena v Ljub- ljani 29. III. 1911, prosim za dovoljenje pouče- vanja verouka v šoli. Prošnjo utemeljujem sledeče: Med vojno sem zaradi težkih razmer (štirje člani družine so bili v internaciji11 in smo morali zanje skrbeti) tako oslabela, da se mi zdravstveno stanje tudi poz- neje ni hotelo popraviti, dokler nisem po zdrav- nikovem nasvetu letos pozimi odšla na zdravlje- nje v gore, na Koprivnik (Pokljuka). Tudi tam se mije boljšalo le počasi, saj še v maju po cele noči od kašlja nisem spala in sem ponovno izkašljala kri. Vendar je zdaj, kot kaže tudi zdravniški pre- gled, stanje že dokaj boljše. Za dovoljenje za poučevanje prosim še posebej zato, ker na Ko- privniku, kije župnija, nimajo zdaj duhovnika. Starši pa žele otrokom verouka, in ker sem jaz katehistinja, so me prosili, naj prosim dovolje- nja, da bi učila v šoli verouk. Po maturi sem si namreč pri katehistinjah pridobila potrebno kvalifikacijo za verouk ter sem se temu posveti- la, dasi je bil nam ženam takrat dostop v to stro- ko otežen, deloma kar onemogočen. Ker zdaj 9 Prim J. Vodušek Startč, Poskus reprize dolomitske izja- ve?, Grajenauerjev zbornik, Ljubljana, 1996, 97. 10 Ta in naslednji dokumenti so podani verno, torej tudi z napakami in nedoslednostmi. 1 ' Prim. op. 6 in 7. VSE ZA ZGODOVINO 74 ZGODOVINA ZA VSE moderni čas odpira ženam pot v vsako delo, sem prepričana, da mi ne boste odrekli dovoljenja za verouk, dasi so ga doslej imeli redno le du- hovniki. To delo na obeh šolah na Koprivniku in v Gorjušah, ki imata po 30 do 60 otrok, in to raz- deljeno v dva oddelka, mi ne bo prenaporno ter bo v primerni klimi. Ljudje pa bodo zadovoljni, ko bodo videli, da oblast vpošteva želje ljudstva. In za nas veste, daje vsa družina v vojni zelo trpela in se tudi zdaj iskreno trudimo za obnovo svoje domovine. Tudi verouk v šoli, vršen v lju- bezni do domovine, bo izgradnji naše nove dr- žave le koristil. Smrt fašizmu - svobodo narodu!12 Priloge: Potrdilo odseka za notranje zadeve pri MLO13 Potrdilo javnega tožilstva Ljubljane Potrdilo o volivnipravici Potrdilo škofijskega ordinariata Zdravniško izpričevalo Maturitetno izpričevalo. Pismo ni obrodilo uspeha in odgovora na v njem izraženo prošnjo ni in ni bilo, pač pa so se o potrebnosti verouka začela poizvedovanja "na terenu". Zato se je Milica 20. oktobra 1947 s prošnjo za dovoljenje za poučevanje verouka obrnila osebno na ministra za prosveto. To funkcijo je tedaj opravljal zagrizeni komunist Jo- že Potrč. Z vso logiko in celo s sklicevanjem na ustavo ga je Milica skušala prepričati za pozitiv- no rešitev svojega dopisa. V njenem pismu bere- mo: Spoštovani tovariš minister! Zopet se obračam na Vas zaradi dovoljenja poučevanja verouka v šoli. Ker me starši šolskih otrok stalno sprašujejo, češem dovoljenje že pre- jela in kdaj pridem v šolo, odgovora na prošnjo pa še nisem prejela, zato Vas prosim, da bi stvar pospešili. Saj resnih pomislekov glede tega ne morete imeti. Vaš pomočnik, tov. Osolnik,14 ima v roki mojo prošnjo z vsemi prilogami, med katerimi je tudi prošnja staršev šolskih otrok na Koprivniku in Gorjušah, ki so jo napisali starši in tudi pod- pisali vsi starši razen enega. Škoda, da sem to zadnjič pozabila povedati. (In tudi to, daje pred menoj, precej po osvoboditvi, tukaj učila verouk neka redovnica, in to po želji partizanov.) Saj potem ne bi bilo potrebno nobeno poizvedova- nje o potrebi, če je jasno, da starši hočejo verouk, ker jim topo ustavi gre. Kajne, da se ne motim, če rečem, da je potem le še vprašanje moje osebe. Prosila bi, da bi v tem oziru kmalu poizvedeli, kar morate vedeti. Vem, da ne morete izvedeti nikjer ničesar, kar bi moglo povzročiti kake po- misleke. Res pa je, da sem, čeprav ne redovnica, niti članica kake verske družbe, vendar pa v pokli- cu, do katerega v glavnem nimate mnogo zau- panja. Vempa, da Vam tune gre za vero, temveč za reakcionarnega duha. Toda reakcionarni krogi so mi med vojno in po osvoboditvi ponov- no očitali, da sem partizanska, boljševik, kotnu- nistka itd. Tega bi reakcionarki gotovo ne očita- li. Sem pa verna in sem se za poklic katehistinje odločila že pred 15 leti. Imela sem pa že nekdaj v njem dovolj težav, topa od strani političnih ka- toličanov. Imeli so me za nezanesljivo, ker sem njihovo politiko in nesocialnost obsojala. Vam, tovariš minister, to zadržanje ne more biti v spo- tiko. Proti sami veri pa vem, da nimate nič, saj to dokazujejo ponovne izjave vodilnih državni- kov in to vem tudi od svaka Vogelnika15 in svoje sestre, ki sta pripovedovala, kako se to obravna- va v Beogradu. Topa, da kot žena hočem najti pot vpoklic, v katerega je bila nam ženam pot doslej otežena, skoraj onemogočena, menda za Vas ne bo ovira za dovoljenje. Saj je prav moderna smer, ki odpi- ra ženi pot v vse stroke. Mislim, da mi tega koraka ne boste zamerili. Saj bo za vse bolje tako, da se stvar hitro in do- bro uredi. Ljudje bodo zadovoljni, pa tudi za stvar bo to dobro, kot sem že zadnjič napisala: da bo tudi verouk v šoli, vršen v ljubezni do do- movine, izgradnji naše nove države le koristil. Smrt fašizmu - svobodo narodu! Koprivnik, 20. oktobra 1947 katehistinja, Koprivnik 40.16 Na urgenco je prejela odgovor Prosvetnega odseka Okrajnega ljudskega odbora Jesenice, ki sta ga podpisala Gasar in Kolar. Ohranjen je le 12 Razpoložljivi izvod ni lastnoročno podpisan. 13 Mestni ljudski odbor. 14 Gre za Bogdana Osolnika. 15 Prim. op. 7. 16 Nad poklicem in naslovom je bil na prvem izvodu ned- vomno lastnoročni podpis, ki ga na razpoložljivem dvojniku ni. