»Balkanski polotok je bil po zedinjenju Italije 
in Nemčije edini del Evrope, kjer so bile državne 
meje še neustaljene in seje imperializem velesil 
izživljal po skoraj kolonialnih metodah,«je zapi- 
sal zgodovinar in geograf Silvo Kranjec (1892- 
1976), avtor knjig o zgodovini jugoslovanskih 
narodov, jugoslovanskem gibanju in evropski 
zgodovini 19. stoletja.1 
Balkan je od konca 19. stoletja veljal za intere- 
sno področje večine evropskih velesil. Zaradi 
pešanja moči turškega imperija je habsburška 
monarhija lahko na začetku 20. stoletja začela re- 
sno razmišljati, da bi si dokončno prisvojila oku- 
pirani turški provinci Bosno in Hercegovino. Ju- 
nija I9O8 je Carigrad pretresla mladoturška revo- 
lucija, oktobra istega leta je Avstro-Ogrska raz- 
glasila aneksijo Bosne in Hercegovine. Na pri- 
ključitev obeh pokrajin k habsburški posesti se 
je monarhija pripravljala z diplomatskimi prego- 
vori in tajnimi sporazumi, računala je tudi na 
presenečenje in vojaško moč. Avstro-Ogrska je z 
aneksijo kršila določbe Berlinskega kongresa iz 
leta 1878, ki ji je podelil mandat za začasno oku- 
pacijo Bosne in Hercegovine. Sprožila se je »bo- 
senska kriza«. Rusija in Anglija sta zahtevali kon- 
ferenco velesil. Zlasti Rusija se je zaradi naglice 
izvedbe aneksije čutila prevarano. Pričakovala je 
1    Silvo Kranjec, »Pred novim viharjem / Aneksijska kri- 
za; Med Napoleonom in Leninom: Sto let Evrope 
(1814-1914), Ljubljana 1937, str. 341. 
namreč, da bo po reviziji berlinske pogodbe do- 
bila izhod na Sredozemsko morje. Z Avstro-Ogr- 
sko se je namreč sporazumela, da bo ta v zame- 
no za privolitev v aneksijo podprla njeno zahte- 
vo, da se ožini Bospor in Dardanele odpreta za 
ruske bojne ladje. A ker so jo oslabili porazi v ru- 
sko-japonski vojni in domača revolucija, je na 
pritisk Nemčije priznala aneksijo. Mladoturki so 
organizirali bojkot avstrijskega blagain prisilili 
Avstro-Ogrsko k pogajanjem. Z aneksijo so se 
strinjali šele, ko so na račun državnih posestev v 
Bosni in Hercegovini dobili 54 milijonov kron. 
Italija je zahtevala teritorialno kompenzacijo ob 
Soči in na Tirolskem ter se začela pripravljati na 
vojno. Bolgarski knez je aneksijo izkoristil, da je 
tik pred njenim udejanjenjem proglasil neodvi- 
sno bolgarsko cesarstvo. Z aneksijo je bila najhu- 
je prizadeta kraljevina Srbija, ki je dotlej upala, 
da je avstrijska okupacija začasna in bo Bosna in 
Hercegovina prej ali slej pripadla njej. Srbski na- 
cionalizem je težil k politični združitvi vsega srb- 
skega jezikovnega in etničnega prostora, ki je bil 
delno pod Turčijo in Avstro-Ogrsko. Slednja je 
bila sovražno naperjena proti Srbiji od njene 
preureditve v ustavno parlamentarno monarhi- 
jo leta 1903, saj je ovirala prodor habsburške mo- 
narhije proti vzhodu. Zato si je prizadevala Srbiji 
preprečiti izhod na Jadransko morje in omejiti 
vpliv na balkansko politiko, podpirala je dina- 
stične boje med Srbijo in Črno goro in v letih 
1906-1911 vodila carinsko vojno oziroma gospo- 
darsko blokado proti Srbiji. Grozilo je celo, da se 
ZGODOVINA ZA VSE 33 
eventualna vojna med Srbijo in Avstro-Ogrsko 
spremeni v evropski spopad, vendar je morala 
Srbija na pritisk velesil popustiti. »Aneksijska kri- 
za« je trajala do marca 1909. 
Slovenci so aneksijo Bosne in Hercegovine 
sprejeli z navdušenjem. Pričakovali so, da bodo 
našli »v svojih južnoslovanskih bratih krepko za- 
slombo v boju za svoje narodne pravice«, je v 
zadnjem letu svojega življenja zapisal mladoslo- 
venski politik in pisatelj Josip Vošnjak (1834- 
1911 ).2 »Vzavesti svoje šibkosti so se veselili, da se 
je zvišalo število Jugoslovanov v državi, in upa- 
li, da bo ureditev državnopravnega položaja 
Bosne sprožila končno rešitev jugoslovanskega 
vprašanja v monarhiji,« ugotavlja Silvo Kranjec. 
»V tem zmislu je govoru dr. Šusteršič v delegaci- 
jah oktobra l. 1908 in 16. januarja 1909 je spre- 
jel kranjski deželni zbor na predlog dr. Kreka sle- 
dečo izjavo: 'Deželni zbor pozdravlja aneksijo 
Bosne in Hercegovine v trdni nadeji, daje s tem 
izvršen prvi korak k združenju vseh Južnih Slo- 
vanov naše monarhije v državnopravno samo- 
stojen organizem pod žezlom habsburške dina- 
stije. 'V tej izjavi je bil podan jugoslovanski pro- 
gram največje slovenske stranke, s katerim so se 
v bistvu strinjali skoro vsi Slovenci. «• Uresničitev 
zamisli o povezavi vseh južnih Slovanov je teme- 
ljila na trialistični preureditvi monarhije. 
»V kratki dobi tridesetih let so južni Slovani na 
kulturnem in gospodarskem polju napredovali, 
kakor poprej v mnogih stoletjih ne,« je menil Jo- 
sip Vošnjak. »Bosna in Hercegovina stapriklop- 
Ijeni naši Avstriji, in južni Slovani: Slovenci, Hr- 
vati in Srbi, čimdalje bolj vezani med seboj, tvo- 
rijo v Avstriji tako močno južnoslovansko skupi- 
no, da bo morala ž njo računati vsaka agitacij- 
ska vlada. Mi Slovenci pa, ki smo najbolj izpo- 
stavljeni pritisku od severnih sosedov, najdemo 
v svojih južnoslovanskih bratih krepko zaslom- 
bo v boju za svoje narodne pravice.«4 Bolgarija, 
Črna gora in Srbija so bila po Vošnjakovi oceni 
»tri krepko se razvijajoča slovanska kraljestva«, 
ki so imela skupen cilj in skupnega sovražnika, 
zato so poskušala najti pot do složnega delova- 
nja. Največ zaslug za zvezo balkanskih držav je 
imela Rusija. 13. marca 1912 je bila podpisana 
pogodba med Srbijo in Bolgarijo, ki sta si oblju- 
Josip Vošnjak, »Južnoslovanski spomini", Spomini, 
Ljubljana 1982, str. 512. 
* Silvo Kranjec, »Jugoslovansko vprašanje stopa v ospred- 
je«, Kako smo se zcdinili, Celje 1928, str. 25-26. 
4 Josip Vošnjak, »Južnoslovanski spomini«, Spomini, 
Ljubljana 1982, str. 511-512. 
bili pomoč, če bi kaka tuja sila poskušala zasesti 
del turškega ozemlja na Balkanu. Tajni dodatek 
k pogodbi je določal skupen nastop zoper oto- 
mansko cesarstvo in razdelitev njegovega ozem- 
lja. Razsodnik v morebitnih sporih naj bi bil ru- 
ski car. Konec maja se je tej zvezi pridružila Grči- 
ja in naslednji mesec še Črna gora. Balkanska 
zveza si je za vodilo izbrala geslo »Balkan bal- 
kanskim narodom«. 
Evropske velesile so vojno poskusile prepreči- 
ti, zato so od »Visoke porte« (Porta ali Visoka por- 
ta: vlada turških sultanov v Carigradu) zahtevale 
avtonomno, civilno administracijo v makedon- 
skih in albanskih provincah, balkanske države 
pa začele svariti pred prenagljenostjo. Avstrija in 
Rusija sta jim sporočili, da velesile obsojajo vsa- 
ko vojno in ne bodo dovolile ozemeljskih spre- 
memb na Balkanu. Svarilo velesil je prišlo pre- 
pozno. Konec septembra so balkanske zavezni- 
ce in Turčija izvedle mobilizacijo. 8. oktobra je 
Črna gora, najmanjša slovanska država na bal- 
kanskem polotoku, stopila v vojno s Turčijo. 
»Nemški listi so povzdignili svoj svarilni glas, ka- 
rikaturisti so imeli mnogo hvaležnih snovi,« se 
je spominjal Ivan Lah.5 Ostale zaveznice niso ho- 
tele zaostajati. Ker jih obljube »Visoke porte« o 
reformah niso zadovoljile, so se deset dni poz- 
neje pridružile Črni gori v boju proti bolniku ob 
Bosporju, ki so ga nedavno načeli tudi nemiri v 
Albaniji in poraz v vojni z Italijo za Tripolis v le- 
tih 1911-1912. 
Zloglasno evropsko skladišče smodnika na 
Balkanu se je leta 1912 znova vnelo. »Balkanske 
države so se izmuznile vodstvu Evrope ter vzele 
svojo usodo same v roke. Vsem so že davno pre- 
sedala brezplodna posvetovanja in prazne ob- 
ljube rejorm,« je nadaljeval Silvo Kranjec, ki je v 
pregledu evropskega 19- stoletja, časovno zame- 
jenega »med Napoleonom in Leninom«, veliko 
pozornost posvetil tudi dogodkom na Balkanu. 
»Neposlušnost Balkancev evropskih diplomatov 
ni dosti razburila, ker so bili prepričani, da bo 
zmagala Turčija ali pa bo ostal boj neodločen, 
tako da bodo kmalu imeli priliko za posredova- 
nje. Vtem mnenju so jih potrjevale izkušnje zad- 
njih vojn in pa delovanje nemških vojaških in- 
štruktorjev v Turčiji. Tudi je Turčija sedaj brž 
sklenila z Italijo mir in bila nasproti zavezni- 
kom v precejšnji premoči. Toda turška armada 
je bila oslabljena od strankarskih bojev inje veli- 
5    Ivan Lah, Knjiga spominov /Ječe - Moja pot - Dan 
1914, Ljubljana 1925, str. 55. 
VSE ZA ZGODOVINO 
34 ZGODOVINA ZA VSÉ 
kokrat trpela pomanjkanje živeža in streliva, 
kajti pristno turške zanikrnosti in korupcije ne- 
kaj ducatov nemških oficirjev ni moglo odpravi- 
ti. Nasprotno se je pa sijajno izkazal vsestranski 
napredek krščanskih držav, zlasti Srbije in Bol- 
garije, ki sta nosili glavno breme te vojne.« Prva 
srbska armada je pod poveljstvom prestolona- 
slednika Aleksandra že 23. in 24. oktobra prema- 
gala glavno turško vojsko pri Kumanovem in na- 
to brez bojev zasedla Skopje. Ostale srbske čete 
so zasedle Novopazarski sandžak, Kosovo in Me- 
tohijo, kjer so se sesie s Črnogorci. Turki so se 
jim odločneje postavili v bran šele nad Prilepom 
in v okolici Bitolja, ki so ga Srbi po hudih bojih 
novembra zasedli. Hkrati so srbske čete po na- 
pornem pohodu skozi Albanijo dosegle jadran- 
sko obalo. Bolgari so svojo vojsko razdelili v dve 
glavni armadi. Prva je prekoračila težko prehod- 
no Strandžo in premagala Turke pri Kirklareliju 
(Lozengradu), druga pa je obšla Odrin, nakar sta 
se pri Ljule Burgasu obe armadi vrgli na Turke, ki 
so se v neredu umaknili do Čataldže, vrste trd- 
njav, ki so jih postavili po 1878 in so zapirale do- 
hod do Carigrada. Grška vojska je pod poveljs- 
tvom prestolonaslednika Konstantina osvojila 
južno Makedonijo in vkorakala v Solun, njena 
mornarica je brez težav zasedla otoke. Kreta je 
proglasila zedinjenje z Grčijo. Bolgari so oblega- 
li utrjeni Odrin, Grki Janino in Črnogorci Ska- 
dar, vendar so zavezniki v dobrem mescu dni 
vojne cilje v glavnem dosegli. »Presenečena 
Evropa je morala sedaj pustiti svoj 'status quo ' 
in se sprijazniti z geslom zaveznikov, da pripa- 
daj Balkan balkanskim narodom'. To je storila 
tudi Nemčija, medtem ko je začela Avstro-Ogr- 
ska užaljena rožljati z orožjem,« poudarja Silvo 
Kranjec. Prestolonaslednik Franc Ferdinand in 
načelnik generalnega štaba Conrada von 
Hötzendorfa sta si prizadevala pridobiti cesarja 
Franca Jožefa za vojno. Avstro-Ogrska je našla 
zaveznika v Italiji, ki prav tako ni bila zadovoljna 
z zasedbo albanskih pristanišč, medtem ko so 
bile antantne sile Rusija, Anglija in Francija pri- 
pravljene podpirati Srbijo. Ker se je Nemčija, po- 
leg Avstro-Ogrske in Italije tretja članica Trozve- 
ze, odločila nuditi podporo samo v primeru, če 
bi bila monarhija napadena, so na Dunaju mora- 
li pristati na mirovno konferenco, a pod pogo- 
jem, da ne bo govora o širitvi Srbije do morja. 
Konferenca poslanikov velesil se je začela sredi 
decembra v Londonu, kjer so že potekala poga- 
janja med Turčijo in balkanskimi državami, ki so 
3- decembra sklenile dvomesečno premirje. Edi- 
no Grčija je še hotela s svojo mornarico prepre- 
čiti prevoz turških čet iz Azije. Na konferenci je 
bilo najbolj sporno vprašanje Odrina, nekdanje- 
ga sedeža turških sultanov v Trakiji, ki ga Turki 
niso hoteli izročiti kljub kolektivni noti evrop- 
skih velesil. Ko je Enver-bej, popularni junak iz 
tripolitanskih bojev, vrgel turško vlado, se je voj- 
na znova začela. Grki so čez dober mesec zavzeli 
Janino, konec marca se je združeni bolgarski in 
srbski vojski vdal Odrin, mesec dni kasneje so Čr- 
nogorci osvojili Skadar, ki ga je branil Essad-Paša. 
Turki so bili uspešni pri Čataldži, zato je znova 
prišlo do pogajanj. Šele na odločen pritisk velesil 
je bil 30. maja podpisan mir. Turki so odstopili 
Kreto, na kopnem pa vse ozemlje, ki sega od Eno- 
sa ob ustju Marice do Midlje ob Črnem morju. 
Odločitev glede Albanije in egejskih otokov je bi- 
la prepuščena velesilam, balkanske države naj bi 
si same razdelile pridobljena ozemlja.6 
Spopadi na Balkanu so pozornost evropske 
javnosti ponovno usmerili proti vzhodu. »Zma- 
ge balkanskih držav so na mah potisnile jugoslo- 
vanski problem v ospredje evropskega zanima- 
nja. Evropa se je pravzaprav šele zavedela, da ta 
problem res eksistira. Oznanili so ga svetu srbski 
in bolgarski topovi. Žalostno je, da je bilo tega 
oznanjenja treba. Mi Slovenci se odkritosrčno 
veselimo ob sijajnem razmahu svojih južnih 
bratov. Ali to veselje nam greni misel, da so ob 
tem razmahu tekle cele reke mlade, sočne krvi.«7 
Z osmanskim cesarstvom so se vojskovale bal- 
kanske krščanske države, Turki pa so bili v slo- 
venskih očeh tradicionalni sovražniki, zato je bil 
boj balkanskih sorojakov proti turškemu polme- 
secu na Slovenskem sprejet z veliko naklonje- 
nostjo. Okrepila se je zavest o povezanosti slo- 
venske narodne usode z usodo Srbije, Črne gore 
in Bolgarije, saj so bile te tri jugoslovanske drža- 
ve »meso našega mesa, kri naše krvi«.6 Zmage 
balkanskih držav so postale tudi zmage večine 
Slovencev. »Tudi v Sloveniji je velik del ljudstva 
navdušeno občutil zmagoslavje slovanskega 
orožja. Ni potrebno posebej poudarjati, daje bi- 
la mladina vsa goreča za srbske in črnogorske 
brate,« se je spominjal Evgen Lovšin (1895- 
1987), eden ustanoviteljev in voditeljev projugo- 
slovanske revolucionarne organizacije Prepo- 
rod.9 Slovenci so se zavedli, da niso - če prisluh- 
6 Vse po: Silvo Kranjec, »Pred novim viharjem / Balkan- 
ski vojni; Med Napoleonom iti Leninom: Sto let Evrope 
(1814-1914), Ljubljana 1937, str. 352-357. 
