Leto LXIX Stev. 1 V Ljubljani, v sredo, i. Januarja 1941 roiinb,« pMam • gotovM Cena 2 din Od t, mor. dal|* naročnina mesečno 80 din, za inozem-itvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno 96 din, za inozemstvo 120 din. UredniJtvo: Kopitarjeva nI. 6/UL Tel 40-01 do 40-03 Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznik«. Cek. raS.: Ljubljana SL 10.650 ta naroč-Bino in štev. 10.349 za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica 6 Tel. 40-01 do 40-05 Po'1rui.: Maribor, Olje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje. Voščila Slovencem k novemu letu LJubljana, 31. decembra 1940. Strahotna katastrofa, ki se vleče iz preteklega leta v novo in po glasovih, ki smo jih pravkar slišali z one strani Atlantskega morja, še nikakor ne bo nehala sejati pogube, prepoveduje običajne fraze, ki jih je sprejemal in vračal v mirnih časih evropski človek, želeč svojim prijateljem srečno novo leto. Danes ne moremo ničesar drugega, kakor da resno in trezno premotrimo žalostno stvarnost naših dni in poiščemo še tako majhen žarek luči, da bi po njegovi sledi zagledali vsaj nekaj tiste boljše bodočnosti, ki čaka naše otroke ali vnuke. Mir? Goreče ga želijo vsi, vladajoči in vladani, vojskujoče in nevojskujoče se države, krivi in nedolžni. Saj si je le malokdo predstavljal, kakšen ogromen obseg bi utegnilo imeti pobijanje in razruševanje in kako dolgo bi moglo trajati. Zakaj, kdor se je dobro zavedal, kako strahotni bodo učinki sodobne vojne tehnike, je bil vsaj prepričan, da bo ena ali druga stran tem hitreje zmagala. To pa se, kakor vidimo, ni uresničilo in se tudi še precej časa ne bo, temveč bo uničevanje le še srditejše in se bodo zaloge za vojevanje le še kopičile tako v enem kakor v drugem taboru. Strasti, ki so do vojne privedle, še dolgo ne bodo odnehale in danes ni nikogar in ničesar, ne duhovne ne tvarne sile, ki bi mogla ustaviti ali vsaj zmanjšati zagona vojnega besa. In če bi se zgodilo čudo, da recimo že letos utihne bojni vihar, kakšen mir bi bil to? Mir zmagovalca, ki bi brezobzirno narekoval svoj mir, ki ne bi bil mir pameti in pravico-ljubja, ampak mir maščevanja in samovolje. Tak mir pa ne bi mogel trajati več ko nekaj desetletij ali še toliko ne, zakaj ne glede na to, da se niti mali narodi ne dajo več kar tako potlačiti, kaj še veliki, ne bi mogel zmagovalec urediti sveta, kakor bi bilo v občo korist sveta, ker Je gospodarska skladnja in povezanost sodobnega človeštva taka, da bi maščevalna sredstva, naj so kakršne koli narave, še bolj poglobila rane in še nagleje razkrajale ves politični in družabni ustroj današnjega sveta. Pa naj tak mir pride prej ali pozneje, njegova vrednost bo ničla. Kakor je dejal papež v svojem znamenitem božičnem nagovoru: »Sončno jasno Je postalo očito, da se svet ne da več vladati, kakor se je vladal doslej« — tako je tudi jasno, da bi mir, ki bi hotel urediti svet po dosedanjih političnih in družabnih nazorih in sistemih ter navadah, ne bil noben mir, ampak le kratek odmor, po katerem bi se začelo le še hujše klanje med novimi koalicijami in s spremenjenim ansamblom na svetovni pozornici. Mir kompromisa? Vprašanje je, kakšnega. Poravnava bi se bila lahko sklenila, preden je izbruhnila največja vojska zgodovine. Sicer pa vprašanja, ki so bila sporna pred 1. septembrom predlanskega leta in ki bi prišla sedaj v obravnavo na mirovni konferenci, pripravljeni za kompromis, niso povzročila vojne, ampak so jo le v zadnjem trenutku sprožila. Vojska je zbesnela zato, kar smo že nagla-šali, ker se