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 75 Miličin lastnoročni zaznamek17 o njegovi vsebi- ni: Vaši prošnji za poučevanje verouka na os- novni šoli na Koprivniku in Gorjušah, žal ne moremo ugoditi, ker je po naših informacijah želja tamkajšnjega prebivalstva, da poučuje ve- rouk duhovnik. Prirojena vztrajnost Milici ni dala, da bi kar zlahka odnehala. Takoj ko je prejela negativen odgovor na prošnjo, je šla v novo akcijo. Sedla je za tipkalni stroj in se 16. decembra 1947 postavi- la po robu nenaklonjeni odločitvi "od zgoraj": Okrajnemu ljudskemu odboru Jesenice Prosvetni odsek Koprivnik, 16. XII. 1947. Spoštovana tovariša Gasar in Kolar! Včeraj sem prejela Vaš dopis v zadevi svoje prošnje za poučevanje verouka na Koprivniku in Gorjušah. Škoda, da zadnjič nisem izročila tov. Koprivi svojega zadnjega dopisa ministru Potrču. Vtem dopisu, ki ga zdaj prilagam, sem sporočila tudi, da so prošnjo staršev, da se dovoli poučevanje verouka na obeh šolah meni, katehi- stinji, podpisali razen enega vsi starši. S tem, sa- mi vidite, so dovolj jasno pokazali svojo voljo. Ta prošnja je bila oddana na ministrstvu obe- nem z mojo prošnjo. In po ustavi gre odločitev o tej stvari staršem, kajne, da je tako. O Vašem zadnjem dopisuzato nisem nikomur nič omeni- la. Sem namreč malo boljša državljanka, kakor naznani Vaš informator v tej zadevi, in oblast ščitim. Ljudstvo bise razburjalo in po krivici va- lilo krivdo za ta zasmeh njegove resnične volje na oblast. Prepričana sem namreč, daje krivda le na Vašem informatorju in ne na Vas. Škoda res, da onega dopisa nisem zadnjič oddala, bilo biza Vas in zameprijetneje. O podobnih slučajih sem govorila letos jeseni s sestro in njenim možem, svakom Vogelni- kom,18 ki seje kot podpredsednik Planske komi- sije za Jugoslavijo napoti iz Beograda na gospo- darska pogajanja v Ameriko ustavil pri nas, in je že sam slišal o teh slučajih, paje, čeprav sam brezveren in dolgoletni partijec, to zelo obsojal. £>a, tak neodgovoren informator je kriv, da ljudstvo začne dvomiti o poštenju državne obla- sti, zato bi moral pravzaprav priti pred sodišče za zaščito države! Da, to bi zaslužil, pa bodisi da dela to le iz lahkomiselnosti in neke nestrp- nosti, kije proti interesom ljudstva in oblasti, ali pa celo zlonamerno, da bi omajal zaupanje ljudstva v oblast. Sploh pa je sporočilo informa- torja brezpredmetno, saj ljudstvo dobro ve, da duhovnika za Koprivnik, ki bi mogel biti gori in učiti verouk, ni. Zato so se 99% odločili za to, da poučuje verouk katehistinja. Njihova tozadev- na prošnja Vam je na razpolago na ministers- tvu. Po ustavi jim torej to gre. Ko sem prejela Vaš dopis, sem se prvi hip hote- la obrniti na ministra Potrča in na svaka Vogel- nika'9 v Beogradu, pa če treba preko njega tudi na samega Tita. Potem pa - polivaj ogenj s pa- metjo - sem si rekla, daje pravilneje, ubrati naj- prej drugo pot. Bolj prav je, da se obrnem na okrajni odbor, ker nimam vzroka, da bi zaradi lahkomiselne ali zlonamerne informacije enega človeka dvomila o poštenju odbora. Tu bom o stvari, kot rečeno, molčala, da ne omajem pri ljudstvu zaupanja v oblast. Oni bi ne znali najti razlike med krivdo enega človeka in celotne ob- lasti. Stvar bom verjetno zaupala le eni materi, pa ne kakšni klepetavi, temveč zgrajeni, ki bo o stvari pred ljudmi molčala, pač pa bo Vas še osebno obvestila o resnični volji ljudstva v tej za- devi. Je pa gotovo razveseljivo, da ljudje tu niso več tako starokopitni, da bi zapirali pot v to delo ne- komu le zato, ker to ni duhovnik, ampak žena. Je to povsem v duhu časa. Ker ljudje že zelo težko čakajo, da jim oblast njihovo voljo izvrši, prosim, da rešitev v tej stva- ri pospešite. Sicer bi zaradi dolgega odlašanja začeli o dobri volji oblasti dvomiti. Smrt fašizmu - svobodo narodu! katehistinja20 Koprivnik 40 V Miličini korespondenci se s tem dopisova- nje z oblastmi o verouku na Koprivniku in Gor- jušah zaključi. Leta 1948 je zaprosila za državno službo. Decembra 1948 je sprejela mesto na je- seniški gimnaziji, ki so ga pred njo odklonili kar trije slavisti. Na ministrstvu so se ji zahvalili za uvidevnost. 17 V tem zaznamku je nekaj besed jasno razpoznavno ,9 Prim. op. 7. okrajšanih, tu pa podajam besedilo in extenso. 20 Zgoraj je bil na poslanem izvodu lastnoročni podpis, 8 Prim, op 7. na razpoložljivem dvojniku pa ga ni. VSE ZA ZGODOVINO 76 ZGODOVINA ZA VSE Službo pa je smela opravljati le pol leta. Preda- na svojemu verskemu poslanstvu je vsak dan očitno zahajala v cerkev. V delavskem jeseniš- kem okolju je tedaj gimnazijski profesor, ki je javno obiskoval božjo službo, pomenil za oblast pravo provokacijo. V torek, 12. julija 1949, so Milico, ko je bila med šolskimi počitnicami v Ljubljani, prijeli. Ni bilo jasno, kakšno krivdo ji hočejo naprtiti. Naj- prej so jo nameravali kaznovati zaradi brezdelja oz. nezaposlenosti. Ko je njena mati dokazala, da je Milica zaposlena, so Milico obsodili "zaradi prekrška zoper javni red in mir". Odločbi (izpol- njena formularja) o njeni krivdi, ki sta ju izdala Poverjeništvo za notranje zadeve ljubljanskega rajona IV (Rakovnik-Vič) in komisija za kazno- vanje prekrškov Rajonskega ljudskega odbora IV mesta Ljubljana, nosita datum 22. julij 1949. Prvi se glasi: Štev. 68/121 Poverjeništvo za notranje zadeve rajona VI gl. mesta Ljubljana zaradi prekrška zoper javni red in mir, ki gaje storila Grafe naue r Milica izda na osnovi čl. 7/1 Zakona o prekrških zo- per javni red in mir sledečo odločbo Obdolženi Grafenauer Milica, roj. 29. III. 1911 v Ljubljani, hči Ivana in Ljudmile Dol- žan, profesorica, stan. Tyrseva 17 je kriva: da je razširjala lažnive in alarmantne vesti ter s tem rušila mir državljanom. tč. 6. S tem je kršil odločbo iz čl. 2. zakona o prekrš- kih zoper javni red in mir, in se kaznuje po čl. 3 tč. 1 z tremi mesecipobolševalnega dela. Obtože- nec mora plačati takso za to odločbo po t. p. 8. taks. zakona v znesku din 50.- Utemeljitevi Dejanje jije dokazano po...22 ugotovitvah in kaznovanje utemeljeno. Zoper to odločbo ima nezadovoljna stranka pravo vložiti pritožbo po tem poverjeništvu na notranje zadeve MLO23 gl. mesta Ljubljana v 8 dneh od dneva vročitve odločbe. Pritožbo je kol- kovati po t. p. št. 5 zak. o taksah v znesku 30.