7 Ivan Cankar, »Slovenci in Jugoslovanu, Izbrana dela X, 
Ljubljana 1959, str. 391. 
8 Po. »Slovenci in Slovenke!; Dan, 1912/298. 
9 Evgen Lovšin, »Spomini na preporodovska leta; Prepo- 
rodovci proti Avstriji, Ljubljana 1970, str. 125. 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 35 
nemo besedam Ivana Cankarja (1876-1918) na 
znamenitem predavanju 12. aprila 1913 v ljub- 
ljanskem Mestnem domu - samo Slovenci, še 
manj pa samo Avstrijci, »temveč ud velike druži- 
ne, ki stanuje od Julijskih Alp do Egejskega mor- 
ja. Ko je počil na Balkanu prvi strel, seje oglasil 
njegov odmev v naši najzadnji zakotni vasi. 
Ljudje, ki se svoj živi dan niso brigali za politiko, 
so s sočutečim srcem, ne samo z zanimanjem 
gledali na to veliko dramo. In v nas vseh se je 
zbudilo nekaj, kar je zelo podobno hrepenenju 
jetnika. Vzbudilo pa seje v nas še nekaj druge- 
ga, vse bolj pomembnega in dragocenega - iskra 
tiste moči, samozavesti in sile življenja, ki se je 
bila razmahnila na jugu, je planila tudi na slo- 
venska tla. Slabič je videl, daje brat močan, in 
začelje zaupati vase in v svojo prihodnost.« • 
Povsod so proslavljali zmage balkanskih za- 
veznikov, v Ljubljani je bil ustanovljen odbor za 
nabiranje darov v korist Rdečega križa balkan- 
skih držav, v Srbijo, ki jo je »bosenska kriza« leta 
1908 povzdignila v »južnoslovanski Piémont«, so 
se podali slovenski zdravniki. »Zmage balkan- 
skih armad so vzbudile po vseh slovanskih kra- 
jih velikansko navdušenje. Tudi v Sloveniji je 
vsepovsod odmevalo zmagoslavje. 'Šumi Mari- 
ca', 'Onamo, onamo', 'Šta čutiš'se je razlegalo v 
vseh družbah; 'Balkanski rdeči križ'je zbiral da- 
rove, slovenski zdravniki so hiteli na pomoč ra- 
njencem, časopisje je pelo slavospeve slovanske- 
mu orožju. Zato pa je nemško in madžarsko ča- 
sopisje dvignilo glas proti velesrbski nevarno- 
sti.«" 
Slovenska javnost je z velikim zanimanjem 
spremljala vojne dogodke na Balkanu, o katerih 
so obširno pisali vsi tedanji časniki. »Vse slo- 
vensko časopisje, izvzemši socialistično, je entu- 
zijastičnopozdravilo ta energični korak balkan- 
skih Slovanov. /.../Časopisje je obširno poročalo 
o poteku bojev, objavljalo informativne članke o 
bojujočih se narodih in državah ter razpravlja- 
lo o naraščajoči aktualnosti jugoslovanskega 
vprašanja,« piše Fran Erjavec.12 Balkanske kraje 
in dogodke so prikazovale npr. tudi fotografije 
in ilustracije v Slovenskem ilustrovanem tedniku 
(1911-1914), ki ga je tiskala Učiteljska tiskarna. 
Pri Učiteljski tiskarni je izhajal tudi dnevnik Dan 
(1912-1914), ki je objavljal karikature, posveče- 
ne vojni na Balkanu. 
Dan je nastal kot nadomestilo za dnevnik Jutro 
(1910-1912), »izrazito srbofilski list, kije imel na- 
men, razkrivatijugoslovensko vprašanje v pravi 
luči«.n Jutro je ustanovil časnikar Milan Plut 
(1881-1925), dopisnik Slovenskega naroda iz 
Beograda, sodelavec raznih srbskih listov in slo- 
venski zaupnik leta 1908 v Srbiji ustanovljene 
Narodne odbrane.'4 Jutro je po prvih uspehih 
kmalu začelo hirati. Leta 1912 je Milan Plut ured- 
ništvo preselil v Trst. 
Učiteljska tiskarna, še bolj pa vlada in domači 
katoliški in delno liberalni krogi, so bili zadovolj- 
ni, ker so se znebili srbofilskega Jutra, ki se je le- 
ta 1912 v Trstu neuspešno borilo za svoje preži- 
vetje. Odbor Učiteljske tiskarne je za nov dnev- 
nik Dan določil striktna pravila: posveti naj se 
domači politiki, lahko je celo delno projugoslo- 
vanski, vendar pa naj se odreče »srbijadam« - 
»List naj bo poljuden, zabaven, nadstrankarski, 
ne protivladen, a strogo naroden in splošno za- 
nimiv...« 15 Todajutrova projugoslovanska usme- 
ritev je našla med tistimi bralci, na katere se je 
obračal Dan, številne prijatelje, zato je novousta- 
novljeni list sprva le životaril. Na pomoč so po- 
klicali nekdanjega sodelavca Jutra dr. Ivana Laha 
(1881-1938), kot se je sam označil, »masarykov- 
ca, panslavista, srbofila, svobodomisleca, člove- 
ka, ki sije upal javno nastopiti proti dr. Šušterši- 
ču«,i& ki je uredništvo Jutra zapustil že jeseni leta 
1911. Ivan Lah, ki je spomladi 1912 postal prvo 
novinarsko pero in uredniška moč pri Dnevu, je 
v Knjigi spominov iz leta 1925 in v članku »Radi- 
kalno novinstvo pred vojno« v reviji Življenje in 
svet (1927-1939) ohranil vrsto pričevanj o uspe- 
hih in najbolj razburljivih dogodkih, ki so 
spremljali izdajanje časnika.17 
10
 Ivan Cankar, »Slovenci in Jugoslovani; Izbrana delaX, 
Ljubljana 1959, str. 392-393- 
11 Ivan Lah, »Balkanska vojna", V borbi za Jugoslavijo, 
Ljubljana 1928, str. 113. 
12 Po: Fran Erjavec, »Zmaga katoliškega gibanja / Sloven- 
ska politika odi. 1907. do prevrata; Zgodovina katoliš- 
kega gibanja na Slovenskem, Ljubljana 1928, str. 203- 
13 Ivan Lah, »Kriza jugoslovenstva; V borbi za Jugoslavi- 
jo, Ljubljana 1928, str. 101. 
14 Po: Ivan Lah, »Radikalno novinstvo pred vojno; Življe- 
nje in svet, 1937/11, str. 168-169, in Evgen Lovšin, »Spo- 
mini na preporodovska leta; Preporodovci proti Avstri- 
ji, Ljubljana 1970, str. 129-131- 
15 Ivan Lah, Knjiga spominov /Ječe - Moja pot - Dan 
1914, Ljubljana 1925, str. 52. 
16 Po: Ivan Lah, Knjiga spominov /Ječe - Moja pot - Dan 
1914, Ljubljana 1925, str. 48. 
17 »Ko je 'Jutro' prenehalo, se je zdelo, da Ljubljana ne mo- 
re biti več brez jutranjega lista. Pa tudi domača politika 
se je razvijala tako, da je neka skupina t. zv. mladinov 
smatrala za potrebno, da ima svoje glasilo. Pa o tem bo 
pisala politična zgodovina. Tako je začel v začetku 1. 
1912 izhajati 'Dan'. Redakcijo so sestavljali gospodje 
VSE ZA ZGODOVINO 
36 ZGODOVINA ZA VSE 
Dnevnik, ki je bil po Lahovih besedah »nekako 
glasilo mlajše generacije, ki se je iz narodnoradi- 
kalnih društev vrnila v domovino«,• se je kmalu 
razcvetel in znova ubral enako smer kot Jutro. 
Dan se je ponašal z oznako »ultraradikalen« in je 
pod Lahovim uredništvom od prve do zadnje 
strani izpričeval svojo protiklerikalno in proju- 
goslovansko, velikosrbsko usmeritev ter bil na- 
klonjen novoilirstvu in preporodovstvu. Lah 
omenja, da so Dan domači nasprotniki pogosto 
ovajali policiji zaradi srbofilstva, zato so si konfi- 
skacije sledile ena za drugo. Uredništvo prosrb- 
skega Dneva so sestavljali trije uredniki: dr. Ivan 
Lah, Stanko Svetina (1888-1919), ki je skrbel za 
dnevna poročila, in dr. Rudolf Krivic (1887-?), ki 
se je posvetil zunanji politiki.19 Vsak urednik ali 
dopisnik je sodeloval pri vseh rubrikah. List je 
našel veliko bralcev tudi med delavstvom v Tr- 
stu. V Tržaški rubriki sta sodelovala Karel Širok 
(1889-1942) in Stano Kosovel (1895-1976), glav- 
ni tržaški sodelavec je bil Anton Brandner 
(1891-1983). V Mariboru je Dan glavnega sode- 
lavca dobil v Ivanu Skvarču, v Gorici v Ivanu Po- 
držaju. Najboljši feljtonist je bil France Štajer 
(1890-1915), z Dnevom je sodeloval tudi Vladi- 
mir Levstik (1886-1957).20 Za pregled balkanske 
politike je pri Dnevu skrbel Milan Plut - »Rožen- 
kavkin Miha«, kot so ga imenovali nasprotniki, 
mladini. Bilo jih je menda okoli dvajset po številu. Misli- 
li so, da bodo sami urejali list. A med njimi je bil edini A. 
Ribnikar, ki je imel prakso v žurnalistiki. Zato ni čudno, 
da je začel list hirati, kajti urednikov je bilo zmerom 
manj. Nazadnje je stala 'Učiteljska tiskarna' pred vpra- 
šanjem, ali naj list ustavi, ali začne na novi podlagi. Tako 
sem se 1. 1912. vrnil iz Gradca v Ljubljano in prevzel 
'Dan', ki je bil na robu propada. Dve poti sta bili mogo- 
či, ali list ponižati v revolverski žurnal, ali ga dvigniti v 
resen nadstrankarski list, s kritičnim motrenjem našega 
javnega političnega življenja. 
Razmere so bile moreče. Tiskarna je obupavala pod pe- 
zo dolgov. Zanimanje za politiko in novine je padalo. 
Gospodarska kriza je morila podeželje. Mesta so posta- 
jala brezbrižna. Vse je popuščalo v borbenosti za t. zv. 
napredne ideale. V to morečo tišino so v oktobru zagr- 
meli balkanski topovi. Bili so veliko presenečenje za 
nas in za ves svet. Ne le presenečenje - tudi odrešenje! 
Mladina je dvignila glavo in s 'Preporodom' napovedala 
novo dobo našega narodnega boja. Mesta so začutila 
nov utrip nacionalne zavesti, množice so se zganile, 
kmet je pozdravljal balkanske zmage. Novo življenje je 
zaplapolalo po zamrlih žilah slovenske zemlje: narod je 
zaslutil prva znamenja velikega odrešenja in osvoboje- 
nja. 
Tudi v uredništvu je zavelo novo življenje. Od vseh stra- 
ni so se oglašali sodelavci in sobojevniki. Že pozabljeni 
borci polpreteklih časov so pošiljali pozdrave. Vzbudile 
so se velike nade, ki jih je poznala doba sedemdesetih 
let. Da, v dušečem ozračju domačega duhamornega bo- 
ja smo postali maloverni. Nismo bili več zmožni visokih 
misli in velikih ciljev. Zdaj se je zasvitalo ... 
»ki seje naivno sprehajal s srbsko šajkačo vsak 
dan na vrtu svojega stanovanja pod Rožnikom 
in nagajal detektivom«.21 Iz Beograda sta dopise 
pošiljala Radešček in V. J. Jelenec. Dan je imel 
svoje dopisnike tudi na Cetinju in v Solunu. 
Dejansko so se pri Dnevu pomešali med seboj 
različni interesi: narodni, projugoslovanski, sr- 
bofilski, protiklerikalni, mladoliberalni, nad- 
strankarski... Dan so sprva vodili in pisali mlado- 
liberalci z Adolfom Ribnikarjem na čelu. Podob- 
no kot Jutro je mlado krilo liberalne stranke tudi 
Dan uporabljalo za boj proti staremu krilu v libe- 
ralni stranki in proti katoliški stranki. Učiteljska 
tiskarna je npr. naročila izrabljanje raznih afer za 
besno »farško gonjo«, ki so se je ji upirali celo 
uredniki. Po Lahovem prevzemu uredništva je- 
seni 1912 je prišlo do preloma z mladoliberalci. 
Dan naj bi odslej napadal liberalce prav tako kot 
katoliški tabor.22 »Glavni urednik lista dr. Ivan 
Lah je namreč v svojem idealizmu hotel posveča- 
ti glavno pažnjo jugoslovanski propagandi, to- 
da lastnikom lista seje zdela ta nevarna,« je za- 
pisal Fran Erjavec. »Zaradi tega je prišlo tudi po- 
novno do hudih konßiktov med uredništvom in 
lastništvom. Ker dr. Lah ni prenehal s svojo ire- 
dentistično pisavo, je izjavila učiteljska organi- 
zacija dne 14. februarja l. 1914. v 'Učit. Tovari- 
ši bilo več treba bodrilnih besed in vzpodbujajočih ge- 
sel. Narod je sam pisal svoj list. T. zv. javno mnenje je 
postalo silnejše od njih, ki so ga hoteli delati. Kdor bi se 
skušal postaviti proti njemu, bi ga podrlo. Zato je bila 
radost delati v teh časih. Od takrat je 25 let. Četrt stolet- 
ja! Kakšne izpremembe! 
Kot šef nisem bil, kakor bi bil moral biti. Nisem mogel 
dati popolne svobode svojim sodelavcem, ker je sam ni- 
sem imel. Ne smemo pozabiti, da je bil 'Dan' last 'Uči- 
teljske Tiskarne', in učiteljska organizacija je morala va- 
rovati svoj videz zvestobe in vdanosti do avstrijske dr- 
žavne misli. Tudi honorarjev niso prejemali, kakor so 
zaslužili, ker ni bilo kreditov na razpolago. A vsi so dela- 
li vztrajno in marljivo brez ozira na vse nadloge in teža- 
ve, ker so se zavedali, da služijo ideji. Tako smo se borili 
preko vseh zadreg in zaprek in čim bliže je bilo leto 
odrešenja, tem bolj je vsa naša zemlja odmevala v eni 
sami misli, ki je iskala potrdila svoji veri v tiskani črki, 
čeprav je bila ta črka zastrta, kajti na dnu odločilne be- 
sede se je skrivala veleizdaja« (Ivan Lah, ¡Radikalno no- 
vinstvo pred vojno; Življenje in svet, 1937/11, str. 172- 
173). 
18  Ivan Lah, Knjiga spominov, Ljubljana 1925, str. 51. 
79 Po: Ivan Lah, »Radikalno novinstvo pred vojno; Življe- 
nje in svet, 1937/11, str. 173-174. 
20 Pravtam, str. 174-176. 
21 Po: Stano Kosovel, »Novinarski začetnik pred 24 leti; 
Življenje in svet, 1937/11, str. 179. 