- din. Pritožba v smislu člena 141/11ne zadrži na- stopa kazni. Smrt fašizmu - svobodo narodu. Ljubljana, dne 22. VII. 1949 Poverjenik:24 /Lipičar Rado/ Odločba mije vročena dne25 Podpis :26 Druga, sočasna odločba pa je bila naslednja: Tj. Štev. 1161/49 Rajonski ljudski odbor - komisija za kaznova- nje prekrškov v Ljubljani na podlagi 6. in 8. čle- na zakona o prekrških zoper javni red in mir Uradni list št. 15/49. Odločba : Grafenauer Milica roj. 29. 3- 1911 po poklicu profesorica stanujoč v Ljubljana, Tyrseva 17 se pošilja za dobo 24 mesecev v delavno skupino na družbeno koristna dela. Poverjeništvo za notranje zadeve izvrši odre- jeni prisilni upravni ukrep. Ta odločba je zavezana taksi po t. p. št. 7 zako- na o taksah v znesku din 30.- Utemeljitev: Grafenauer Milica je bil/a/ z odločbo poverje- ništva za notranje zadeve rajonskega ljudskega odbora TV z dne 22. VII. 1949 štev ...21 kaznovan zaradi prekrška tč. 6 člena 2 zakona o prekrških zoper javni red in mir s kaznijo 3 mesecev na pobolševalno delo. Prekršek je bil storjen v oko- liščinah, ki utemeljeno dopuščajo sklep, da upravna kazen ne bo dosegla svojega namena. Poleg tega pa je pričakovati, da bo imenovani v pogojih dosedanjega načina življenja delal še naprej take podobne kršitve pravnega reda. Za- 21 Krepko so tiskane besede, s katerimi je uradnik v kon- kretnem primeru izpolnil formular. 22 Na ohranjeni kopiji je beseda povsem zabrisana in ne- čitljiva, vnela je 7 črk. 23 24 25 26 27 Prim. op. 13- Za poverjenika je podpisan Kotnik. Odločba je pečate- na z okroglim žigom z napisom: Odsek za notranje za- deve pri rajonskem IO Rakovnik-Vič. Datum tu ni vpisan. Lastnoročnega podpisa na razpoložljivem izvodu ni. Številka ni vpisana VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 77 to je utemeljena uporaba prisilnega upravnega ukrepa pošiljanja na družbeno koristna dela. Zoper to odločbo je dopustna pritožba v 8 dneh po vročitvi izvoda te odločbe na poverje- ništvoza notranje zadeve MLO28 gl. mesta Ljub- ljana. Pritožbe je kolkovati po tar. št. 5. zakona o taksah s takso 30.- dinarjev inje vložiti pri tuk. ljudskem odboru. Ljubljana, dne 22. VII. 1949. Smrt fašizmu - svobodo narodu. Odločba mije vročena dne...29 člani komisije:30 Podpis:31 Milica je začela odsluževati dosojeno kazen 23. julija, njeni starši pa so uradno obvestilo o kaznovalnem ukrepu in odvzemu njene prosto- sti prejeli šele dober mesec kasneje, saj nosi da- tum 2. september 1949: RLO32 IV. za gl. mesta Ljubljana Ljubljana, dne 2. 9. 1949 Poverjeništvo za notranje zadeve štev. 68/1 Predmet: Obvestilo Tov. Družina Grafenauer Ljubljana. Tyrseva ul. štev. 17 Obveščamo Vas, daje bila Grafenauer Milica r°j 29. 3- 1911. stanujoč Tyrseva •., na podla- gi 2. člena točka 6, zakona o prekrških zoper jav- ni red in mir z odločbo tuk. poverjeništva štev. 68 z dne 22. 7. 49. kaznovan na 3 mesecev po- bolševalnega dela in na podlagi 6. in 8. člena is- tega zakona kaznovan z odločbo rajonskega ljudskega odbora IV. Ljubljana štev. 161/1 z dne 22. VII. na 24 mesecev pobolševalnega dela. Smrt fašizmu33 Svoboda narodu! Poverjenik: /Lipičar Rado/34 28 29 3o 31 32 33 Prim. op. 13- Datuma ni. Od treh podpisov članov komisija sta berljiva prvi (No- vak) in zadnji (Kotnik). Odločba je pečatena z okro- glim žigom z napisom: Rajonski ljudski odbor Rakov- nik-Vičglavnega mesta Ljubljana. Lastnoročnega podpisa na razpoložljivem izvodu ni. Rajonski ljudski odbor. Sledi žig kot v op. 24 Poboljševalno delo so kaznjenke opravljale v delovnem taborišču na Kočevskem, v Škrilju. Bi- valne razmere so bile tam slabe. Taboriščnice so stlačili v šolo in nekaj redkih hiš, ki so v kolikor toliko dobrem stanju prestale vojno vihro. Delo, ki so ga opravljale, ni bilo koristno, ampak sizi- fovsko: prenašale so kamenje in gradile nepo- trebne škarpe. Vse niso bile zaprte iz istega vzro- ka (odkrita pobožnost) kot Milica in niso bile enakega nazorskega prepričanja. Imele pa so eno skupno lastnost: vse so bile intelektualno nadpovprečne.35 To pa je tudi omogočilo, da se je v "kazenski enoti" sklenilo mnogo znanstev in zvestih prijateljstev, ki so se obdržala tudi kasne- je, kar nedvomno ni bil namen kazenskega ukrepa. Od 27 dosojenih mesecev kazni jih je Milica "oddelala" 6. Njen oče Ivan Grafenauer, član Akademije znanosti in umetnosti, se je glede sodbe pisno pritožil pri maršalu Titu, ki je bil 1948 izvoljen in razglašen za (častnega) člana Akademije. Ali je ta ukrep kaj zalegel, ni znano. Milico so izpustili 19- januarja 1950: VLADA LfUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Ministrstvo za notranje zadeve Štev. IH/a 17/34 - 50 Dne 19-januarja 1950. Grafenauer Milica Ljubljana RLO36 IV V okviru pooblastila po 2. odst. 6. čl. zakona o prekrških zoper javni red in mir Vas minister za notranje zadeve LRS37 s svojo odločbo št. 37/1- 50 z dne 18. 1. 1949 pogojno odpušča s prestajanja družbeno koristnega dela, na ka- tero ste bili z odločbo komisije za kaznovanje prekrškov RLO38 Ljubljana TV št. 161/49 z dne 22. 7.1949poslani za dobo 24 mesecev v zvezi s prekrškom po čl. 2., toč. 6 zakona o prekrških zo- per javni red in mir. 34 35 36 37 Sledi lastnoročni podpis. Na to dejstvo me je pred časom opozorila svakinja Alen- ka Puliar, ki je podrobneje raziskovala zapiranje žensk ob koncu štiridesetih let. Prim. op. 32. Ljudska republika Slovenija VSE ZA ZGODOVINO 78 ZGODOVINA ZA VSE Pogojni odpust traja, doklerne poteče čas, na katerega seje glasil upravni ukrep družbeno ko- ristnega dela, t. j. do 12. 10. 1951. V času pogojnega odpusta morate prebivati v kraju svojega stalnega bivališča, ki ste ga imeli pred nastopom navedenega upravnega ukrepa. Svoje stalno prebivališče smete spremeniti samo z dovoljenjem krajevno pristojnega poverjeniš- tva za notranje zadeve. Pogojni odpust se prekliče, če v času pogojne- ga odpusta storite nov prekršek zoper javni red in mir, ki kaže na to, da ni več razlogov za po- gojni odpust. Prav tako se prekliče pogojni od- pust, če zapustite svoje stalno prebivališče brez dovoljenja pristojnega poverjeništva za notra- nje zadeve, ali če se iz Vašega vedenja in nasto- panja da sklepati, da ni več razlogov za pogojni odpust. V roku 24 ur po odpustu se morate javiti na pristojni postaji NM.39 Smrt fašizmu - svobodo narodu! Za ministrstvo: Načelnik III. uprave: /dr. Viktor Turnšek/40 Milica se je vrnila na službeno mesto na jese- niški gimnaziji. Čeprav je že spoznala krivično režimsko kolesje, se ni vdala. Na vsak način je hotela dokazati sebi in drugim, da se v novi drža- vi in družbi da doseči korektno obravnavanje. Zato tudi po odpustu iz delovnega taborišča ni popustila, ampak je že slaba dva tedna zatem, ko je prišla na svobodo, zahtevala popravek krivic, ki so jo zadele, in obsodbo odgovornega zanje. Njeno pritožbo proti odločbi o kaznovanju s po- boljševalnim in družbeno koristnim delom, na- slovljeno na Notranji odsek RLO41 in MLO42 Ljubljana, je odposlalo ravnateljstvo jeseniške gimnazije: Podpisana Milica Grafenauer, roj. 29. 3- 1911 v Ljubljani, profesorica na Jesenicah, sem bila dne 12. 7.1949 v Ljubljani aretirana ter na- 38 Prim op. 32. 39 Notranje ministrstvo. 40 Nad imenom med zagradama je lastnoročni podpis Dokument je pečaten z okroglim žigom z napisom Vla- da ljudske republike Slovenije Ministrstvo za notranje zadeve. 41 Prim. op. 32. 42 Prim. op. 13- to poslana dne 23. 7.1949 na poboljševalno de- lo, dne 20. 1. 1950pa pogojno odpuščena. Ker pa je bila vsa moja obdolžitev povsem kri- vična, se z zaupanjem obračam na cenjeni na- slov, da poišče povzročitelja te krivice inga kaz- nuje, mojo kazen pa prekliče in pogojnost odpu- sta razveljavi. Ko sem bila pred Odločbo zaslišana, me o ka- kih lažnjivih ali alarmantnih vesteh še vprašali niso. Resničnost te moje izjave dokazuje moj spis. V odločbi pa je bilo napisano, da mije do- kazano širjenje lažnjivih in alarmantnih vesti. Moje lojalno zadržanje do ljudske oblasti pozna vsa okolica, ki v njej živim. Naj navedem nekaj dejstev. Leta 1941 je v juniju hitlerjevska oblast v Rad- vanju pripravljala mojo aretacijo zaradi proti- hitlerjevske propagande. Tej aretaciji sem se umaknila, ter ilegalno šla preko meje v ljubljan- sko provinco. Tam nisem vstopila v socijalno službo ali delo, kisemga vršila pred aprilom, ker nisem hotela sodelovati z okupatorjem. Vpisala sem se na univerzo in študirala. Ves prosti čas pa sem porabila vskrbiza 7 sirot očetovega bra- ta, ki jim je umrl leta 1943, dve leti po smrti svoje žene, ter v iskanju hrane. Saj smo živeli v stiski, ker smo imeli v internaciji 3 brate43 in svaka.44 Izven bloka pa nismo smeli, ker nam okupator po informacijah domačih ljudi ni zaupal. Moje pravilno razmerje do porajajoče se ljud- ske oblasti dokazuje med drugim dejstvo, da sem dvakrat za brata, sedaj docenta zgodovine na univerzi, Dr. Bogota Grafenauerja, kije bil takrat izpuščen iz italijanske* internacije, poi- skala zvezo s slovensko vlado na Kočevskem za- radi njegovega dela za Koroško in sicer preko Nade Dolenc. Priča je ona in njena mati. Prav tako je značilno za moje gledanje na primer dejstvo, da sem, čeprav sem bila članica holand- ske družbe katehistinj, vendar ostentativno odš- la iz slavističnega seminarja ob priliki neke ver- ske prireditve, in sicer zato, ker obsojam vsako politično zlorabljanje takih stvari, ter vsako na- silje nad vestjo, pa naj izhaja od katerekoli stra- ni. (Priča za to sta med drugimi Mam Dušica in Mahnič Miško). Tudi škofu sem ob tej priliki izja- vila svoje stališče. Po vojni sem živela eno leto med katehistinja- mi v Mariboru. Holandsko vodstvo pa mi ni zau- palo. Prav v vprašanjih naše slovenske stvarno- sti smo se ločili in ker kljub grožnji izključitve ni- sem hotela pristati na njihovo gledanje, so me 43 Prim. op. 6. 44 Prim. op. 7. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 79 ob koncu leta 1946 izključili. Takratna pošta med tukajšnjim vodstvom in vodstvom v Holan- diji, ter cenzura te pošte bi to lahko dokazala. Ker sem že od pomanjkanja vojnih let zelo os- labela, sem takrat obolela na pljučih. Morala sem na zdravljenje in okrepitev. Našla sem do- bro in ceneno možnost na Koprivniku v Bohi- nju. (Bila sem brez sredstev, oče pa je imel le majhno pokojnino.) Tam so me ljudje po odho- du sestre, ki je po naročilu partizanov otroke učila verouk, prosili, naj male pripravim za pr- vo obhajilo. To sem storila. Leta 1947 mije ob- last to prepovedala. Prepovedi sem se držala. Ko sem ozdravela, sem vložila prošnjo za državno službo. Decembra 1948 sem sprejela mesto na jeseniški gimnaziji, kisoga trije slavisti pred me- noj odklonili. Sprejela sem to mesto vkljub tež- kim prilikam za zdravje takoj po bolezni. Na prosvetnem ministrstvu so se mi zahvalili za uvidevnost. -Službo sem vršila po svojih najbolj- ših močeh. Za počitnice sem se prijavila za nabi- ranje narodopisnega blaga, pregovorov itd na Dolenjskem oz. v Istri. -Kot pravi M. Djilas v go- voru o šolstvu, bi tako, s strokovnim delom, skup- nosti bolj koristila, kakor z ročnim delom. (Sicer mije tudi dr. Beninger15priznal nesposobnost za delo v vročini.) In še to: Ponovno so mi ljudje rekli, da se ne izplača, mene vprašati za novice, ker jih itak nikdar ne vem. In - kljub temu ta ob- dolžitev! Še nekaj značilnih dejstev. Moji materi so na RLOi6 IV rekli, da sem kaznovana zaradi neza- poslenosti. Dokazala je mojo zaposlitev, pozneje pa ji je bilo sporočeno, da sem bila na podlagi 2. čl. toč. 6 kaznovana po Zakonu o prekrških zo- per javni red in mir. Iz tega sklepam, da meje nekdo krivično ovadil iz osebnega sovraštva. Kdo? Zakaj? Morda kak delavec - terenec, ki ne razume dela delovne inteligence? Saj tudi M. Djilas govori o tem nerazumevanju. Morda je smatral našo družino za buržujsko? Morda ker je bil oče duševni delavec in nas je vse - bilo nas je 