22 Po: Fran Erjavec, »Slovenska politika od L 1907 do pre- 
vrata*, Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem, 
Ljubljana 1928, str. 193 in 209- 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 37 
šu ', da 'Dan ' ni njeno glasilo in da sploh nima z 
njim nobenih stikov.«20 
Dan se je postavil na stran južnoslovanskih 
bratov in s tem zavzel enako stališče kot nekdaj 
Jutro. Znova so postale dovoljene »srbijade«, saj 
so nenazadnje tako želeli Dnevovi bralci in na- 
ročniki.24 Dan je podrobno poročal o aktualnih 
dogodkih na Balkanu, katerim je posvetil tudi 
redne podlistke »Vojna na Balkanu«, »Balkanska 
vojna«, »Vojna«, »Pismo iz Belgrada« idr. Po- 
ročevalec Dneva med 1. balkansko vojno je bil 
Milan Plut. 
Političnim ciljem skrajno liberalnega Dneva in 
njegovim propagandnim vojnam je služila tudi 
množica karikatur, ki so se v časniku pojavile fe- 
bruarja 1912 - v drugem mesecu izhajanja. Zlasti 
pogoste so kmalu postale karikature, posvečene 
balkanskim dogodkom. V letih 1912-1914 se jih 
je zvrstilo okrog 200, kar predstavlja velik delež 
vseh karikatur v Dnevu. Dan in Jutro sta bila pr- 
va slovenska časnika, ki sta objavljala tudi kari- 
kature. 
Eden stalnih karikaturistov Dneva, Maksim 
Gaspari (1883-1980), ki je sicer bolj znan kot sli- 
kar in ilustrator motivov iz kmečkega življenja, je 
npr. za 286. št. Dneva, ki je izšla pet dni po izbru- 
hu vojne na Balkanu, narisal »Črnogorca«, »Srbi- 
na«, »Bolgara« in »Grka«, ki podijo »Turčina« pre- 
ko evropskih meja nazaj v Azijo. Karikaturo 
spremlja »Pesem od vojske«, ki jo je »zložil klub 
veteranov«. Odlomek iz pesmice se glasi: »Črno- 
gorec je junak, / on dalje prvi bojni znak: / on 
vajen je na boje - /pozna junake svoje. /.../ To 
drugim je užgalo kri/na Turka so junaško šli -/ 
23 
24 
Fran Erjavec, »Slovenska politika od l. 1907 do prevra- 
ta*, Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem, 
Ljubljana 1928, str. 216-217. 
Po: Ivan Lah, Knjiga spominov /Ječe - Moja pot - Dan 
1914, Ljubljana 1925, str. 15- 
že združene njih trope/pode ga iz Evrope.« Na- 
to se redno vrstijo karikature na temo vojne in 
nemirnega političnega položaja na Balkanu, ki 
jih poleg Gasparija začnejo risati tudi drugi kari- 
katuristi (zelo pogosto se pojavlja signatura 
»JS«). V 287. št. je Dan objavil tudi zemljevid Bal- 
kana. Zemljevid Balkana je visel tudi pred Uči- 
teljsko tiskarno na Frančiškanski ulici 8 v Ljublja- 
ni, tako da so Dnevovi bralci lahko zasledovali 
»vse bitke in premikanje armad, kar bo na zem- 
ljevidu vsaki dan označeno z zastavicami«.2b 
Mnoge karikature skrivajo posrečene likovne 
metafore in pronicljive analize tedanjega politič- 
nega položaja. Karikatura »Londonska mirovna 
konferenca« v št. 369 npr. razkriva nezmožnost 
tako ali drugače vpletenih evropskih držav, da bi 
z diplomatskimi sredstvi rešile vojno na Balka- 
nu. »Če enkrat ti možje/se iz spanja prebude -/ 
Evropa vsa veselo vest/o miru naj izve,« modru- 
je golob miru v odlomku iz spremljajoče pesmi- 
ce. Gaspari je narisal 11 za diplomatsko mizo 
spečih diplomatov, nad katerimi se zaman spre- 
letava golob miru z oljčno vejico v kljunu. »Vka- 
rikaturah, pesmih in dovtipih smo se norčevali 
iz evropskih in avstrijskih diplomatov, ki so stali 
pred težko nalogo, kako bi rešili pred rastočo 
balkansko silo Turčijo, Albanijo in - sebe,« se je 
spominjal Ivan Lah.26 »Naš program je bil: revolu- 
cionarno jugoslovanstvo, zato smo seposmeho- 
vali avstrijski politiki in diplomaciji, kajti vedeli 
smo, daje nezmožen, kdor je smešen. Treba je 
bilo ubiti v našem narodu staro sveto spoštova- 
nje do Dunaja in vzbuditi dvom in nezaupanje 
do vsega, kar je prihajalo od tam. Hvala Bogu, 
da so nam politiki in diplomati dali mnogo prili- 
ke, da smo mogli vršiti svoj program. Ni dvoma, 
da so hoteli rešiti prestiž' države in njen ugled, 
toda nam so bili ravno v tej resni pozi tako sme- 
šni, daje bil vsak njihov uspeh za nas polomija ' 
in nasprotno: njih polomija je bil uspeli za nas. 
Naše delo je uspešno naredovalo in nas je veseli- 
lo, ko smo čutili, da čimdalje bolj prodiramo v 
široke mase.«21 
Na karikaturi »Angel miru želi Evropi srečno 
novo leto« v 366. št., prvi številki Dneva za leto 
1913, je bil predstavljen angel miru z zavezanimi 
očmi, ki sedi na topu. Na karikaturi »Angel miru 
poje slavospev miroljubni Evropi« v št. 422 je na- 
25 
26 
27 
Po: Dan, 1912/284. 
Ivan Lah, Knjiga spominov /Ječe 
1914, Ljubljana 1925, str. 59. 
Ivan Lah, Knjiga spominov /Ječe 
1914, Ljubljana 1925, str. 64-65- 
Moja pot - Dan 
Moja pot - Dan 
VSE ZA ZGODOVINO 
38 ZGODOVINA ZA VSE 
Angel miru poje slavospev miroljubni Evropi. 
mesto angela miru narisana suhljata pevka s pal- 
movo vejico, ki sedi na rezilu noža. Karikatura 
»Zemeljska os« oziroma »Evropa ob času svetov- 
ne vojne« prikazuje zemeljski globus, nasajen na 
novo os - puško. Na karikaturi »Turek in evrop- 
ski mir« v 386. št. je neznani karikaturist »mir« 
predstavil s sodom smodnika, ki ga lahko vžge 
vsaka iskra... 
V št. 426 je Dan karikaturam na naslovnici pri- 
družil še »Tedensko kroniko«, ki se je začela red- 
no pojavljati na tretji strani ponedeljkovih šte- 
vilk. Pregled važnih dogodkov preteklega tedna, 
med katerimi so seveda prevladovale novice z 
Balkana, je bil napisan v verzih in opremljen s 
karikaturami (št. 433,440,447,453,460,467,481 
in 508). 
Zaradi velikega zanimanja za vojno na Balka- 
nu so se pri Dnevu, podobno kot 35 let poprej 
časnikar, dramatik, pripovednik in satirik, ured- 
nik satiričnega lista Brencelj (1869-1875; 1877- 
1886) Jakob Alešovec (1842-1901), odločili izda- 
ti posebno brošuro, posvečeno balkanskim do- 
godkom. Knjižica Balkanska vojna v karikaturah 
in pesmih je izšla 12. aprila 1913 kot priloga 464. 
št. Dneva. Naprodaj je bila za 20 vinarjev, naroč- 
niki Dneva pa so jo dobili zastonj. V brošuri je bil 
na 72 straneh poleg 80 karikatur, ki so se več ali 
manj že pojavile v Dnevu, objavljen tudi pregled 
najpomembnejših vojnih dosežkov štirih bal- 
kanskih protiturških zaveznikov, pesem Antona 
Aškerca (1856-1912) »Jek z Balkana«, vrsta pri- 
ložnostnih Dnevovih pesmic in šaljiv sestavek o 
cenzuriranju Dneva. Ovojni list brošure je bil ti- 
skan v dveh barvah na nekoliko tršem, obarva- 
nem papirju. 
»Že v par dneh izide 'Balkanska vojna v karika- 
turah'«- je bralce obveščal Dan. »Cela knjiga bo 
obsegala zanimiv zgodovinski pregled kako so 
se vršili dogodki na Balkanu od dne do dne - od 
začetka vojne - do danes. Knjiga bo obsegala 
okoli 80 strani in bo bogato ilustrirana. Edina 
knjiga te vrste pri nas. Prodajala se bo po vseh 
trafikah po 20 vinarjev. Oni naročniki, ki plačajo 
naročnino do 1. junija dobe knjigo zastonj. Na- 
ročniki, ki imajo plačano naročnino do 1. jun. 
naj se priglasijo, da jim knjigo pošljemo. Kdor še 
ni poravnal naročnine, naj to stori čim preje in 
naj pripiše, da dobi 'Balkansko vojno v karika- 
turah' brezplačno. Vsak drug ki želi knjigo dobi- 
ti, naj pošlje 30 vin. v znamkah. Prodajalce 
'Dneva'po deželi prosimo, da nam čim preje ja- 
vijo, koliko izvodov naj jim pošljemo«• 
Uvodnik brošure je sporočal: »Leto 1912. bo 
stalo z zlatimi črkami zapisano v zgodovini 
Evrope. To leto je prineslo s seboj 
28 Dan, 1913/455. 
»V začetku prihodnjega tedna bomo začeli razpošiljati 
našo zbirko 'Balkanska vojna v karikaturi'. Kljub veli- 
kim stroškom smo določili knjigi nizko svoto 20 vin. za- 
to, da si jo vsak lahko kupi in jo shrani za spomin. Naša 
želja je, da se ta knjiga razširi po vsej slovenski zemlji in 
da se ohrani potomcem za spomin na sedanjo balkan- 
sko vojno. Zato smo knjigi spredaj dodali kratek pre- 
gled, kako so sledili balkanski dogodki drug za drugim. 
Tako bo imel v rokah vsak dober pregled ob enem pa 
slike in pesmi, ki proslavljajo slovanske zmage in se 
smejejo turški mizeriji. Povedali smo že, da dobe naroč- 
niki, ki plačajo naročnino do 1. jun. knjigo zastonj, oni 
pa ki niso naši naročniki, naj pošljejo 30 vin. v znamkah 
in dobe knjigo takoj ko izide. Trgovci po,deželi naj nam 
sporoče, koliko izvodov naj jim pošljemo« (Dan, 1913/ 
458). 
»Jutri zjutraj izide 'Balkanska vojna v karikaturah in pe- 
smih'. Opozarjamo vse naše čitatelje, da izide 'Balkan- 
ska vojna' kot 'Priloga' sobotne številke 'Dneva'. Jutriš- 
nja številka s Prilogo bo stala 26 vinarjev. 
- Lahko rečemo, da bo 'Balkanska vojna' dar, ki se ga bo 
vsak razveselil. Hoteli smo ustreči svojim naročnikom 
in čitateljem - zato smo določili tako nizko ceno. Bogato 
ilustrovano delo na 70 straneh za - 20 vin. Upamo, da 
bodo naši znanci in prijatelji znali to vpoštevati. Naša 
želja je, da se 'Balkanska vojna' razširi po vsem Sloven- 
skem in, da ostane med narodom kot spomin na veliki 
boj balkanskega slovanstva! 
Navodila: 'Balkansko vojno v karikaturah in pesmih' do- 
bi vsak, kdor kupi jutri 'Dan', ki bo stal s prilogo vred 26 
vin. -Jutri prejmejo 'Balkansko vojno' po pošti vsi naši 
naročniki, ki so plačali do meseca junija naročnino. - 
Novi naročniki dobe knjigo zastonj, ako plačajo naroč- 
nino naprej. - 'Balkansko vojno' dobi vsak, kdor pošlje 
30 vin. v znamkah. Enako dobe zastonj knjigo oni naši 
naročniki, ki dopošljejo naročnino do meseca junija. 
Knjigo pošljemo naknadno. - Ljubljanski naročniki, ki 
imajo plačano naročnino do mes. junija, prosimo, da se 
priglase v upravništvu, kjer dobe prilogo brezplačno, 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODO VINA ZA VSE 39 
Priloga „Dnevu" 
::   štev. 465. 
dne 12. aprila 
::   leta 1913.   :: 
•••••••••••••••••••••••••••••• •••••••••••••••••••••••••••••••••••••• 
D 
D 
D 
n 
a 
a 
a 
a 
D 
• 
D 
• n 
D 
D 
D 
D 
D 
• 
• 
• 
• 
• 
D • n 
D 
• 
Izdal „Dan".  Cena 20 vin. 
Ljubljana 1913. 
Založila „Učiteljska tiskarna". 
n 
• 
• 
• 
• 
• • • 
•  
D • 
D • • • 
D • • 
• 
D 
• 
D • • 
D 
=4,g 
D 
• 
• 
VSE ZA ZGODOVINO 
40 ZGODOVINA ZA VSE 
'Osvobojenje Balkana'. 
Leto 1912pa bo za vse veke pomenilo najslav- 
nejšo dobo v življenju naših jugoslovanskih bra- 
tov, ki so se proti volji Evrope z lastno silo osvo- 
bodili 600letnega turškega jarma. Zato bo to le- 
to pomenilo za vselej: 
'Osvobojenje Jugoslovanov'. 
S tem pa bo leto 1912. dobilo velikanski pomen 
v zgodovini slovanstva sploh, ker bo stalo, kot 
mejnik med dvema dobama: med suženjstvom 
in svobodo. Leto 1912. seje končalo z 
'Zmago Slovanstva'. 
Naravno je, da je imelo v tem času časopisje 
mnogo dela. Spoznali smo, kako malo smo poz- 
nali svoje južne brate. Zato smo takoj ob začet- 
ku vojne posvetili v njih preteklost, v zgodovino, 
v dobo njih stare slave in težke sužnjosti - v čase 
njih trpljenja in bojev. Šele potem smo mogli ra- 
zumeti njih velike zmage. 
'Dan 'je v tem oziru vestno vršil svojo dolžnost. 
Kdor gaje citai vsak dan, je dobil jasno sliko o 
velikem boju, ki seje vršil na jugu. 
'Dan 'je prinašal zgodovinske spomine, popise 
krajev - zanimiva poročila z bojišč. 
'Dan ' je prinašal tudi karikature, ki so v pravi 
luči pokazale Turke in njihove prijatelje. Bilo bi 
škoda, ako bi te slike ostale pozabljene, zato smo 
se odločili, da jih izdamo svojim čitateljem v spo- 
min in zabavo. Čez desetletja bodo gledali naši 
otroci, kako seje bil boj na Balkanu. 
ali da to naroče raznašalcu. (Ker je priloga obsežna, je 
nemogoče, da bi jo raznašalci ob enem z listom zjutraj 
raznesli.) - Trafike prosimo, da se ravnajo po sledečih 
navodilih. Da ne bo v soboto zamude, jim pošljemo pri- 
logo 'Balkanska vojna' že danes zvečer. - Z današnjo po- 
šiljatvijo prejmejo naslovni list, ki naj ga razobesijo na 
vidnem mestu. Jutri dobe obenem z listom reklamne 
tablice. Za prilogo dobe 10 %, - Opozarjamo, da se sme 
prodajati priloga po trafikah samo z listom skupaj in 
stane jutri skupno 26 vin. List sam se sme prodajati po 
navadni ceni. Kolikor bo prilog ostalo, naj jih nam poš- 
ljejo nazaj, ker se bo smela priloga pozneje prodajati 
sama po knjigarnah. Opozarjamo, da vsled obilnih na- 
ročil priloga lahko v par dneh poide, zato je najprimer- 
neje, da si jo kupi vsak z jutrišnjim 'Dnevom'« (Dan, 
1913/464). 
»Zadnji čas je izšlo na jugu in drugod mnogo zbirk raz- 
nih pesmi, slavospevov in šaljivih pesmi, v katerih se 
opevajo balkanski dogodki. Zbirko slavospevov bi pri 
nas v sedanjem času ne mogli izdati - ker so se le malo 
oglasili v javnosti slavospevi. Imeli smo le par slučajev. - 
Ko je bila osvobodilna vojna na Balkanu leta 1876., so 
Vojna sama je prinesla s seboj mnogo trpljenja 
in žalosti, toda to, kar so počeli razni turški pri- 
jatelji, je imelo v sebi toliko smešnega, da to za- 
služi svoj spomin. 