13 otrok - študiral? Seveda ni vedel, da sta naš oče in mati za nas toliko žrtvovala, da sta mor- da revneje živela, kot pa napr. on. Saj so bile v predaprílski Jugoslaviji otroške doklade obdav- čene in je zato oče plačal za enega izmed nas višjo šolnino, kakor pa jo je plačal za sina edin- ca delničar-milijonar! Tudi mismo si kmalu mo- rali sami pomagati z instrukcijami. Poleg tega 15 Prav: Benigcr, zdravnik, dejaven v partizanski saniteti, po 1945 je delal na vodstvenih mestih v zdravstveni so metali očetu polena pod noge, biljimjeprepo- šten. Zato ni nikdar prišel na univerzo, čeprav tako zaslužen znanstvenik. Šele nova Jugoslavi- ja mu je dala zasluženo priznanje za njegovo delo, ko je postal član Akademije znanosti in umetnosti. - Kje je tu kaj buržujskega, kapitali- stičnega? - In ta krivična sodba je zadela očeta, ohromila njegovo delovno sposobnost in s tem storila našemu prosvetnemu delu in tako ljuds- tvu veliko škodo, kije -pri njegovih sedemdese- tih letih - ne bo mogoče popolnoma popraviti. Vem, ta način postopanja obsojate. Saj je jasno, daje ta, ki me je javil, najprej sklenil: obsojena mora biti, zato mora biti kriva. (Kot pri Raiku ali Trajču Kostevu). - Če bi bile informbirojevske vesti o novi Jugoslaviji resnične, bise mogla ba- ti, da bo taka sodba in krivica obveljala. Tako pa bo ljudska oblast sodbo in pogojnost odpusta razveljavila. Saj bi take krivične sodbe in obdol- žitve resnično rušile red in mir državljanom, ter omajale zaupanje ljudstva v oblast. - Zato sem napisala to pismo, ker bi bil molk v takem sluča- ju sabotaža, destruktivno dejanje in zločin proti ljudstvu in oblasti. Obenem prosim, da se mi dovoli začasno bi- vanje na Jesenicah, kjer nadaljujem službo, ki sem jo vršila pred aretacijo. Stalno bivališče imam v Ljubljani, Tyrseva •. 17/2, kjer imam možnost študija v očetovi knjižnici in pa sodelo- vanja z njim. Tudi znam perfektno holandsko in bi v kakih slučajih, po potrebi, lahko za ljud- sko vlado v času bivanja tu kako stvar prevedla. Lani sem bila stalno prijavljena v Ljubljani, za- časno pa na Jesenicah, Obrtniška 11, in sem imela mesečno vozovnico od Ljubljane do Jese- nic. Tako prosim, - v interesu dela - tudi za na- prej. Smrt fašizmu - svobodo narodu! Ljubljana dne 4. februarja 1950. GrafenauerMilica, profesor - pripravnik47 Pismo seveda ni obrodilo uspeha v smislu preklica kazni in pogojnega odpusta in odgovo- ra nanj ravnateljstvo ni prejelo. Pač pa je notra- nji odsek na Jesenicah Milici odklonil prošnjo za svobodo gibanja v obmejnem pasu v planinskih krajih, češ da ji rok pogojnega odpusta še ni po- tekel. Zato se je pritožila na Notranje ministrstvo LRS:48 •¡6 službi. Prim. op. 32. 47 Razpoložljivi izvod ni lastnoročno podpisan. 48 Prim. op. 37. VSE ZA ZGODOVINO 80 ZGODOVINA ZA VSE Predmet: Pritožba proti odločbi notranjega odseka na Jesenicah. Notranje ministrstvo LRS49 Podpisana Milica Grafenauer, profesor na Je- senicah, sem kot članica Planinske zveze Slove- nije zaprosila za svobodo gibanja v obmejnem pasu v planinskih krajih, a mije notranji odsek na Jesenicah to zavrnil z utemeljitvijo, da miše ni potekel pogojni odpust od družbeno koristne- ga dela. Dne 4. II. 1950, torej 12. dan po pogojnem od- pustu, je ravnateljstvo Državne gimnazije na Je- senicah odposlalo mojo pritožbo proti krivični odločbi kazni poboljševalnega (odi št. 68/1) in družbeno koristnega dela (odi. št. 161/49, izdal MLO50 Ljubljana) na Notranji odsek RLO51 in MLO52 Ljubljana. Na to pritožbo ravnateljstvo doslej ni prejelo nobenega odgovora. Tu nava- jam le to, da me, ko sem bila pred odločbo zasli- šana, o kakih lažnjivih ali alarmantnih vesteh niti vprašali niso, kar dokazuje moj spis. V od- ločbi pa stoji, da mije širjenje lažnjivih in alar- mantnih vesti dokazano. Mojim staršem pa je notranji odsek RLO53 na vprašanje o vzroku mo- je aretacije navedel kot vzrok to, da nisem bila vključena v delo. Že to dovolj jasno dokazuje, da spada moj primer med tiste, ki jih je minister Rankovičjavno obsodil. Mislim, da Notranje mi- nistrstvo ni mnenja, da se krivice, storjene svo- bodnim in lojalnim državljanom, popravljajo z novimi krivicami: da se jemljejo pravice, kijih ima vsak jugoslovanski državljan. Zato se proti temu ravnanjupritožujem. Krivica, že v gornjem navedenem jasno doka- zana, (prilagam pa v natančnejšo informacijo še svojo pritožbo z dne 4. 2. 1950) se more po- praviti le 1. Z razveljavljenjem sodbe in pogojnosti od- pusta, s čemer samo po sebi dobim iste pravice, kakor vsi drugi državljani, torej tudi dovoljenje za gibanje v planinskih krajih v obmejnem pa- su. 2. S tem, da se mi nakaže onih šest plač, za mesece od avgusta 1949 do februarja 1950. Itak mije v tistem času zdravje precej trpelo, zlasti pa spomin, kar mi otežuje delo v šoli in mi bo to zavleklo strokovni izpit za približno 2 leti. 49 Prim, op 37. 50 Prim. op. 13. 51 Prim. op. 32. 52 Prim. op. 13. 53 Prim. op. 32 Ker mije zdravnik zaradi prenapornega dela v šoli svetoval bolniški dopust 2 mesecev, ki naj gapreživim v planinah, zato prosim in pričaku- jem, da se pritožba hitro reši. Tako bo oblast sto- rila, kar bo mogla, da se vsaj posledice krivične- ga ravnanja nekaterih njenih organov popravi- jo, v kolikor je tako občutno krivico sploh mogo- če popraviti. Smrt fašizmu - svobodo narodu/ Jesenice, 24. julija 1951. Grafenauer Milica54 S svojo prislovično "grafičevsko" vztrajnostjo Milica seveda ni dosegla ničesar. Še več! Na gla- vo si je nakopala jezo jeseniške Zveze borcev. Izvirnega zapisa o tem med njenimi dokumenti nisem zasledila, vendar je o dogodku pompoz- no poročal Gorenjski glas 2. februarja 1952.55 V članku pod naslovom "Člani zveze borcev pred- lagajo, da se Edvard Kocbek izključi iz Fronte in odstrani z vodilnega mesta", beremo: NA JESENICAH... Prejšnji četrtek je sklical Mestni odbor Zveze borcev na Jesenicah množični sestanek svojih članov, na katerem so se pomenili o bližnjih obč- nih zborih osnovnih organizacij Zveze borcev in o zaključku sprejemanja novih članov. Na se- stanku so tudi razpravljali o Kocbekovi knjigi "Strah in pogum" in ogorčeno obsodili njeno vsebino, ki blati in izkrivlja resnico o našem par- tizanstvu. V zvezi s tem so govorili tudi o delova- nju klerikalne reakcije na Jesenicah, med katero spadata vsekakor jeseniški kaplan in belogardi- stični organizator v Št. Rupertu na Dolenjskem France Brulc in prof. Grafenauerjeva, kije bila zaradi nezakonitega in reakcionarnega delova- nja enkrat že obsojena. Starši, ki so člani Zveze borcev, nočejo, da bi bivša članica klerofašistič- ne organizacije vzgajala njihove otroke. Po obširni diskusiji so člani Zveze borcev na Jesenicah sprejeli resolucijo, ki zahteva, da izgi- ne Kocbekova knjiga "Strah in pogum " iz za- kladnice slovenske književnosti in da se Kocbek odstrani kot podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine LRS.56 Človek, ki izkrivlja like naših borcev in zgodovinsko dogajanje narodnoosvo- bodilnega boja, ne more biti po mnenju borcev, 54 Razpoložljivi izvod ni lastnoročno podpisan. 55 Gorenjski glas 5/1952, št. 5, Kranj, 2. februar 1952, 2 56 Prim. op. 37. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 81 ki jih je knjiga "Strah in pogum" najgloblje užali- la, v nobenem predstavništvu ljudske oblasti ali množičnih organizacij. Razen tega resolucija poziva na zaostritev borbe proti klerikalni reak- ciji in zahteva, da belogardistični organizator France Brulc zapusti delavske Jesenice, kamor ga je zelo verjetno poslal škofijski Ordinariat v Ljubljani sposobnimi nameni. Prav tako naj ne bo na Jesenicah mesta prof. Grafenauerjevi. Zveza borcev Jesenice zahteva od oblasti, da te njene sklepe upošteva in uresniči. Milica se je na objavo v Gorenjskem glasu od- zvala s tiskovno tožbo proti temu glasilu. Sovraž- ni mlini Zveze borcev pa so mieli dalje. Mestni odbor Zveze borcev NOV57 na Jesenicah jo je poklical na zagovor. Na svojem zboru je od nje zahteval podroben življenjepis. Poziv ni ohra- njen, pač pa Miličin odgovor nanj in njena zavr- nitev obtožb, ki so bile naperjene zoper njo: Jesenice, dne 7. II. 1952. Mestni odbor ZB58 NOV59 Jesenice Ker sem se mudila v Ljubljani, da sem uredila svojo zadevo na Svetu za prosveto in kulturo v Ljubljani in pa zaradi tiskovne tožbe proti Go- renjskemu glasu, sem Vaše sporočilo z dne 3- t. m. šele zdaj prejela. Ker sem postavila datum za zbor Zveze borcev na 13-1, •., bom Vaši želji še vedno lahko pravočasno ustregla, in sicer z od- kritosrčnim veseljem. Čim več boste vedeli iz mo- jega življenja, bolj boste spoznali, da ste se zelo zmotili v svoji resoluciji, v kolikor zadeva mene. Sicer vem, da tega ni kriva Zveza v celoti, saj me ne morete poznati. Razumem tudi, da ste pač - žal -, lahko sklepali po nekaterih skušnjah s sla- bimi katoličani, ki so svojo domovino v resnici izdajali. Poudarjam, s slabimi katoličani. Kajti dober katoličan ve, da ne sme izdati svojega na- roda, pa če bi mu tudi papež ukazal to. Zakaj četrta božja zapoved nas veže v našem razmer- ju do svojega naroda, •••• do okupatorske ob- lasti. Temu sem bila vedno zvesta. Zato sem n. pr. šla k škofu, koroškemu rojaku mojega očeta, in ga vprašala, zakaj vendar tolikokrat v pridi- gah obsoja partizane, o Italijanih in belih, ki po- čenjajo z našimi ljudmi tako grozne stvari, pa molči. In sem mu naštela nekaj njihovih grozo- vitosti. No, dovolj o tem. Dostavila Vam bom, ko poiščem doma še nekaj letnic in podobno, življe- njepis "skrajno točno in resnično", kot želite. Z veseljem, saj nimam pred nikomer ničesar skri- vati. Moj brat, univerzitetni profesor, dr. Bogo Gra- fenauer, član Zveze borcev v Ljubljani, seje te- mu napadu name zelo začudil. Pozna pač moje mišljenje in delo, ve n. pr., da sem mu po njegovi vrnitvi iz internacije takoj, ko seje spet lotil svo- jega dela za slovensko Koroško, šla iskat-preko sošolke komunistke Nade Dolenc - zvezo s slo- vensko vlado na Kočevskem. Ali bi bila kot reak- cionarka to storila? - Sicer pa več o vsem v življe- njepisu. Vam datum 13. t. m. ob 7h odgovarja?Zastop- nike Sindikata oz. Prof. društva in Svet za pros- veto in kulturo oz. zastopnike sem o zboru obve- stila in povabila. Brat pa je itak sam član Zveze borcev. Še to: Ker je bila obtožnica že javno izrečena, in to brez moje navzočnosti, je primerno, da bom na zboru Zveze nanjo najprej odgovorila s pojasnilom o svojem življenju in delu, da me članstvo spozna. Povabila jih bom, naj si vse dvome ali nejasnosti sproti zapišejo, da bom po- tem na razpolago za vsa vprašanja in pojasnila, potem ko bom povedala svoje. Vem, Zveza seje med vojno borila za svobodo, pravico in pošte- nje - gotovo jo danes vodi isto - zato sem prepri- čana, da se bomo razšli kot dobri prijatelji. Obvestite me o sklicanju zborovanja, prosim, na oba naslova, ker ne vem, kje trenutno bom. Jesenice, gimnazija. Ljubljana, Tyrseva 17/II. Milica Grafenauer60 profpripr. Dve strani zavrnitve obtožb pa se glasita: Jesenice, 12. februarja 1952 Očitalo se mije, daje hodil na Koprivnik taj- nik papeškega nuncija in daje imel z menoj zve- ze. Te dni sem poizvedela, da sta bila tajnika pa- peškega nuncija za l. 1947 in za l. 1948 Ameri- kanca: O'Dailey in Bernard Smith. Da na Ko- privniku nikdar ni bilo nobenega Amerikanca, razen l. 1946ponesrečenih letalcev in tistih, ki so prišli trupla ponesrečenih iskat, pričajo: 57 58 59 Narodnoosvobodilna vojska. Zveza borcev. Prim. op. 57. 