Za uvod podajamo pregled glavnih dogodkov 
na Balkanu, na to pa popis cele vojne - kakor jo 
je prinesel 'Dan' v slikah in pesmih. 'DanV9 
Naslovnico brošure je krasila podoba dolgola- 
sega, mišičastega mladeniča, nekakšnega poo- 
sebljenja strahotne »revolucije«, ki udriha po 
turški prestolnici Carigradu oziroma Istanbulu. 
Karikatura neznanega risarja je bila v 395. št. 
Dneva objavljena pod naslovom »Revolucija v 
Carigradu« obenem z istoimensko pesmico. 
Lahko bi se nanašala tudi na mladoturško revo- 
lucijo leta 1908, najverjetneje pa mladenič pred- 
stavlja moč balkanskih držav. 
Mnoge karikature v brošuri so ilustracije pe- 
smic, npr. karikatura »Balkanski narodipokopu- 
jejo 'status quo'« {št. 293), na kateri personifika- 
cije balkanskih narodov nosijo krsto z napisom 
Stritar, Krilan in Gregoričič opevali trpljenje in boj ju- 
goslovanskih bratov v pesmih, ki bodo ohranile trajno 
vrednost. Pozneje je A. Aškerc pel o balkanskih bojih in 
je prerokoval zmago. Žal, da mu ni bilo dano dočakti te 
lepe dneve, ko je vstala balkanska svoboda. Brez dvoma 
bi bil naš pesnik pozdravljal zmago svobode, ki jo je 
slutil tako blizu. Edini 'Dan' je v slikah in pesmih sprem- 
ljal balkanske vojne - in te slike in pesmi naj se ohranijo 
našim potomcem za spomin. Zato smo izdali 'Balkan- 
sko vojno'. Ta knjiga je edina te vrste pri nas - in tudi 
drugod - doslej nimamo še nič podobnega - dasi se je 
zgodilo na račun Turkov mnogo šal in dovtipov. K pub- 
likacijam te vrste bomo Slovenci z lahkim srcem položi- 
li svojo 'Balkansko vojno', saj se v nji kaže naša odločna 
slovanska duša, ki je spremljala balkanske dogodke kot 
svoje. Zato je želeti, da se knjiga razširi povsod. Drugo 
izdajo bomo deloma spopolnili in ji dodali še par slik. 
Širite 'Balkansko vojno' povsod« (Dan, 1913/469). 
29 Balkanska vojna v karikaturah in pesmih, Ljubljana 
1913, str. 1-2. 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 41 
»status quo«, ki so ga na Balkanu želele ohraniti 
evropske velesile. Na krsti kleči premagani Tu- 
rek, v pogrebnem sprevodu so se razvrstili An- 
glež, Francoz, Rus in Avstrijec, skrit za hribčkom 
jih opazuje Italijan. »Dovoljste nam gospodovali, 
/ med seboj z nami kupčevali, /za mir evropski 
vam mar ni, /če Turčin kolje in mori,/vam mar 
ni za uboge brate, / vam za dežele je bogate:/to 
delal je vaš 'status quo' •/ kot bilo je, tako ne 
bo!...« Na Gasparijevi karikaturi »Vihar na Balka- 
nu« (št. 297) Bolgarijo, Črno goro, Grčijo in Srbi- 
jo poosebljajo nevihtni oblaki. Iz njih švigajo 
strele proti turškemu sultanu, ki se poskuša zaš- 
čititi z dežnikom - »Ko se bodo vsi združili, / točo 
bodo na te zlili - / in narasle te vode - / v Črno 
odneso morje.« Karikatura »Prepir dveh sulta- 
nov« (št. 315), na kateri se prerekata stari sultan 
Abdul Hamid (vladal je od 1876 do 1909) in sul- 
tan Mehumed (Mehmed V. Resad (1909 do 
I9I8)), je obudila spomin na mladoturško revo- 
lucijo I9O8 in opozorila na aktualna nasprotova- 
nja med mladoturki in staroturki. Bojevnik, ki na 
karikaturi »Bolgari pred carigrajskimi vrati« (št. 
324) junaško trka na vrata turške prestolnice, 
personificira Balkansko zvezo. Na karikaturi 
»Sultanov konec« (št. 328) sultan Mehmed, ki se 
je iz strahu pred Bolgari opijanil, v spremstvu ha- 
remske huriske ali hurije (deviške lepotice, ki v 
muslimanskih nebesih razveseljuje vernike) Se- 
lime zapušča Carigrad. 
»Povest o nemških stenicah« (št. 333), ki je bila 
opremljena s primerno karikaturo, je pripove- 
dovala, da so se zaradi nemirov na Balkanu - 
»ker seje miroljubna armada umikala inje kul- 
turni albanski narod doživel bridko preganja- 
nje« - stenice, bolhe, uši in druga golazen napo- 
tile v Evropo. »Ker so namreč v 'Simplicissimu- 
su\ v 'Mušketi' in v drugih nemških listih [op. 
münchenski satirični list Simplicissimus (1896- 
1967) in dunajski satirični list Die Muskette 
(1905-1941)] toliko čitale o sebi - so mislile, da v 
ostali Evropi ne živi njih rod in so odšle na pot. 
Toda kako so se začudile, ko so dobile takoj v pr- 
vih madžarskih in drugih mestih - ko so prišle 
čez mejo - vsa bivališča tako napolnjena - da 
so morale oditi naprej. Zato so šle čez nemški 
Gradec in Semerink proti Dunaju. Tam pa jim je 
prišla nasproti posebna deputacija - kije čitala 
o njih pohodu v nemških listih - in jih za božjo 
voljo prosila, naj ne gredo na Dunaj, ker je zna- 
no, daje tam največ te vrste rodu. 
'To je čudno', so se čudile balkanske stenice, 
me 'smo mislile, da jih tu sploh ni, ker so vedno 
samo o nas pisali! Kam bi sedaj?' 
'Pojdite v Berlin ali v Monakovo,' so svetovale 
dunajske sestrice, 'tam so tudi pisali o vas'. 
Procesija črnih romaric z Balkana seje razde- 
lila inje šel vsak del svojo pot. Zraven sópele ti- 
sto lepo pesem: 
'Oj zdaj gremo, oj zdaj gremo, 
nazaj nas več ne bo... '« 
»... umetniško tako uglednemu listu, kakor je 
'Simplizissimus', hodijo same uši in stenice po 
glavi, kadar je treba pisati o Jugoslovanih,« je v 
knjigi o jugoslovanskem vprašanju leta 1912 za- 
pisal Vladimir Knaflič (1888-1943), ki je menil, 
da se v avstrijskem nemškem tisku zrcali »vsa z 
nadutostjo in lahkovernostjo pomešana neved- 
nost nemškega špispurgarja«. Knaflič je nadalje- 
val: »Ne izgovarjajte se, da je to satira ali pa 
umetnost; to ni umetniška produktivnost, mar- 
več buržoazna borniranost. In kakor cenim v 
drugih ozirih može krog 'Simplizissima' in dru- 
gih podobnih žurnalov, jim očitam zaradi nji- 
hovega postopanja napram nam pristranost in 
zlobnost. 
Tuje treba tudi omeniti Maksimilijana Harde- 
na [op. nemški igralec in časnikar Maximilian 
Harden (1861-1927), mdr. izdajatelj tednika Die 
Zukunft (1892-1922) in kulturni kritik], tega ti- 
pičnega predstavnika buržoazne nemške žur- 
nalje, to čudno mešanico usiljivosti, reakcio- 
narstva in liberalizma. Ta mož, kije bil baje pri- 
jatelj Bismarckov (pokojnik se proti tej skrunitvi 
itak ne more več braniti in sodobna Nemčija 
vendar ne čuti več te skrunitve), nima za naro- 
de na Balkanu, ki daleč presegajo oni del nemš- 
ke buržoazije, ki se s to vrsto žurnalje identifici- 
ra, drugih besed nego 'Lausvölker' in podobno. 
Naj se šteje nemškemu narodu v dobro, da je 
vendar neka manjšina balkanskim narodom 
pravična, čeprav je 90 % naroda v vrstah žur- 
nalje ali pa nji sorodne diplomacije. /.../ 
Toda žurnalja ne vpošteva 5 do 7-stoletnega 
suženjstva pod turškim jarmom, na spominja se 
velikanske borbe nemškega naroda proti Napo- 
leonu L, marveč svojo lastno zgodovino in last- 
no preteklost, koje sledovi se še poznajo v seda- 
njosti, zasmehuje v osvobodilnem boju jugoslo- 
vanskih narodov. Vse stenice, kiso polnile v zad- 
njih letih predale turkofilnega časopisja v sred- 
nji Evropi, so izraz dalekosežnega posteničenja 
žalostnega meščanstva, ki seje nekoč osvobodi- 
lo zato, da sedaj zasužnjuje druge. Simplizissi- 
move stenice in Hardenove uši so vredne sodob- 
nice poljskega razlastilnega zakona.«30 
VSE ZA ZGODOVINO 
42 ZGODOVINA ZA VSE 
Nemški vol pred Balkanom. 
Karikatura »Nemcipred Balkanom« (št. 311) je 
delo Frana (Franceta) Podrekarja (1887-1964), 
po zaslugi sodelovanja z Dnevom v tem času 
enega najbolj zaposlenih slovenskih karikaturi- 
stov. Nemški bik Mihel (namig na figuro nemš- 
kega Michela, ki na karikaturah od srede 19- sto- 
letja predstavlja tipičnega Nemca) grozeče gle- 
da proti vhodu v Balkanski savez, napis na vratih 
sporoča: »Ulazka više nema!!«. Tudi Gasparijeva 
karikatura »Turški kragulj in balkanski sokol« (št. 
378 in 391) obe sprti strani prikazuje s pomočjo 
preprostih personifikacij: kragulja za Turčijo in 
sokola za Balkansko zvezo. 
Na turška grozodejstva je opozarjala Gaspari- 
jeva karikatura »Edina zmaga Turkov, ki sojo do- 
segli v neki srbski vasi, prednoje tja dospela srb- 
ska osvobodilna vojska« (št. 305) s Turki, ki mori- 
jo otroke in žene. Na karikaturi »Sultanova moli- 
tev« (št. 357) Sultan moli pred kupom turških 
trupel: »Alah, Alah, /potolaži me v tej boli!... /Ka- 
mor gledam / naokoli / vsepovsod /po bojnem 
polji/ Turkov trope -/ki ne vstanejo nikoli...« 
•i0 Vladimir Knaflič, Jugoslovansko vprašanje / Politična 
razmišljanja o priliki balkanske vojne, Ljubljana 1912, 
str. 82-83- 
Sultanova molitev. 
Na Gasparijevi karikaturi »Balkanska boginja 
osvete nadSkadrom in Odrinom« (št. 406) bogi- 
njo maščevanja, t.j. »srbsko-bulgarsko vojsko«, 
predstavlja do zob oboroženi bojevnik, ki bo 
pravkar prerezal pajčevinasto nit, na kateri visita 
Skadar in Odrin - mesti bosta padli. 
Na nenaslovljeni Gasparijevi karikaturi angel 
predstavnikom evropskih velesil prepoveduje 
vstop na Balkan: »Dajte mir, gospodje, ako hoče- 
te, da bo mir med vami. Moj glas je: Balkan bal- 
kanskim narodom.'« (št. 316). Vendar (ne)vmeša- 
vanje velesil nikakor ni bil pogoj za mir na Balka- 
nu, kar je nazorno prikazala karikatura »Spor 
med balkanskimi bojevniki«, ki je bila objavljena 
v sklopu rubrike »Tedenska kronika« (št. 447). 
Na karikaturi »Albanec in velesile« (št. 420) je 
Gaspari narisal velikanskega albanskega bojev- 
nika, ki je razpotegnil svoje telo preko Skadra, 
Peči, Prizrena in Ohrida. Pesmica razkriva, da 
ima vsaka izmed velesil z Albanijo svoje načrte. 
Rus: »Dovolj je vojske in krvi -/če ta junak tu 
obsedi -/grmel topov in pušk bo grom: /Balkan 
balkanskim narodom/« 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 43 
Zdravniški nasvet Turku na Gasparijevi karika- 
turi »Turški bolnik in nemški zdravnik« (št. 451) 
se je glasil, da mu lahko pomaga le še par milijo- 
nov nemških pilul. Karikatura »Turški konkurz« 
(št. 438) prikazuje Turka, ki razprodaja svoje 
ozemlje, najprej Avstriji Bosno, nato Italijanom 
Tripolis, Grkom Kreto. »Mesta, trdnjave, džami- 
je, minarete, preproge, prestole, mošeje, tapete.« 
- »Vse po najnižjih cenah. Samo mir nam daj- 
te!!« 
najbolj oddaljenih gorskih krajev in nas le vese- 
li, da smo dosegli svoj namen.«3I 
Konec komedije. 
Naslov zadnje karikature oziroma »zaključne 
slike« v brošuri je »Konec komedije«. Karikatura, 
ki je bila objavljena tudi v 466. št Dneva, prikazu- 
je Turka, obešenega na vislice pred Odrinom. 
Dan je po Jutru prevzel tudi nekaj modernih 
tržnih prijemov, med drugim učinkovito ulično 
kolportažo. Za razliko od obeh tedanjih sloven- 
skih ljubljanskih dnevnikov, Slovenca in Sloven- 
skega naroda, ki so ju naročniki prejemali po po- 
šti ali preko raznašalcev, je Dan podobno kot Ju- 
tro izhajal zjutraj. Naprodaj je bil tudi v trafikah. 
Balkanska priloga Dneva je zaradi aktualne te- 
me in privlačnega ter slikovitega načina njene 
obravnave postala velika uspešnica. V nekaj ted- 
nih so jo prodali kar v 30.000 izvodih. Za drugo 
izdajo pa je uredništvo hitro prejelo prek 2.000 
naročil. »Vsi tisti, ki smo jim poslali Balkansko 
vojno na ogled, so polni hvale o tej lepi knjigi in 
jo toplo priporočajo tudi po drugih slovanskih 
deželah. Skoraj gotovo bodo tudi drugod izšle 
podobne zbirke in se bo pokazalo, da nismo 
zadnji. 
Od več strani smo prejeli priznanje za 'Bal- 
kansko vojno'. Menda je edina knjiga, o kateri 
sesodi - da je prepoceni. Naša želja pa je, da si 
to knjigo vsak kupi in ohrani za spomin. Dobi- 
vamo naročila iz vseh slovenskih pokrajin in iz 
Boj za Drač. 
(Prepir dveh vnjakov.) 
Naklada bi bila še večja, če ne bi policija načr- 
tovane druge izdaje konfiscirala. »Včeraj opold- 
ne smo naenkrat dobili poročilo, da je drž. 
pravdnik 'Balkansko vojno'konfisciral in sicer 
po § 58. drž. zak. konfisciranje boj za Drač,« je 
Dan obveščal bralce.32 Na spornih straneh 54 in 
55 je bila objavljena pesem »Boj za Drač/ (Prepir 
dveh vojakov)«, v kateri se dva vojaka - najbrž 
gre za srbskega in avstrijskega vojaka - prepirata 
za albansko pristanišče Drač. Srbi so Drač zased- 
li 28. novembra 1912. Pesmica »Boj za Drač« in 
karikatura sta bili objavljeni tudi v 335. št. Dneva. 
Dnevu se zaplemba ni zdela logična, saj je bila 
brošura dotlej že 14 dni v prodaji, med ljudi je 
šlo že 8.000 izvodov in nikomur ni prišlo na mi- 
sel, da je v njej veleizdaja. Na račun zadnjih do- 
godkov na Balkanu se je vendar porodilo mno- 
go karikatur in dovtipov, a vsi časniki so imeli 
mir, šele čez 14 dni pa so v državnem pravdniš- 
tvu v Ljubljani ugotovili, da bi morali brošuro 
»Balkanska vojna v karikaturah in pesmih« kon- 
fiscirati, je razmišljalo uredništvo Dneva, pri ka- 
terem so odstranili iz brošure tista dva nevarna, 
konfiscirana lista, tako da je brošura obsegala 68 
strani. »Ostalo je še nekaj konfisciranih izvodov, 
s katerimi moremo postreči onim, ki se zglasijo 
te dni. Iz tega se vidi, koliko je vredno, kdor kupi 
pravočasno in ne zamudi prilike. Pišite hitro za 
'Balkansko vojno', ker se lahko zgodi, da bo še 
enkrat konfiscirana.«ìb Zaplemba je seveda sa- 
mo povečala zanimanje za brošuro: »Konfiskaci- 
ja je vendar najboljša reklama. Za tako delo, ka- 
kor je Balkanska vojna', ni treba mnogo rekla- 
me, kajti za 20 vin. je težko dati kaj boljšega. To 
so takoj spoznali vsi in zato je bila 'Balkanska 
vojna' tako hitro razprodana. Odkar pa so jo 
konfiscirali, dobivamo čim dalje več naročil - 
31 Dan, 1913/471. 
32 Dan, 1913/483- 
33 Po: 'Balkanska vojna' • konfiscirana*, Dan, 1913/480. 
VSE ZA ZGODOVINO 
44 ZGODOVINA ZA VSE 
žal, da jih je še samo nekaj izvodov na razpola- 
go in ne bo mogoče vsem ustreči. V par dneh je 
nebo več.«}4 
»Z dežele nam prihajajo poročila, da orožniki 
ljudem 'Balkansko vojno'konfisciraju,« \Q pisal 
Dan. »Ne vem, kdo je to orožnikom naročil - 
vprašali bi le: ali gotovi gospodje poznajo še kaj 
paragrafov ali ne. Kar ima kdo v roki, je njegova 
osebna last in nihče mu nima pravice jemati. 
Ako kdo kupi kako stvar, kije pozneje konfisci- 
rana, mu ne sme nihče njegovega izvoda konfis- 
cirati. Prepovedano je le konfiscirane stvari na- 
prej prodajati in razširjati. Zato je naravnost 
proti zakonu, ako se hoče ljudem jemati kar so si 
pošteno kupili. Sam zase torej sme imeti vsak 
'Balkansko vojno ' nekonfiscirano, prodajati pa 
se sme le na ta način, da se iztrgata str. 54 in 55. 
Cele knjige sploh ne sme nihče konfiscirati. To v 
ravnanje.«^ V Dnevu so se pritoževali tudi nad 
dejstvom, da je v nekaj izvodih, ki so jih prejeli 
po opravljenem cenzurnem pregledu, manjkala 
cela tretja tiskarska pola, t.j. 16 strani namesto sa- 
mo spornih dveh listov. »Vprašamo:po kakšnih 
pravilih je to dovoljeno. Last cenzure sta samo 
dva lista - •••• cela pola. Drugo je naša lastni- 
na, ti varuhi javnega reda in miru si torej dovo- 
ljujejo konfiscirati to, kar ni konfiscirano, oz. si 
laste tujo lastnino. Kaj pravi zakon o takih lju- 
deh. Vi varuhi zakona - spoštujte zakon sami in 
ne jemljite, kar ni vaše. Menda si mislite, daje 
proti slovenskim listom - vse dovoljeno!«*6 
Satirični sestavek »Bridke skušnje, ki jih je do- 
živel Figi Lipe na secirski mizi drž. pravdnika v 
noči dne 27. novembra leta gospodovega 1912, 
ker je dajal nove dobre nasvete slovenskim žur- 
nalistom«, objavljen na koncu brošure Balkan- 
ska vojna v karikaturah in pesmih, naj bi napisal 
»Pepe Radirka« na podlagi Figi Lipijevega pripo- 
vedovanja. »Figi Lipe« naj bi bil »stalen sotrudnik 
'Dneva'. Za svoj poklic je zelo poraben, ker ima 
dobre oči in zelo tanka ušesa. Zato zasledi mar- 
sikaj, kar bi sicer ostalo skrito pred svetom. - Ko 
se je začela vojna, seje odpeljal v Carigrad, pa se 
je kmalu vrnil, ker tam ni našel nič posebnega. 
Toliko pa je takoj spoznal, da Turki ne bodo 
zmagali. Ker je povedal svetu to resnico, kise je 
zdaj popolnoma potrdila, seje zelo zameril ljub- 
ljanskemu državnemu pravdniku. Prišla sta si 
večkrat navskriž, posebno zaradi konzula Proč- 
hazke in zaradi dobrih nasvetov, ki jih je dajal 
Figi Lipe redakciji 'Dneva' v onih hudih časih, 
ko smo bili skoraj vsak dan konfiscirani.«11 V sa- 
tiričnem prispevku, ki je sodil v niz podobnih 
prispevkov v Dnevu, kjer je Figi Lipe imel svojo 
rubriko, okrašeno s portretom, pokritim z nor- 
čevsko glavo, in gosjim peresom, je na šaljiv na- 
čin opisana ena izmed konfiskacij, ki so pogosto 
doletele Dan. 
Čeprav se je 1. balkanska vojna končala s slo- 
vansko zmago in so Turki ohranili samo ozek 
pas ozemlja okrog Istanbula, je Balkan še vedno 
veljal za krizno žarišče. Začasno vojno premirje 
in grožnjo novega spopada je upodobil Gaspari 
na karikaturi »Nova vojna« iz 400. št., na kateri 
Črnogorec, Bolgar, Srbin in Turek brusijo sablje. 
Balkanski junaki prepevajo: »Hajdjunaki, hajd- 
mo bratje, / dobro meče nabrusimo. /Ker molči- 
jo diplomatje, / mi z orožjem govorimo.«, Turek 
pa: »Slabo kaže, slabo kaže, /kosza kosom nam 
propada, / če se vojska ne izkaže - /pridejo do 
Carigrada.« Na nevarnost, ki ni prihajala iz turš- 
ke smeri, je opozarjala Gasparijeva karikatura 
»Črna gora in velesile« v št. 462. Črna gora je miš- 
ka, ki gloda oreh Skadar. Obkrožena je z mačka- 
mi z napisi evropskih velesil. Komentar h karika- 
turi se glasi: »Mačke bi miško že davno napale/ 
ko bise druga druge ne bale.« Mirovna konferen- 
ca je prisodila Skadar novoustanovljeni državi 
Albaniji, vendar ga Črnogorci niso nehali oble- 
gati, čeprav so velesile v začetku aprila v črno- 
gorskih vodah uprizorile »brodovno demonstra- 
cijo« proti Črni gori,38 ki jo je prikazala tudi kari- 
37 
34 
35 
36 
Dan, 1913/483- 
»Zopet neka] novega; Dan, 1913/487. 
Po: Dan, 1913/498. 
Vest o domnevnem izginotju avstrijskega konzula Os- 
karja Prochaske v Prizrenu in vicekonzula Ladlslausa 
von Tahyja v Mitrovici je novembra 1912 razburkala 
duhove v monarhiji in sprožila atmosfero vojne histeri- 
je. T. im. »afera Prochaska» seje končala, koje konzul 
Prochaska 25- novembra prispel nedotaknjen v Skopje, 
odkoder je lahko poslal svoje poročilo na Dunaj. Proc- 
haska seje vrnil v Prizren, avstrijsko zunanje ministrs- 
tvo pa Je od srbske vlade doseglo, da so srbske čete izka- 
zale čast avstrijski zastavi ob njenem ponovnem razo- 
bešanju na poslopju konzulata v Prizrenu in Mitrovici. 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 45 
katura »Demonstracija evropskih velesil pred Čr- 
no Goro« v 456. št. Dneva. »Ker so vsi Crnogorci 
na vojni«, na karikaturi samo črnogorske žene 
opazujejo, »kako prihajajo velesilne ladje.« Čr- 
nogorci so Skadar zavzeli 22. aprila, a so ga čez 
tri tedne morali proti odškodnini zapustiti, saj so 
jim velesile zagrozile z orožjem. V 457. št. je bila 
objavljena Gasparijeva karikatura z enakim na- 
slovom »Črna Gora in velesile«. Črni gori in nje- 
nemu detetu Skadru grozi peteroglavi zmaj, nje- 
gove glave pripadajo posameznim velesilam. Za- 
skrbljena Črna gora: »Ubogo dete, komaj sem te 
osvobodila iz turških rok - že te hoče vzeti pete- 
roglavi zmaj.« 
Sledila je vrsta karikatur o junaškem črnogor- 
skem kralju Nikiti, ki je na začetku vojne kar sam 
napovedal vojno Turčiji, in njegovemu oblega- 
nju Skadra. Nikita oziroma Nikola I. (1841-1920) 
je bil od leta I860 knez, med leti 1910 in 1918 pa 
kralj Črne gore. V vojni s Turki v letih 1876/1877 
je več kot podvojil ozemlje svoje države. Karika- 
turisti v evropskih satiričnih listih so Nikolo I. 
upodabljali kot korpulentnega, v črnogorsko na- 
rodno nošo oblečenega moža. Za razliko od 
Dneva, v katerem je Nikola veljal za junaka, so 
namigovali na njegovo podkupljivost, lakom- 
nost, potuhnjenost oziroma zahrbtnost. Črno- 
gorce pa so evropski satirični listi in nasploh ča- 
sopisi za razliko od drugih balkanskih narodov, 
npr. Srbov in Albancev, predstavljali kot klen, 
preprost, a v bistvu simpatičen narod.39 V nemš- 
kih satiričnih listih so bili balkanski vladarji 
predstavljeni v negativni luči. »Mi smo kulturen 
narod. Čitamo radi 'Simplicissimus' in 'Musket- 
•• 
J9 
Po: Fran Erjavec, »Zmaga katoliškega gibanja / Sloven- 
ska politika odi. 1907. do prevrata; Zgodovina katoliš- 
kega gibanja na Slovenskem, Ljubljana 1928, str. 207. 
Po: Walter Peterseil, »Der Montenegriner in der Karika- 
tur; Nationale Geschichtsbilder und Stereotypen in der 
Karikatur, doktorska disertacija, Dunaj 1994, str. 539. 
te' in se smejemo karikaturam balkanskih vla- 
darjev,« je zapisal Ivan Lah.40 
Na karikaturi v 464. št. Dneva je časnikar Nikiti 
postavil vprašanje: »Veličanstvo! Evropa je zelo v 
skrbeh za Vašo usodo«, na katerega je prejel »Ča- 
su primeren odgovor« črnogorskega vladarja: »A 
jaz - za usodo Evrope.« Karikatura »Blokada Čr- 
ne Gore« v 472. št. prikazuje Nikito, ki kot nekak- 
šna ogromna skala brani svojo državo. Nanj z 
ene od ladij strelja personifikacija Evrope, Nikita 
izjavlja: »Šta me briga Evropa«. V št. 473, ki ji je 
bila prav tako priložena brošura Balkanska voj- 
na v karikaturah in pesmih, je sledila karikatura 
»Nikita in Skader«, na kateri Evropa Nikiti za go- 
reči Skadar ponuja denar. Komentar: »Kralj Niki- 
ta je prišel v hude skušnjave. Zapeljiva Evropa 
mu je ponujala 20 milijonov, če pusti Skader. Ni- 
kita seje odločil in rekel: Dobro je oboje: Najprej 
milijone -potem Skader.« 
Balkanski sv. Jurij. 
Skadar je padel 26. aprila, na Jurjev dan. V 482. 
št. je bila objavljena karikatura »Balkanski sv. Ju- 
rij«. Sv. Jurij je kralj Nikita, ki je pred odprtimi 
vrati v mesto Skadar odsekal glavo turškemu 
zmaju. 
Na karikaturi »Nikita in evropsko ladjevje« v 
485. št. Nikita kaže osle ladjam evropskih velesil. 
Sodeč po karikaturi »Dogovor med Nikito in 
Esadpašo« iz naslednje št. naj bi Nikita Essad-Pa- 
ši v zameno za Skadar obljubil Albanijo. Na kari- 
katuri »Nikita vleče Evropo za nos« iz 487. št. je 
bila upodobljena naslovna fraza (voditi za nos: 
varati ga). 
Pri Dnevu so izdali tudi razglednico s karikatu- 
ro »Nikita vrh Skadra«, ki je bila objavljena tudi v 
40 ¡van Lah, Knjiga spominov /Ječe 
1914, Ljubljana 1925, str. 53- 
Moja pot - Dan 
VSE ZA ZGODOVINO 
46 ZGODO VEVA ZA VSE 
477. št. Dneva, ob padcu Skadra. Na sredi gugal- 
nice, položene preko Skadra, stoji ogromen kralj 
Nikita. Na gugalnici se za ravnotežje borijo per- 
sonifikacije evropskih velesil, na eni strani Av- 
stro-Ogrska, Nemčija in Italija (Trozveza) ter na 
drugi strani Anglija, Francija in Rusija (Amanta). 
Razglednica je hitro pošla: »Razglednice 'Nikita 
vrh Skadra'so bile včeraj naenkrat razprodane 
in jih je dobiti le še v nekaterih trafikah. Uredniš- 
tvo 'Dneva' namerava izdati serijo 5 slik, ki se 
tičejo Skadra in so izšle v 'Dnevu'. Tiskali bomo 
le malo število zato prosimo, da nam javijo oni, 
kijih žele imeti. Serija 5 razglednic o Skadru in 
Nikiti bo stala 5 vinarjev. Izšle bode v torek zju- 
traj.«41 
Trozveza (Italijan, Nemec, Avstrijec) in an tanta 
(Rus, Francoz, Anglež) v boju za Skader. 
Dnevova brošura Balkanska vojna v karikatu- 
rah in pesmih ni bila osamljena. Ljubljanski knji- 
garnar in založnik Anton Turk (1856-1934) je le- 
ta 1913 izdal knjižico »Balkansko-Turška vojna. 
Kratek opis vojne 1. 1912«, ki jo je »po raznih vi- 
rih spisal S. K.« (morda Silvester Košutnik). Knji- 
žico krasi 13 podob, natisnil jo je Anton Slamar v 
Kamniku. Založnik Anton Turk je v predgovoru 
zapisal: »V zgodovini Jugoslovanovje doba, ko se 
je l. 1912. na Balkanu bil boj za svobodo in za 
otresenje krutega turškega jarma, pod katerim 
so krvavela razna jugoslovanska plemena nad 
500 let inje tudi našpraded, Slovenec prejšnjih 
stoletij, prelival kri pod krivim turškim mečem, 
jako važna. Da se odvzamejo Turčiji one pokra- 
jine, v katerih žive kristjani, kateri imajo ob stra- 
ni Turkov pretrpeti najhujša preganjanja, so se 
njihovi bratje po krvi v Bolgariji, Srbiji, Grški in 
Črnigori vzdignili, da jim z orožjem v roki pri- 
bore samostojnost in svobodo. Zgodovina do te- 
daj ni poznala Ijutejših bojev, ni poznala tako 
krvavih vojsk, kakor so bile bitke na Balkanu. 
Človeško pero ne more opisati vseh naporov in 
grozot balkanske vojske, ker mu primanjkuje 
primernih izrazov za opis vseh dogodkov, kate- 
re je v svoji nedosežni bujnosti videlo človeško 
oko. 
Naša knjižica je edino posnetek iz raznih ča- 
sniških in drugih virov inje namenjena prepro- 
stemu ljudstvu, da mu v nekaterih potezah povr- 
šno pokaže, kako je Jugoslovan z nedosegljivo si- 
lo otresal večstoletni jarem. Šele čez leta in leta 
bodo morda znane vse podrobnosti ljute borbe, 
katere opis bo polnil tisoče in tisoče strani. Okvir 
naše knjižice je sicer tesno določen, vendar pa 
seje skrbelo, da dobe cenjeni čitatelji dovolj ja- 
sno sliko groznega krvoprelitja na Balkanu. 