60 Nad imenom in priimkom je na dokumentu lastnoroč- ni podpis. VSE ZA ZGODOVINO 82 ZGODOVINA ZA VSE Valentin Sodja, predsednik KLO61 Koprivnik št. 2. Ivana Sodja, njegova žena Korošec Marija, Janez Korošec, Koprivnik 68 Ančka Korošec, Koprivnik 68 Martin Haberle, /pri Vrtačarju/ Franc Dijak, /pri Dijaku/ Marija Dijak, """ Vincencij Medja, Koprivnik št. 4. Vincencij Korošec, Koprivnik št. 4. Frančiška Medja, Koprivnik št. 4. Janez Stare, /pri Skmincu/ Anton Korošec, Koprivnik 27/pri Vršičniku/ odbornik OF32 Justina Korošec, Koprivnik 27/pri Vršičniku/ Frančiška Mikelj, /priješprenu/ Franca Mikelj, Angela Mikelj, Janez Mikelj, Joža Urh, Koprivnik 7. Ivana Urh, Koprivnik 7 Očitalo se mije, daje hodil na Koprivnik neki p. Jauh in da sem imela z njim zveze. Da s p. Jauhom nisem imela nobenih zvez, da sem sega naravnost izogibala in da meje celo pregnal iz župnišča, kjer sem stanovala in bila na hrani dotlej pri družini Janez in Ane Koro- šec, sedaj Koprivnik 68, pričajo: Korošec Janez, Koprivnik 68, /kjer sem najprej stanovala/ Korošec Ana, " " Medja Vincencij, Koprivnik 4, kamor sem se morala iz župnišča izseliti Korošec Vincencij Medja Frančiška Stare Janez, /pri Skmincu/ Korošec Miha, /predsednik zadruge/, Kopriv- nik 3 Korošec Marija, Dijak Marija, Dijak Franc, Mikelj Frančiška, Mikelj Franca, Mikelj Angela, Mikeljjanez Podpisanima so gornje izjave navedene priče izjavile 8. 2. 1952 in so pripravljene te svoje iz- jave ponoviti pred komerkoli. Vengust Franc, prof. Grafenauer Milica prof. pripr. predsednik prof. društva Jesenice63 na gimn. Jesenice64 Jesenice, 12. februarja 1952 Očitalo se mije, da sem imela akcije oz. sestan- ke z dekleti in verouk v počitnicah 1951. Da nisem imelasploh nikdar nobenih akcij ali sestankov z dekleti potrjujejo: Sodja Valentin, predsednik KLO65, Koprivnik 2 Sodja Ivana, njegova žena Korošec Janez, delavec, Koprivnik 68 Korošec Ana, njegova žena Korošec Miha, predsednik zadruge, Koprivnik 3 Korošec Marija, njegova sestra in gospodinja, Koprivnik 3 Urh Joža, Koprivnik 7 Urh Ivana, njegova žena, Koprivnik 7 Korošec Anton, odbornik OF66 Koprivnik 27 / pri Vršičniku/ Korošec Justina, njegova žena Mikelj Frančiška, priješprenu Mikelj Franca, "" Mikelj Angela, " " Mikeljjanez, "" Medja Vincencij, Koprivnik 4 Korošec Vincencij, Koprivnik 4 Medja Frančiška, " " Stare Janez, /pri Skmincu/ Dijak Franc, /Pri Dijaku/ Dijak Marija Da nisem imela v počitnicah l. 1951 nobenih akcij ne sestankov, potrjujejo iste priče. Da nisem po počitnicah l. 1947, ko se mije to prepovedalo, nič več učila verouka, potrjujejo is- tepriče. Podpisanima so gornje izjave navedene priče izjavile dne 8.2.1952 in so pripravljene te svoje izjave ponoviti pred komerkoli. Vengust Franc, prof. Grafenauer Milica predsednik prof društva Jesenice67 prof. pripr. na gimn. Jesenice68 61 Krajevni ljudski odbor 62 Osvobodilna fronta. "3 Spodaj je lastnoročni podpis 64 Kot v op. 63. 65 Prim. op. 61. 66 Prim. op. 62. 67 Spodaj je lastnoročni podpis. 68 Kot v op. 67. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 83 Soočenje na zboru jeseniške Zveze borcev pa ni potekalo tako, kot si je Milica naivno pred- stavljala. Na sestanku, ki je bil insceniran kot ne- kak čarovniški proces, so ji v sklopu obtožnice prebrali pismo, ki naj bi ga napisala med vojno. Vanj so vključili sledeče besedilo:69 ...Kdor je proti nam, gre rakom žvižgat, to se razume. Streljamo malo, bolj pobijamo. Škoda naboja za partizanske buče. Pred napadom nam tovariš Gorazd podeli odvezo. Svetinjice imamo vsi. Bilo je zelo ganljivo ... Človek mora biti trd za vse. Koder hodimo po hostah, pušča- mo za sabo grobove... Miličin brat Bogo je v navedenem odlomku, katerega avtorstvo so na zboru pripisali Milici, prepoznal del dnevnika belogardistke Rože Uhan - Silve, ki ga je leto prej priobčil Franček Saje v knjigi Belogardizem.70 Posredoval je pri Borisu Ziherlu, češ da gre za prevaro, in pri Zve- zi borcev na Jesenicah zahteval sestanek, kjer naj bi se kleveta umaknila. Ziherl ga je opozoril, da bo z vmešavanjem stvari še poslabšal, od je- seniške Zveze borcev pa ni hotel nihče komenti- rati zadeve. Kak dan po obravnavi na zboru jeseniške Zve- ze borcev NOV,71 15. februarja 1952, je Sekreta- riat za personalno službo Mestnega ljudskega odbora Jesenice izdal odločbo, da država Milici odpoveduje službo. Bratova posredovanja tega sklepa niso spremenila in Milica je ostala "na ce- sti": Mestni ljudski odbor Jesenice, dne 15. II. 1952 Jesenice Sekr. zapers. službo Štev. I. pers. 43/2 52/Č. S. ODLOČBA o prenehanju uslužbenskega razmerja zaradi odpovedi od strani države. Na podlagi 8. 9. 80. in 90. člena Zakona o dr- žavnih uslužbencih /Uradni list LRS72 štev. 1-2/ G9 70 71 72 O tem mi je pripovedoval Miličin brat Bogo Grafena- uer. Franček Saje, Belogardizem, Ljubljana 1951, 378; o Roži Uhan, kije bila doma iz Straže pri Št. Rupertu na Dolenjskem, je govor na straneh 366-368, 371-372, 376-378. Prim. op. 57. Prim. op. 3 7. 1949/73 in sporazumno s Svetom zaprosveto in kulturo, ter tukajšnjim Izvršnim odborom MLO74: odločamo da odpove država službo tov Grafenauer Mili- ci, v zvanju prof.-pripravnik v prosvetni stroki, zaposlena v organizacijski enoti Državna gim- nazija -Jesenice z dnem 1. III. 1952. Službejeodvezanazdnem3I- •. 1952., kate- rega dne isteče odkazni rok od enega meseca. Imenovana nima pravice na odpravnino, ker še ni tri leta nepretrgom v državni službi. Odsek za računovodstvo Državne gimnazije - Jesenice bo z dnem 31- marca 1952 prenehalo izplačevati mesečne dohodke. Proti tej odločbi ima imenovana pravico pri- tožbe v roku 15 dni po prejemu tega rešenja. Razveljavlja se odločba št. 43/1, z dne 31. 1. 1952 Smrt fašizmu - Sloboda narodu! Predsednik MLO75: Kolar Matevž, l. r. Dostavljeno: lx imenovani lx Ravnateljstvu Državne gimnazije76-Jesenice lx Uslužbenska mapa lxa/a V tistem času je bil vsak, ki je na ta način izgu- bil službo, ožigosan. Ne glede na kvalifikacije (Milica je bila diplomirana slavistka, opravljeno je imela šolo za socialno skrbstvo na Nizozem- skem, od jezikov je aktivno obvladala holand- sko in nemško ter pasivno latinsko, grško, fran- cosko, rusko in angleško) se takih nihče ni upal vzeti v službo. Miličin brat Radogost, jezuit, pa je bil tedaj v Bijeljini v Bosni in ni imel gospodinje. Zato se mu je pridružila in nato skoraj deset let gospodi- njila njemu in ubožnim okoliškim otrokom, ki jih je tudi vzgajala, instruirala za šolo in jih učila jezikov.77 V Bijeljini je ostala še nekaj časa, tudi ko je bil v drugi polovici leta I960 Radogost pre- 73 Navedeni členi omenjajo le način prenehanja delovne- ga razmerja, •••• razlogov za prenehanje. 