Upamo, da nobeden čitatelj ne bo z nezado- 
voljstvom odložil knjige, ampak bo še tudi po le- 
tih rad segal po nji.«42 
Na začetek knjižice je pisec S. K. uvrstil »zgodo- 
vinske črtice o Bogarih, Srbih in Črnogorcih«, t. j. 
pregled dežel, ki so se »udeležile groznega ple- 
sa«. Sledijo opisi bitk, turških grozovitosti, vzroki 
turških porazov in na koncu »Razne slike z bojiš- 
ča«. »Ob koncu te knjižice bodi nam dovoljeno, 
navesti nekaj slik z bojišča, iz katerih se zrcalijo 
jugoslovanska ljubav do domovine, pogum in 
bojevitost, pa tudi sovraštvo do Turčina.«41 
Katoliška bukvama v Ljubljani je v dveh delih 
izdala knjigo Vojska na Balkanu, ki sta jo pripra- 
vila oziroma priredila Anton Sušnik,(1880-1934) 
in dr. Vinko Šarabon (1880-1946), •. kr. profesor- 
ja v Ljubljani. Prvi del na 192 straneh je izšel leta 
1913, drugi del z 235 stranmi pa leta 1914. Knjiga 
je opremljena s številnimi fotografijami. »Delo je 
pisano pregledno, temperamentno in okrašeno 
z mnogimi ilustracijami; glede slik bi želeli ne- 
kaj več kritične izbire. Pokrajinske slike ohrani- 
jo knjigi stalno vrednost; razne momentne skice 
vojnih poročevalcev so parkrat prikrojene po 
opusu 'Interessantes Blatt'. Da se tudi ni moči 
ogniti mistifikacijam, kaže n. pr. slika Ise Boje- 
tinca.«44 Bolj skromen obseg, samo 64 strani, je 
imela knjižica Balkanska vojna, ki je izšla že leta 
1912. 
41   Dan, 1913/480. 
42 
43 
44 
Silvester Košutnik, Balkansko-turška vojna, Ljubljana 
1913, str. 3-4. 
Silvester Košutnik, »Razne slike z bojišča; Balkansko- 
turška vojna, Ljubljana 1913, str. 163- 
»Vojska na Balkanu; Ljubljanski zvon, 1913, str. 278. 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 47 
Balkanske države so se kmalu steple za plen, 
ki so ga iztrgale Turčiji. Z ustanovitvijo kneževi- 
ne Albanije se je položaj spremenil, zato je Srbija 
zahtevala revizijo zavezniške pogodbe z name- 
nom, da bi si pridobila večji delež v Makedoniji. 
Srbski kompenzaciji v Makedoniji je nasprotova- 
la Bolgarija. 30. junija 1913 se je sprožila 2., »bra- 
tomorna« balkanska vojna, v katero se je vključi- 
la tudi Romunija. Bolgarija, ki jo je podpirala Av- 
stro-Ogrska, je 29- junija ponoči brez vojne na- 
povedi ob Bregalnici napadla Srbijo. Vojna se je 
za Bolgarijo končala katastrofalno. Združena 
srbska in grška vojska jo je porazila v Makedoni- 
ji, napadli so jo tudi Romuni in nazadnje še Tur- 
ki. 10. avgusta je bil v Bukarešti podpisan mir. Se- 
verna Makedonija je pripadla Srbiji, južna Grčiji, 
ki je dobila tudi večji del egejske obale s Kavalo. 
Bolgarija se je še vedno zanašala na posredova- 
nje velesil, zlasti na Avstro-Ogrsko. Avstrijski zu- 
nanji minister grof Berchtold je nameraval napa- 
sti Srbijo, vendar sta mu Nemčija in Italija odre- 
kli pomoč. Njegovi zahtevi po reviziji miru v Bu- 
karešti se je uprla Nemčija, kajti cesar Viljem je 
želel ohraniti prijateljstvo z Romunijo in pridobi- 
ti Grčijo. Berchtold se je bil prisiljen sprijazniti z 
novim položajem, avstrijsko-nemško prijateljs- 
tvo pa se je precej ohladilo. Turčijo, ki je nadalje- 
vala vojno proti Bolgariji, so velesile z grožnjami 
prisilile, da je sklenila mir. Bolgarija ji je morala 
vrniti Odrin in Lozengrad.45 
Iz 2. balkanske vojne je kot zmagovalec stopila 
Srbija, Bolgarija pa je izgubila vse donedavne 
vojne pridobitve. Preteklo je ravno leto dni od 
začetka 1. balkanske vojne. Po 2. balkanski vojni 
jugoslovanskega vprašanja ni bilo več moč ena- 
čiti z južnim slovanstvom, saj je Bolgarija izpadla 
iz načrtov o morebitnih povezavah. »Srbija sije 
pridobila častno mesto med evropskimi država- 
mi, zlasti pa je zrastel njen ugled pri avstro-ogr- 
skih Jugoslovanih. Vsi se še spominjamo, s ka- 
kim navdušenjem smo spremljali njene boje, slu- 
teč, da se na balkanskih bojiščih odločuje tudi 
naša bodočnost,« je poudaril Silvo Kranjec.46 
Večina slovenskih časnikov je izbruh 2. bal- 
kanske vojne obžalovala, najbolj oster pa je bil 
Dan, ki je »menil, da služi jugoslovanski stvari s 
tem, da je uprizoril veliko gonjo proti Bolga- 
Pesem smrti 
po bratomornem boju. 
rom, « ugotavlja npr. Fran Erjavec.47 Ivan Lah pa je 
menil: »Bregalnicaje bila nov mejnik v zgodovi- 
ni našega boja. To je bil preiskušni kamen, alise 
že zavedamo, kje je naše bodoče politično središ- 
če. Slovenska narodna duša je do takrat že do- 
bro čutila in stala z vso odločnostjo na srbski 
strani. To seveda ni odločilo bitke na Bregalnici, 
ampak - našo notranjo bitko. Odrekli smo se 
Bolgarom in stopili kot duševni bojevniki jugo- 
slovanstva na srbsko stran. Srbija je imela posta- 
ti središče velike jugoslovanske politične sile.«48 
Nemško časopisje je zagovarjalo Bolgare in na- 
padlo Srbe, med slovenskimi časniki je na bol- 
garsko stran stopila socialdemokratska Zarja. 
Podton karikatur v Dnevu se je ob izbruhu 2. 
balkanske vojne spremenil. Karikature so začele 
opozarjati tudi na »gorje, razočaranje, trpljenje, 
bolezen, lakoto, smrt z neskončnim spremstvom 
solza, revščine in muk...«49 Karikatura »Hujskači 
in bojevniki« v 538. št. prikazuje Turčina in Šva- 
ba, ki poskušata spreti srbskega in bolgarskega 
petelina. Neznan risar je za 556. št. narisal »Pe- 
sem smrti po bratomornem boju«. Odlomek pe- 
smi, s katero Smrt z igranjem na piščal spremlja 
boj srbskega in bolgarskega kralja, se glasi; »Meči 
zasekali / krvave so rane, /potoki pretakali /so 
macedonske poljane / vse polno krvi. / Tako se 
zgodi, /kadar brat na brata plane, /bitka mine, 
/a sovraštvo ostane...« V naslednji številki sledi 
karikatura »Smrt na Balkanu«: Balkan je spre- 
menjen v eno samo veliko pokopališče, ki ga za- 
grinja mrtvaški plašč boga vojne - Smrti. Na kari- 
45 
4C> 
Vse po: Silvo Kranjce, ¡Pred novim viharjem / Balkan- 
ski vojni; Med Napoleonom in Leninom: Sto let Evrope 
(1814-1914), Ljubljana 1937, str. 357-358. 
Silvo Kranjec, »Pred svetovno vojno», Zgodovina Srbov, 
Prevalje 1927, str. 248. 
47 Fran Erjavec, »Zmaga katoliškega gibanja / Slovenska 
politika odi. 1907. do prevrata*, Zgodovina katoliškega 
gibanja na Slovenskem, Ljubljana 1928, str. 207-208 
48 Ivan Lah, Knjiga spominov /Ječe - Moja pot - Dan 
1914, Ljubljana 1925, str. 60. 
49 »Balkanska vojska; Dom in svet, 1913, str. 39- 
VSE ZA ZGODOVINO 
48 ZGODOVINA ZA VSE 
katuri »Po starem pregovoru« v št. 575 sta se Bol- 
gar in Srb potolkla med seboj. Pregovor in nje- 
gov nauk: »Kjer se prepirata dva /tam tretji dobi- 
ček ima, /zato se od vsega srca / lahko Turčija 
krohota,« segata nazaj v rimsko dobo (lat. duo- 
bus litigantibus tertius gaudet). Bolgarski poraz 
je komentirala tudi Gasparijeva karikatura »Nei- 
zogibni šah-mat« v št. 570, na kateri so akterji 
balkanske drame predstavljeni kot šahovske fi- 
gure: kralja sta ruski car Nikolaj in bolgarski kralj 
»Ferdo«, kmet je Romun, Srb in Grk konjski figu- 
ri. Romunski kmet in srbski konj sta istočasno 
matirala kralja Ferda. Bolgariji, ki si je pridobila 
sloves »balkanske Prusije«, je namreč od 1887 
vladal nemški knez Ferdinand Koburški, ki se je 
ob aneksiji Bosne in Hercegovine proglasil za 
kralja. 
Pesmico »Zadnji dogodki« v 578. št. je Maksim 
Gaspari opremil s tremi sličicami. Na prvi klepa 
koso »stari kosec - bridka smrt«, druga predstav- 
lja »kolero«: »Naplanjavah zdaj krvavih/lazi ti- 
ha kolera - / gre po bolnih in po zdravih / vse 
enako pokonča. //Šiba božja nične vpraša/ali 
Srb si al' Bolgar - / svoje žrtve si odnaša / brato- 
morstvu na oltar.«Na tretji sličici srečamo ruske- 
ga medveda in turškega jazbeca. Karikaturisti so 
posamezne narode pogosto predstavljali z žival- 
skimi personifikacijami. Jazbec, ki naj bi poo- 
sebljal značilnosti Turkov, je bila v evropskih sa- 
tiričnih listih pogosto uporabljena prispodoba, 
pri nas je na podlagi tujih vzorov po njej posegel 
edino Gaspari. 
Za Gasparijem je v drugi polovici leta 1913 
prevzel vlogo glavnega Dnevovega karikaturista 
Fran Podrekar. Zagotovo je njegov izdelek kari- 
katura »Nemški Mihel šepeta carju Ferdinandu 
zapeljive skušnjave, katerim seje dal zapeljati« 
v št. 561. Na karikaturi je narisan tudi bolgarski 
general Mihael Savov. V št. 562 je bila objavljena 
daljša pesmica »Starapesem«, ki jo spremljajo tri 
Podrekarjeve karikature. Na miroljubnega Srba, 
ki ob meji igra na tamburico, se zakadi Bolgar, ki 
ga Srb na zadnji karikaturi z brco pošlje nazaj 
preko meje. Gasparijeva »Tragedija zaslepljeno- 
sti in zaupanja« v 563- št. prikazuje personifika- 
ciji Nemčije in Avstrije, ki vodita Ferdinanda za 
nos. Za št. 564 je Podrekar narisal zanimivo kari- 
katuro »GrofBerchtold meseca septembra 1912... 
julija 1913«, sestavljeno iz petih karikiranih por- 
tretov avstrijskega zunanjega ministra, ki kot ne- 
kakšen seizmogram odražajo reakcije uradne 
avstroogrske politike na balkanske dogodke. 
Izraz na ministrovem obrazu na prvi risbici je 
običajen, saj je septembra 1912 še vladal »satus 
quo«, oktobra je minister nasploh zadovoljen, saj 
nam podnapis sporoča, da »Turčija napove voj- 
no« Srbiji, toda že novembra se pojavijo na nje- 
govem obrazu mrke poteze, saj je bila »Turčija 
tepena«. Ko pa »Bolgarija napade Srbijo«, Berch- 
toldov obraz znova razjasni zadovoljen nasme- 
šek, toda julija 1913 je »Bolgarija tepena«, zato 
minister z nejevernim in spačenim obrazom be- 
sno udari po mizi. Grof Leopold Berchtold 
(1863-1942) je bil avstrijski državnik, ki je od le- 
ta 1912 vodil ministrstvo za zunanje zadeve. Od- 
stopil je januarja 1915. Podrekar se je pri omenje- 
ni karikaturi izkazal kot mojster izjemne stiliza- 
cije. Sorodna ji je tudi njegova slikanica »Pone- 
srečeni poskusi« v št. 573. Na petih sličicah je 
upodobil Berchtolda, ki je najprej »nahujskal 
Turka, /da naj cel Balkan razburka, /da na Sr- 
ba naj se spravi -/inga dobro preongavi«. Ven- 
dar jo je Turek dobil po nosu, zato Berchtold 
prične hujskati Bolgara: »Da blamaža se potlači, 
/zdaj Bolgar se ves razkači, /strašno se jezi in 
bljuva, / ker ga nekdo zadaj ščuva.« Toda tudi 
Bolgar jo je skupil. »Zdaj se trije tu solzijo, / ne 
vedo, kaj naj storijo: / Konec bojnega je krika -/ 
Izguba je velika.« - »'Reši me!' Bolgar zdihuje, / 
'Turčin nove plane kuje!' - / - 'spolni zdaj obljube 
svoje/ vrni mi dežele moje-'« - »A kdo druge naj 
rešuje / če sam tepen je najhuje, / upi vsi so šli 
adijo -/zato dalje - demisijo.« Iz zaključnih ris- 
bic iz Berchtoldove serije v št. 564 se je izluščila 
Podrekarjeva tipizirana figura Berchtolda, s ka- 
tero je odslej predstavljal zunanjega ministra na 
karikaturah v Dnevu in v Bodeči neži. Karika- 
tura »Uspehi dunajske politike« v 567. št. nam 
npr. prikazuje Berchtolda, ki »pumpa« (podpihu- 
je) oziroma hujska Bolgarijo, nato se ta vsa na- 
pihnjena približa Srbu, poči in na koncu prosi 
odpuščanja, Berchtold v obupu vije roke. Prvo 
portretno Berchtoldovo karikaturo je Dan obja- 
vil v 502. št., v 628. št., na karikaturi »Spi sladko« 
pa je Dan prikazal Berchtolda na mrtvaškem 
odru. Žalujoči Jugoslovani so dragemu prijatelju 
poklonili venec. 
Pri Dnevu je leta 1914 začela izhajati tudi sati- 
rična priloga Bodeča neža, najprej na štirih in 
potem na osmih straneh. »Glede imena se nismo 
mogli takojzediniti« piše Ivan Lah. »Mojpredlog 
je bil, naj bi se bil imenoval 'Zmaj'. Rekli so, daje 
to prehudo in so predlagali razna imena od srše- 
na do komarja. Nazadnje je obveljalo ime 'Bo- 
deča Neža './.../ Neža 'seje lepo razvijala, bila je 
hudomušna in ostra in je zato uživala posebno 
ljubezengg. cenzorjev.«• Posamezne številke so 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 49 
bile pogosto tiskane v različnih barvah ali v dvo- 
barvnem tisku. Karikaturisti so - najbrž iz strahu 
pred možnim preganjanjem s strani oblasti - že- 
leli ostali anonimni. Ostrina karikatur v Dnevu 
in Bodeči neži, še zlasti komentarji zunanje poli- 
tike monarhije, je namreč kar klicala po inter- 
venciji državnega pravdnika, ki bi se lahko kon- 
čala ne samo z zaplembo lista, temveč tudi z 
ovadbo karikaturista. Podrekar je npr. uporabljal 
kriptosignature oziroma šaljiva »imena«: »Fieli 
Pucli«, »Morie«, »V.R.M.B.« idr. Poleg Podrekarja sta 
pri Bodeči neži s karikaturami sodelovala tudi 
brata Gorazd. »In vi, šaljivci, risarji in karikaturi- 
sti, Podrekar, Gorazd i. dr., ki ste oživljali mrtve 
črke z govorečo podobo, dokler ni pri belem 'Dne- 
vu' vzrastla iz tal tedenska 'Bodeča Neža', polna 
bodečega osata,« se je spominjal Ivan Lah.51 Kari- 
kature za Dan so risali tudi preporodovec, arhi- 
tekt Janko Omahen (1898-1980), Vladimir Gärt- 
ner52 in kipar Lojze Dolinar (1893-1970).53 
Med evropskimi velesilami je bila edina Av- 
stro-Ogrska brez kolonij, zato je poskusila razši- 
riti svoj vpliv na Balkan. A ker so ji pot do Soluna 
preprečile nepričakovane srbske zmage v bal- 
kanskih vojnah, se je usmerila proti Albaniji, ki je 
zanimala tudi Italijo. Berchtold je konec leta 
1912 z ustanovitvijo avtonomne Albanije parali- 
zzai srbske uspehe v balkanski vojni s Turki in 
Srbiji preprečil dostop do morja. Avstro-Ogrska 
je z ultimatom prisilila Srbijo, da je izpraznila Al- 
banijo, ki je »dobila raison d'çtre svoje samostoj- 
nosti kot zagozdna državna tvorba med Srbijo 
in Jadranom«.• To je bil eden zadnjih uspehov 
avstroogrske diplomacije in dokaz, da Avstro- 
Ogrska še vedno velja za velesilo. »Albanija je 
imela postati samostojna država, da bo deležna 
evropske kulture.«" Večina slovenskih časnikov, 
razen Zarje in Štajerca, je nasprotovala zamisli o 
samostojni Albaniji. 
Albaniji je z avstrijsko pomočjo marca 1914 za- 
vladal »mbret« (kralj) - nekdanji nemški oficir, 
50 Ivan Lah, Knjiga spominov /Ječe - Moja pot - Dan 
1914, Ljubljana 1925, str. 65 
Ivan Lah, »Radikalno novinstvo pred vojno«, Življenje 
In svet, 1937/11, str 176. 
Po: Janko Omahen, »Preiskave in aretacije', Preporo- 
dovciproti Avstrji, Ljubljana 1970, str. 342-343- 
• Po. Stano Kosovel, »Novinarski začetnik pred 24 letu, 
Življenje in svet, 1937/11, str. 179- 
P. Pohar, »Doba albanskega mbreta Wieda / Iz zapi- 
skov in spominov očividca / (Konec); Življenje in svet, 
1928/13, str. 474-398. 
Ivan Lah, »Balkanska vojna; V borbi za Jugoslavijo, 
Ljubljana 1928, str. 114. 
54 
princ Wilhelm von Wied, ki ga je julija 1913 Kon- 
ferenca ambasadorjev petih Velikih sil imenova- 
la za albanskega kneza, saj domačim mogotcem 
in poglavarjem, prepojenim z orientalsko men- 
taliteto, ni bilo moč zaupati. Velesile so mu za 
obnovo dežele namenile 75 milijonov frankov, 
za stroške ustoličenja je prejel prvi obrok kredita 
v višini 10 milijonov frankov. Za prestolnico je 
bilo izbrano najpomembnejše albansko prista- 
nišče Drač. Albansko prebivalstvo je kneza Wie- 
da, prijatelja velesil, ki se je v Drač pripeljal z av- 
strijsko vojno ladjo, navdušeno sprejelo. A kma- 
lu se je izkazalo, da Wied ni zmožen spremeniti 
razmer. Albanci so ga imeli za slabiča brez lastne 
volje, za igračo v rokah ambiciozne soproge, 
»mbretrese« Sofije in njegove ožje okolice. Uvo- 
ženemu vladarju je škodila tudi ambicioznost 
domačega Essad-Paše. Med večjimi mbretovimi 
napakami je bilo znižanje dohodkov mohame- 
danskega duhovništva. Spomladi 1914 se je proti 
Wiedu sprožil splošen odpor. Wiedu je maja 
1914 sicer uspelo odstraniti Essad-Pašo, vendar 
so uporniki kmalu napadli prestolnico. V prvem 
napadu Drača niso uspeli osvojiti. Začeli so ga 
oblegati. »Vozje drčal navzdol,« piše R. Pohar, ki 
je med julijem 1913 in septembrom 1914 po služ- 
benem nalogu avstrijskega ministrskega pred- 
sedništva bival v Albaniji in kot edini Slovenec in 
novinar neposredno spremljal Wiedovo alban- 
sko pustolovščino. »Položajje bil res nevzdržen. 
Vstaši so vsak dan ali napadali, ali pa z nočnim 
puškarenjem vsaj vznemirjali prebivalstvo. Gi- 
banje bi se bilo morda dalo s pomočjo od zunaj 
še zatreti, ali medtem je na Vidov dan počil v Sa- 
rajevu strel, ki je odjeknil po vsem svetu in ga 
pognal v divji vrtinec vojnega plesa. Važnejši 
dogodki so zanimanje za Albanijo zrinili po- 
vsem v ozadje. Ob izbruhu vojne so pred Dra- 
čem zasidrane vojne ladje preko noči izginile, 
avstrijski in nekaj nemških prostovoljcev pa je 
zaradi odrejene mobilizacije odpotovalo v do- 
movino.«% Wied je razglasil nevtralnost Albani- 
je, na začetku septembra 1914 pa je moral popu- 
stiti ultimatu upornikov. Z italijansko vojno ladjo 
je zbežal iz Albanije, kateri je klavrno vladal 
manj kot pol leta. 
»Avstrija ni demobilizirala,« piše Ivan Lah. 
»Pustila je čete ob vsej srbski meji in skrbela z 
vso silo in denarjem za novo državo Albanijo, v 
stalnem nesoglasju s svojo zaveznico Italijo in v 
56 R. Pohar, »Doba albanskega mbreta Wieda / Iz zapi- 
skov in spominov očividca / (Konec); Življenje in svet, 
1928/15, str. 474-475 
VSE ZA ZGODOVINO 
50 ZGODO VEVA ZA VSE 
sporu z Albanci, ki so kot zvesti Balkanci nehva- 
ležno izrabili nenavadno ljubezen kulturne 
Evrope. Cena njihove divje in svetu neznane 
zemlje je naenkrat vzrastla in skušali so jo pro- 
dati čim dražje, ne da bi jo dali iz rok. Znali so 
braniti svobodo, zato so jemali denar in odkla- 
njali vlado. Ko jih je končno Avstrija preskrbela 
kralja, bivšega nemškega oficirja Wieda, so ga 
sprejeli malo prijazno in mu niso pripravili niti 
kraljevskega dvorca v Draču, ki gaje morala za 
drage denarje preskrbeti Avstrija. Novi kralj je 
bil malo varen v deželi, ki se ni pokorila niti sul- 
tanu, dasi ga je po veri priznavala, in albanski 
junaki od Ize Bojetinca do Esad-paše so bilipre- 
mogočnigospodje, da bi se klanjali - Wiedu. Za- 
to je balkanska komedija poskrbela razdvojeni 
in nezaupljivi Evropi mnogo veselega smeha. Ja- 
sno je bilo, daje hotela Avstrija s 'svobodno Al- 
banijo 'zapreti Srbiji pot na morje - in podaljšati 
svoj vpliv obAdriji. Evropa je z zanimanjem gle- 
dala to 'kolonialno politiko na Balkanu' in se 
zabavala ob avstrijskih blamažah, ki so se kon- 
čale s tem, da je princ Wied - albanski kralj -po- 
begnil.«57 
V Bodeči neži in v Dnevu so se na začetku leta 
1914 podobno kot v drugih evropskih satiričnih 
listih vrstile karikature, ubrane na najnovejše do- 
godke v Albaniji in na Balkanu nasploh. Karika- 
turo z albansko temo je objavil tudi Slovenski ilu- 
strovani tednik. Karikatura z naslovom »V mu- 
kah rojeno albansko dete«, ki se nadaljuje v ko- 
mentar: »je še vedno slabega zdravja; vse velesile 
ga morajo podpirati, daga ne zlomi bolezen, po- 
dedovana po materi in očetu«, prikazuje vojake 
- predstavnike velesil, ki albanskega novorojen- 
ca podpirajo s konicami bajonetov. 
V 1. št. Bodeče neže naletimo na karikaturo 
»Trije modri izjutrove dežele«. Kot trije kralji, ki 
so sledili zvezdi repatici proti Albaniji, so pred- 
stavljeni grof Berchtold, bolgarski kralj Ferdi- 
nand in Wied. Karikaturo spremlja prirejena na- 
rodna pesem: »Trije kralji jezdijo, / vsi se v zlatu 
svetijo. / Ko pred štalco pridejo, / tam Albanca 
najdejo. /Prvi nosi mu zlata, /da mu pravo pa- 
met da. /Drugi nosi mu kadil, /da bi še za carja 
bil. / Tretji mu bo mire dal, /da b'albanski kralj 
postal.« Pesmico »Ob cesti« v isti št. je spremljala 
karikatura bolgarskega kralja Ferdinanda v vlogi 
lajnarja, namesto nog ima protezi z napisi Make- 
donija in Silistrija (Silistra - bolgarsko mesto), s 
Predpustni maček. 
57  Ivan Lah, V borbi za Jugoslavijo, I. del, Ljubljana, 1928, 
str. 119-120. 
On: „Ko bi bil . . . re bi bil . . . ako hi bil . .. recimo, da bi bil .   • 
v slučaju, cía ne bi bil . . ." 
Maček: „Ja, je, ji, jo, ju, pa je ie biloooeau . . ." 
seboj ima tudi opico Berchtolda, miloščino mu 
pomaga pobirati avstroogrski dvoglavi orel. V 3- 
št. srečamo Wieda na Podrekarjevi karikaturi 
»Ali boš sedel...«. Wied sedi na sodu cesarsko-kra- 
ljevega smodnika (»K. k. Schiesspulver«), kamor 
ga je posadil Berchtold, ki mu obetajoče kaže 
vojno ladjevje, medtem ko Albanec prižiga 
smodnik v sodu. V 5. št. je bila objavljena najbrž 
Podrekarjeva karikatura »Albanskiples«. Na ple- 
su v maskah pleše Wied, Berchtold in Italijan mu 
godeta, opazujejo jih Anglež, francoska Marian- 
ne, ruski muzik in Nemec. Na Podrekarjevi kari- 
katuri »Predpustni maček« iz iste št. je upodob- 
ljen zaskrbljeni Berchtold. Na glavi mu čepi ma- 
ček, ki neprestano zavija: »Ja, je, ji, jo, ju, paje že 
biloooeau...« oziroma »A. E. I. O. U.«... (t. j. »Alba- 
nia est in orbe unica« - Albanija je na svetu - sa- 
mo ena, ne pa »Austria est in orbe ultima« - Av- 
strija bo poslednja na svetu). V 6. št. srečamo ka- 
rikaturo »Princ Wied sepelja v Albanijo«. Konj, 
ki je vprežen v Wiedov voz, ima Berchtoldovo 
glavo. Karikatura v naslednji št. prikazuje »Prin- 
ca Wieda v Albaniji« oziroma njegovo »Prvo noč 
v kraljevski palači« med stenicami in ščurki. V 
isti št. je bila objavljena tudi karikatura »Evrop- 
ska potovalka. / Najzvestejša spremljevalka al- 
banske deputacije« - uš. Albanija je v splošnih 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 51 
Princ Wied v Albaniji. — Prva noi v kraljevski palaîl. 
evropskih predstavah namreč veljala za divjo, 
zaostalo, siromašno in umazano deželo. Karika- 
tura v 12. št. je predstavila »Evropsko spako«, ki 
sta jo rodila nemški orel in oskubljeni dvoglavi 
avstroogrski orel. Karikaturo spremlja poučna 
»Basen«: »Dva orla sta gnezdo naredila in sta v 
njem jajce izvalila. Mislila sta, da sta dobila orli- 
ca - toda dobila sta čudnega mladiča. En orel je 
imel eno glavo, drugi dve - a mladič je imel tri. 
Zato je namesto junaka - nastala spaka. - Mla- 
dič pa je bil požrešen in objesten. Žrl je s tremi 
Evropska spaka. 
glavami in ni imel nikoli zadosti. Ker je ostal bel, 
je dobil ime Albanec. Dvoglavi orel sije odtrgal 
od lastnih ust, da biga nasitil in si izruval lastna 
peresa, da bi ga pokril. Enoglavi orel pa je mislil: 
'Ako bo goden, bo moj, ako ne, naj se z njim po- 
kore drugi... '« Na Podrekarjevi karikaturi »Alban- 
ske razmere ali kralj Vid v boju za prestol« v 17. 
št. je predstavljen Wied med boksarskim dvobo- 
jem z nadležnima komarjema Essad-Pašo in Ke- 
mal Begom. Podobno kot na že omenjeni kari- 
katuri, mu godeta Italijan in Berchtold, prizor pa 
opazujejo predstavniki ostalih velesil. Na Podre- 
karjevi karikaturi »Med revolucijo v Draču!« v 20. 
št. se je Wied iz strahu skril pod posteljo, kuhari- 
ca pa mu je morala prinesti zadnjo čisto srajco. 
Tudi karikatura »Nekdaj in sedaj« se je ponorče- 
vala iz domnevnega Wiedovega poguma. Na Po- 
drekarjevi karikaturi »Konec albanske burke« v 
št. 22 je Wied predstavljen na odru, oblečen je 
samo v spalno srajco, publika nanj meče jajca. 
»Od kod pa lete ta jajca?,« sprašuje »prišepetalec« 
Berchtold. Wied odgovarja: »Ljudje so siti kome- 
dije, gospod Berchtold«. »V slučaju grško-turške 
vojne ostane Bolgarska nevtralna« poudarja v 
isti št. na karikaturi Frana Podrekarja kralj Ferdi- 
nand s palmovo vejico miru v roki, ki stoji na ku- 
pu lobanj. Na njegovem debelem trebuhu lahko 
preberemo napis »dolgovi«. V 23- št. je na karika- 
turi »Konec Albanije« Wiedovo albansko kraljes- 
tvo predstavljeno kot konj, ki je pravkar poginil. 
»Tu stojijo diplomati, /kdo jim zna kaj svetovati, 
/ mrha zdaj na tleh leži, / Beg ve, kaj se z njo 
zgodi. // Tukaj trije - tamkaj trije, / vsak boji se 
homatije, / ko bi konj na nogah stal, / bi še kdo 
kaj zanjga dal. // Stal je lepe tisočake, / (dasi 
imel je vse napake), /zdaj pa misli vsak na to, / 
kdo denar povrnil bo.« Na karikaturi »Na potu iz 
Albanije« - gre za preoblikovan ikonografski 
motiv Bega iz Jeruzalema - iz iste, zadnje št. Bo- 
deče neže je princ Wied prikazan kot biblijski sv. 
Jožef na begu iz svojega kraljestva. 