74 Prim. op. 13. 75 Prim. op. 13. 76 Nad besedo Je kratica L. s. 77 Očitno sojo imeli radi, saj sojo še desetletja kasneje, že odrasli, obiskovali v Ljubljani. VSE ZA ZGODOVINO 84 ZGODOVINA ZA VSE meščen v slavonsko Đakovo in je v Bijeljino pri- šel njegov naslednik. Leta 1962 se je vrnila v Ljubljano brez zagotovljene življenjske eksisten- ce. Sredi januarja 1963 se je uspela zaposliti v pi- sarni ginekološke klinike kot statistik - analitik. Bila je prva, ki je tam vodila natančno statistično evidenco o različnih ginekoloških posegih (tudi o splavih).78 V pokoj je stopila konec junija 1969, potem ko je izpolnila minimalne pogoje zanj; kot delovna so ji priznali leta v Bijeljini, ko je opravljala socialno delo s tamkajšnjimi otroki. V dobrem desetletju preostalega življenja je si- cer zaživela brezskrbneje, vendar je še naprej gojila nadvse dejavno versko življenje. Kritično- predano je spremljala dogajanja v Cerkvi in opravljala svoje socialno poslanstvo, tako da je pomagala bolnim in nebogljenim. Milica je vse življenje v svojem prepričanju združevala zagnan slovenski patriotizem z glo- boko intimno pobožnostjo. Na tako simbiozo povojna, totalitarna komunistična oblast zlasti pri javnih uslužbencih79 ni pristala. Imela pa je zvezane roke, ker je ustava državljanom sicer za- gotavljala svobodo do veroizpovedi. Nadležne vernike je na vse načine šikanirala in jih skušala načrtno javno očrniti s podtikanjem kaznivih dejanj, ki jih v resnici niso zagrešili. Marsikdo bi rekel, da si je bila Milica sama kri- va in da je bilo njeno trmasto-naivno vztrajanje, da dokaže svoj prav, nespametno, nepotrebno rinjenje z glavo skozi zid. In vendar je občudo- vanja vredno, da je nekdo za svoje prepričanje pripravljen zastaviti svojo življenjsko usodo. Po drugi strani pa so razni uradniki, podpisani in omenjeni v zgoraj predstavljenih dokumen- tih, nedvomno hodili po poti najmanjšega upo- ra in bili pri tem neredko "bolj papeški od pape- ža". Zlasti ogabna je bila igra tistih članov jese- niške Zveze borcev, ki so s pomočjo odlomkov dnevnika Rože Uhan falsificirali obremenilno pismo proti Milici za uprizoritev "čarovniškega" procesa februarja 1952. Načrtno zlonamerno so uporabili lažniva in ponarejena sredstva, da bi 78 79 Te podatke je uporabljala tudi, ko seje z vso versko go- rečnostjo borila za omejevanje splavov. Zato ni nenavadno, da so Miličin primer februarja 1952 na jeseniški Zvezi borcev obravnavali obenem z diskreditacijo Kocbeka. Milico onemogočili. Težko bi se zagovarjali, da niso vedeli, kaj počno. Njihova obtožba bi se za Milico mogla končati še mnogo huje, kot se je: npr. z dolgoletnim zaporom. K sreči je Miličin brat Bogo tožitelje postavil na laž in "proces" se je zanjo končal "samo" z odpovedjo službe in prisilno brezposelnostjo. Baje se bližajo časi sprave. Zato sprašujem: Kje ste zdaj, predstavniki tedanje oblasti, da se poke- sate in opravičite za storjene krivice in da se po- klonite spominu te in številnih drugih, podob- nih pokončnih usod? Zusammenfassung J'ACCUSE ... oder: Wie kann nach dem Krieg begangenes Unrecht wiedergutgemacht werden? Der Beitrag beschreibt und dokumentiert eines der Schicksale jener vielen Menschen, die in Slowenien nach dem Zweiten Weltkrieg ihre katholische Weltanschauung nicht verbergen oder gar aufgeben wollten. Der Staat duldete insbesondere bei öffentlichen Bediensteten kein offenes, sondern nur ein verborgenes Glaubensleben. Da aber die Verfassung den Staatsbürgern die Freiheit des Glaubens- bekenntnisses garantierte, waren der Obrigkeit die Hände gebunden. So schikanierte sie die ihr lästigen Gläubigen auf jede erdenkliche Art und Weise und versuchte sie durch die Unter- stellung von in Wahrheit nicht begangenen Verbrechen öffentlich anzuschwärzen. Milica Grafenauer (1911-1981), Religions- lehrerin und Slowenischprofessorin, vereinte in ihrer Gesinnung einen betonten slowenischen Patriotismus mit einer tiefen, intimen Gläubig- keit, die sie nicht verschämt versteckte, sondern öffentlich bekannte. Den Unmut der Behörden zog sie sich zum ersten Mal in der zweiten Hälfte des Jahres 1947 zu, als sie auf Wunsch von Eltern eine amtliche Genehmigung für den Religionsunterricht in Koprivnik und Gorjuše zu bekommen versuchte. Diesem Ansuchen wurde nicht stattgegeben. Als sie im Jahr 1948 einen Staatsposten am Gymnasium Jesenice bekam und ihr offenes Glaubensleben nicht aufgab, wurde sie unter dem Vorwand, "daß sie erlogene und alarmierende Nachrichten verbreitet und dadurch die Ruhe der Staats- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 85 bürger gestört hat", zu 27 Monaten "gesell- hatte, öffentlich verurteilt. Sie verlor ihre schaftlich nützlicher" Besserungsarbeit im Anstellung und blieb gezwungenermaßen Frauenarbeitslager in Škrilj in der Gottschee längere Zeit arbeitslos, verurteilt. Nachdem sie 6 Monate "abgearbeitet" hatte, wurde sie auf Bewährung entlassen. Ihre Das Schicksal Milicas wird durch die Schlüs- Bemühungen zur Aufhebung des ungerechten Seidokumentation der Ereignisse illustriert, die Urteils hatten keinen Erfolg. Mehr noch: bei in Kopien in ihrem Nachlaß erhalten ist. Aus einer Versammlung des Verbandes der den Dokumenten sind auch die Unterschriften Kämpfer in Jesenice wurde sie aufgrund eines jener Amtspersonen ersichtlich, die mit der gefälschten, belastenden Briefes, den sie Durchführung der staatlichen Politik gegenüber angeblich während des Krieges geschrieben den lästigen Gläubigen betrauten waren. VSE ZA ZGODOVINO