Karikatura »Družinska sreča« v 674. št. Dneva 
je predstavila starša, mamo Avstrijo in očeta, av- 
strijskega zunanjega ministra Berchtolda, ki drži- 
ta v rokah vražjega otročička - spaka Albanijo: 
»Naše edino domače veselje je naš lepi novoro- 
jenček, naš up in naša nada.« Davkoplačevalec 
prinaša davke, namenjene za Albanijo, medtem 
ko klerikalec vihti kadilnico (vihteti kadilnico 
komu, pred kom, prižgati kadilo, kaditi: izražati 
komu pretirano, navadno nezasluženo hvalo, 
priznanje, slaviti, poveličevati ga). Karikatura v 
677. št. prikazuje očeta Berchtolda in mater Av- 
strijo s spakom Albanijo v naročju, srečno druži- 
VSE ZA ZGODOVINO 
52 ZGODOVINA ZA VSE 
no zapuščajo predstavniki evropskih velesil. Ko- 
mentar h karikaturi: »'Endlich allein!'- Konečno 
sami! - Tako je vzkliknil gospod grof, ko so drugi 
odhajali...« Na karikaturi »Najnovejša država« v 
725. št. je dete Albanija že zrastlo, zato morata 
zanj skrbeti avstrijski in italijanski vojak. Komen- 
tar: »Dva ga pitata inje še vedno lačen.« Na kari- 
katuri »Izprememba političnega položaja v Evro- 
pi tokom enega leta«, objavljeni v št. 733 Dneva 
(prvi številki za leto 1914), je predstavljen bol- 
garski vladar Ferdinand, ki je na začetku leta 
1913 mirno spal v svoji postelji in sanjal, da so 
obesili srbskega in črnogorskega kralja, a ko se 
je leta 1914 prebudil, je spoznal, da se je po 
Berchtoldovi zaslugi sam znašel na vislicah. »Al- 
banski ples« oziroma »Tragikomedija za pred- 
pust« v št. 751 je s karikaturami opremljena pe- 
smica, iz katere lahko izvemo, da je Berchtold, 
oblečen v najmodernejši policijski frak, popro- 
sil gospodično Albanijo za ples, a je dobil košari- 
co. Albanija ni hotela plesati s tujci, kajti na voljo 
je dovolj domačih junakov. Pripravljena pa je 
sprejeti denar. Za soplesalca si izbere Ismaela 
Kemala Bega. Ker Berchtold ugotavlja, da je za 
mlado gospodično najbrž prestar, ji pošlje prin- 
ca Vida. Tudi ta se poda v Albanijo oblečen v naj- 
lepši frak in prav svatovske volje, a si Albanije ne 
uspe pridobiti. Kemalu sledi Essad-Paša, ki pa Al- 
banije nič ne vpraša, temveč jo prime okrog pa- 
su in zapleše z njo. Na poti domov Vid sreča 
Berchtolda in mu potoži. Berchtold ga tolaži. Na 
koncu plešeta drug z drugim, medtem ko Alba- 
nijo objemata Izmael-Kemal in Essad-Paša: »S 
tem je bil ta ples končan, / vsak je šel na svojo 
stran, / Berchtold je na Dunaj šel, / Vidje diplo- 
mat postal, / Kemal demisijo dal - / Esadje Al- 
ban jo vzel«. Karikatura v št. 756 prikazuje »Pan- 
germansko povodenj ob Adriji« oziroma vojne 
ladje, zasidrane pred Dračem, ki naj bi Wiedu 
pomagale pri urejanju razmer v Albaniji. Na kari- 
katuri »Priprave za sprejem novega kneza v Al- 
baniji« iz št. 76I so albanski razbojniki z bomba- 
mi opremili tudi slavolok: »Slavolok je postav- 
ljen... Častno spremstvo pripravljeno... Slavnost- 
ni govornik čaka... Navdušena množica postaja 
nestrpna... Njega ni!...«. Na karikaturi »Mučeniš- 
tvo kneza Vida« je Wieda doletela enaka usoda 
kot krščanskega mučenca Sv. Vida: Albanci so ga 
skuhali v kotlu. Karikatura »Evropski položaj« 
prikazuje Albanca z drobnim Berchtoldom v ro- 
kah. V Albančevo pogoltno žrelo drobni možici 
nosijo vreče z denarjem. Na karikaturi »Pustni 
sprevod« oziroma »Princ Wied se pelje v Albani- 
jo« Berchtold na koreti potiska Wieda iz Nemčije 
v Albanijo. V št. 849,851 in 852 je bila objavljena 
ilustrirana pesmica »Evropski mir«. »Evropski 
mir« se je zglasil pred vrati Evrope, pohitel je 
med Albance, da bi jih pomiril, a je dobil odgo- 
vor, da jim je samo v škodo, saj dobivajo od 
Nemcev in Italijanov denar, v Italiji ga spodijo 
itd. Karikatura v št. 875 je predstavila »Albanski 
prestol / kakor si ga je Vid predstavljal in kakor 
zgleda sedaj«. Karikaturo sestavljata dve sličici: 
na prvi Wied sedi na prestolu, v naročje mu leti- 
jo mošnje z denarjem, na drugi sličici nad Wie- 
dom visi Damoklejev meč, za prestolom se skri- 
va Albanec. V št. 876 na karikaturi »Kdor druge 
farba - bo nafarban« Berchtold »farba« prestol 
(farbati v pogovornem jeziku pomeni goljufati, 
lagati), na katerem sedi Albanija, ki joče. Na kari- 
katuri »Revolucija v Albaniji« Albanci poskušajo 
prekucniti Wiedov vladarski prestol: »Še malo 
časa in kralj Wied bo padel v morje«. Na karika- 
turi »Vid in smrt« v št. 886 srečamo Wieda v druž- 
bi z »albansko smrtjo«, medtem ko »Smrtna pe- 
sem o Albaniji« v št. 900 prikazuje personifikaci- 
jo Albanije, ki jo Smrt grabi za vrat. Nad njima se 
zbirajo temni (srbski in črnogorski) oblaki. 
Mnoge karikature v Dnevu in Bodeči neži te- 
meljijo na stereotipnih predstavah, ki so še naj- 
bolj očitne pri upodobitvah Turkov in Albancev. 
Pravzaprav so bile karikature na temo balkan- 
skih dogodkov v vseh evropskih satiričnih listih 
stereotipno zaznamovane, pri tem pa se je spre- 
minjala vloga negativnih junakov. V nemških in 
avstrijskih satiričnih listih z izjemo slovanskih je 
negativna vloga dodeljena predvsem Srbom. 
Stereotipi nastajajo na podlagi politične kultu- 
re in tradicije, običajev in družbenih konvencij 
ter družbenopolitičnih okoliščin in dejavnikov, 
predsodkov in osebnih ocen, na podlagi napač- 
nih, izkrivljenih ali reduciranih predstav o ne- 
kem pojavu, posamezniku ali skupini, piše beo- 
grajski zgodovinar Milan Ristovič. V proces na- 
stajanja stereotipov je vključena tudi idealizira- 
na slika o sebi ali lastni skupnosti, o lastni izjem- 
nosti in vzvišenosti. Stereotipi kot skrajno poe- 
nostavljene predstave o sebi (avtostereotip) in 
drugih skupinah (heterostereotip) dobijo svoje 
mesto in se zlasti razbohotijo v času velikih poli- 
tičnih, ideoloških, verskih in drugih nasproto- 
vanj in bojev ter se spreminjajo v nevarno pro- 
pagandno orožje z dolgotrajnim delovanjem, 
katerega strupeni učinek je težko nevtralizirati. 
V ekstremnih situacijah so v kompleks »našega« 
kot »podskupine« vključeni tudi pozitivni stereo- 
tipi o tistih političnih, etničnih ali drugih skupi- 
nah in osebnostih, ki veljajo za zavezniške, a sa- 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE 53 
mo do trenutka, ko neka zavezniška skupina 
spremeni svoje stališče. Milan Ristovič navaja 
kot primer Italijo v 1. svetovni vojni, misel pa v 
primeru karikatur v Dnevu velja tudi za Bolgari- 
jo v 2. balkanski vojni. Uporabnost stereotipov je 
univerzalna, zato jih je mogoče z majhnimi ko- 
rekcijami prenesti tudi na kakšen drug objekt. 
Tradicionalna predstava o »drugem« se z dodat- 
kom negativnih tonov hitro lahko spremeni v 
»nacionalno podobo sovražnika«. 
Na stereotipe naletimo povsod, v literaturi, po- 
litiki, javnem življenju... Do izuma elektronskih 
medijev so se stereotipi, zakoreninjene kolektiv- 
ne, shematične, poenostavljene predstave, pred- 
sodki in črno-beli klišeji o posameznih narodih 
ali skupinah, pa tudi samopodobe, širili pred- 
vsem s pomočjo tiska. Posebna vloga je pripadla 
tudi satiričnim listom. Pri razširjanju negativnih 
stereotipov, predsodkov in klišejev so sodelovali 
tudi nekateri največji evropski karikaturisti. Za- 
radi zmožnosti vizualizacije v podzavest ljudi 
vtisnjenih stereotipov je bila karikatura nepo- 
grešljiva v propagandnem in političnem boju. 
V likovnem jeziku karikatur ima pomembno 
vlogo tudi proces »tipiziranja«, oblikovanja hitro 
prepoznavnih, značilnih figuralnih tipov, ki so 
postali nosilci posebnih, zlahka opaznih, kariki- 
ranih lastnosti. Posamezne figure oziroma tipi 
naj bi poosebljali značaj celega naroda, npr. 
nemški Michel {der deutsche Michel), angleški 
John Bull, francoska Marianne, ameriški Uncle 
Sam, pa tudi Dnevovi Srbin, Črnogorec, Bolgar, 
Turčin in Albanec idr. Proces tipiziranja bi imeli 
v tem primeru skorajda za sinonim za stereotipi- 
ziranje, oblikovanje stereotipov. Rezultat ponav- 
ljajočega se tipiziranja in stereotipiziranja so kli- 
šeji. 
Oblikovanju negativnih stereotipov oziroma 
predsodkov o balkanskih narodih lahko v za- 
hodnoevropskem gledanju na Balkan sledimo 
od Berlinskega kongresa. Svoj vrhunec je doži- 
velo v času balkanskih vojn. Balkan naj bi bil 
zaostal, nerazvit, tradicionalen, mističen, vzhod- 
njaški, orientalski, aziatski, bizantinski, primiti- 
ven, neciviliziran, skratka balkanski. Podoba 
Balkana naj bi predstavljala pravo nasprotje kul- 
turno višje razvite podobe Evrope, ki naj bi bila 
vedno civilizirana, moderna, napredna in racio- 
nalna. Na Balkanu vladajo barbarstvo, nečistoča, 
umazanija, ušivost, lenoba, krvoločnost, okrut- 
nost, bogokletstvo, iracionalni fanatizem, raz- 
bojništvo, mnogoženstvo, brezboštvo, nepredvi- 
dljivost ipd. »Soočanje balkanske 'nehigijene', 
'divjaštva', 'spremenljivosti' in zvijačnosti z ari- 
stokratsko uglajenostjo, eleganco, 'evropskim'in 
'čistim' videzom, kije bilo na karikaturah zači- 
njeno z lahkovernostjo nemškega princa do 'do- 
morodcev', naj bi poudarjalo humornost situa- 
cije,« o karikaturah na temo dogodkov v Albaniji 
v nemškem satiričnem tedniku Kladderadatsch 
(1848-1898) piše Milan Ristovič. Srbe je nemški 
in madžarski satirični tisk v habsburški monarhi- 
ji prikazoval kot umazan, ušiv, zasteničen, neizo- 
bražen narod, kot sodrgo tatov, lažnivcev in mo- 
rilcev, ugotavlja Walter Petersiel.58 Tovrstni pred- 
sodki so se seveda ohranili oziroma stopnjevali 
do 1. svetovne vojne, ko sta politična karikatura 
in satira postali del enostranske vojne propagan- 
de.59 
Satirične liste je po vzoru evropskih držav v 
drugi polovici 19. stoletja prevzel tudi turški im- 
perij. Veliko pozornost so balkanski krizi posve- 
čali satirični list Karagöz (1908-1951), Kalem 
(1908-1911) in Cem (1910-1912), ki so začeli iz- 
hajati po mladoturški revoluciji. Satirični list 
Cem je njegov izdajatelj in karikaturist Mehmed 
Chema Chemil Chem (1882-1950) prenehal iz- 
dajati leta 1912 zaradi turškega poraza v 1. bal- 
kanski vojni. Ob začetku vojne je bil prepričan, 
da bo Turčija zmagala, zato so bile karikature za- 
snovane v zmagovitem duhu. Ko je izvedel za 
vojaške poraze, je ustavil tisk satiričnega lista, če- 
prav je bila zadnja številka že do polovice natis- 
njena.60 Na turških karikaturah se negativni ste- 
reotipi navezujejo na balkanske zaveznice. 
Zusammenfassung 
DER BALKANKRIEG IN KARIKATUREN UND 
GEDICHTEN 
Die slowenische Öffentlichkeit begleitete in 
den Jahren 1912-1914 die Kriegsereignisse am 
Balkan mit großem Interesse. Alle damaligen 
slowenischen Zeitungen und Zeitschriften be- 
58 Po: Walter Peterseil, 'Die Serben in der Karikatur; Na- 
tionale Geschichtsbilder und Stereotypen in der Karika- 
tur, doktorska disertacija, Dunaj 1994, str. 485. 
59 Po: Milan Ristovič, »'Slika neprijatelja'/Srbske teme • 
berlinskom satiričnom časopisu Kladderadatsch' 1914- 
1915. godine; Godišnjak za društvenu ¡storiju, 1996/1- 
2. 
60 Po: Tobias Hcnzelmann, 'Satirische Presse im Osma- 
nischen Reich; Die Balkankrise in der osmanischen 
Karikatur / Die Satirezeitschriften Karagöz, Kalem 
und Cem, 1908-1914, Istanbul 1999, str. 84. 
VSE ZA ZGODOVINO 
54 ZGODOVINA ZA VSE 
richteten über den ersten und zweiten Balkan- 
krieg sowie über die Gründung des selbständi- 
gen Staates Albanien. Die radikale Tageszeitung 
Dan (1912-1914) war die einzige auf sloweni- 
schem Gebiet, die - ähnlich wie andere europäi- 
sche Blätter - auch eine Reihe von Karikaturen 
veröffentlichte, die den Kriegen am Balkan ge- 
widmet waren. Diese Karikaturen über den Bal- 
kan stellten einen großen Anteil aller Karikatu- 
ren in der Zeitung dar. Die Karikaturen wurden, 
zusammen mit satirischen Gedichten, von der 
Redaktion der Zeitung im April 1913 auch in ei- 
ner eigenen Broschüre „Balkanska vojna v 
karikaturah in pesmih" („Der Balkankrieg in 
Karikaturen und Gedichten") veröffentlicht. Au- 
ßerdem widmete sich eine satirische Beilage 
der Zeitung Dan mit dem Titel „Bodeča neža" 
(„Eberwurz") den Ereignissen in Albanien im 
Jahr 1914. Die Autoren der Karikaturen in Dan 
und „Bodeča neža" waren Maksim Gaspari, 
France Podrekar, Janko Omahen, Vladimir Gärt- 
ner, Lojze Dolinar und andere. 
Die Broschüre „Der Balkankrieg in Karikatu- 
ren und Gedichten" wurde von den sloweni- 
schen Lesern gut aufgenommen, denn in eini- 
gen Wochen wurden 30.000 Exemplare ver- 
kauft. Aufgrund eines der veröffentlichten Ge- 
dichte konfiszierte die Polizei die Broschüre. Ei- 
nige der Karikaturen aus der Zeitung Dan er- 
schienen auch auf Postkarten. 
Die Karikaturen beinhalten gelungene Bild- 
metaphern und scharfsinnige Analysen der da- 
maligen politischen Situation. Viele beruhen auf 
stereotypen Vorstellungen, die bei der Darstel- 
lung der Türken und Albaner am offensichtlich- 
sten sind. Eigentlich waren Karikaturen über die 
Ereignisse am Balkan in allen europäischen sati- 
rischen Blättern stereotyp gekennzeichnet, wo- 
bei aber die Rolle der Negativhelden variierte. In 
deutschen und österreichischen Blättern - mit 
Ausnahme der slawischen - wurde die negative 
Rolle vor allem den Serben zugeteilt. Die Heraus- 
bildung negativer Stereotype beziehungsweise 
Vorurteile über die Balkanvölker können wir in 
der westeuropäischen Betrachtungsweise des 
Balkan seit dem Berliner Kongreß verfolgen. Sie 
erreichte während der Balkankriege ihren Höhe- 
punkt. Der Balkan galt als rückständig, nicht ent- 
wickelt, traditionell, mystisch, östlich, orienta- 
lisch, asiatisch, byzantinisch, primitiv, unzivili- 
siert, mit einem Wort balkanisch. Das Bild vom 
Balkan stellte vermeintlich das genaue Gegenteil 
des kulturell höher entwickelten Bildes von Euro- 
pa dar, das immer als zivilisiert, modern, fort- 
schrittlich und rational galt. 
In den Karikaturen der Zeitung Dan sind die 
Serben und Montenegriner als Helden darge- 
stellt. Die negative Rolle fällt den Türken zu. Man 
findet auch charakteristische Figuren, die den 
Charakter eines ganzen Volkes darstellen sollen 
(zum Beispiel der Serbe, der Montenegriner, der 
Bulgare, der Türke, der Albaner). 
VSE ZA ZGODOVINO