Evropa pa z njo ves od njene omike prepojeni svet ni dal več vladati po starih kalupih in ni bilo nikogar, ki bi ga mogel usmeriti po novi potL Dokler tega ne bo, dokler stare politične in nravstvene miselnosti evropskih prvakov ne zamenja nova, dokler se ne prerodi sploh evropski človek, kakor se spodobi notranjega dostojanstva božjih otrok, bi vsak kompromis pomenil le gnil sad skrajne stiske in zadrege, zrastel iz trhlega debla negodne starine. Tudi tak prostovoljni mir, kolikor bi bil zaželen, da preneha najhujše trpljenje, bi bil le začasen, če se mir prej ali slej ne ustanovi v dušev-nosti človeka in človeške družbe same. Enkrat se je to zdelo pobožna fraza, danes se nam kaže kot najstvarnejša in edina odrešilna resnica. Zmaga demokracije? Vsak človek, ki je ohranil zdrav razum in blago srce, si je goreče želi. Toda kakšne demokracije? Take gotovo ne, kakor je vladala doslej pod tem lepim, a toli zlorabljenem imenom. Zlam »demokratične« Francije dvesto vladajočih družin, je s sončno jasnobo pokazal, kako je bila lažna, navidezna in gnila, in drugod, kjer vlada isti dejanski sistem in miselnost, ni v bistvu prav nič boljše, ampak je ves tako imenovani javni blagor le navidezen — lepa zunanjost notranjega nereda, pod katerim po besedah papeževega božičnega nagovora, je-čijo milijoni, ki žive od dela svojih rok in ki se smilijo materi Cerkvi, kakor so se smilili Kristusu. In kdo med vladajočimi je tisti, ki bi umel in hotel postaviti svet na temelje krščanske demokracije razen poglavarja katoliške Cerkve, čigar glas se v divjanju strasti sicer sliši in občuduje, slediti pa mu ne marajo? Zmaga drugih ideologij? Pij XII. nas opominja v svojem božičnem pozivn, da miru ne bos dokler ne priznamos da je pravic« nad golo Ljubljanski knezoškof dr. Gregorij Rozman V žalostno zarjo Je zatonilo leto 1940. Še gorijo božične svečke na grobu slovenskega voditelja in arkade ob njegovem častnem grobu so še polne zmrzlega cvetja. Kako naj s tega groba zremo polni veselih upov v novo leto? in še posebno v teh razmerah, ko vojni požar prasketa na vseh koncih, ko so nas preteklo leto toliko strašili in grozili naši svobodi? Toda, kristjani smo! Verujemo ▼ božjo Previdnost, ki vodi usodo narodov.( Verujemo v končno zmago Kristusovo, ki jo je nezmotljivi in resnični Bog napovedal. V tej veri smo močni, polni zaupanja In brez pretiranega strahu za bodočnost. Bog bo svoje storil, če bomo mi storili, kar je naša dolžnost, dolžnost vsakega posameznika in vsega naroda. In katera je ta dolžnost? Predvsem živa vera, po kateri Kristusov evangelij ni samo vzvišena teorija, ampak resnično vsakdanje življenje. Ni nam treba iskati vodilne in rešilne ideologije nikjer drugod, ne na skrajni levi, ne na skrajni desni. Rešilne ideje so samo ▼ razodetju, ki pa bodo svojo rešilno moč pokazale šele, kadar jih mi v življenju uresničimo in oživimo. Ko človeštvo išče rešitve pred grozečim poginom, je prišla naša ura, katoličani! Krasno nalogo nam sodobnost nalaga. Z vedrim obrazom jo izvršimo! Gorje nam in svetu, če te ure ne spoznamo in svoje katoliške naloge ne izvršimo. Druga naša dolžnost je enotnost in iskrena povezanost v trdno četo, ki neupogljivo stoji, skupaj drži, a nikogar ne odbija, ki v naše vrste prihaja z odkrito voljo in nesebičnimi nameni. Da bi nas za novo leto grob narodnega voditelja tako zedinil! Edinstva ne more biti brez krščanske ljubezni. Krščanska ljubezen ima korenine v živi veri. Iz te vere mora vzcveteti ljubezen posebno danes, ko je ljubezni tako zelo zmanjkalo v svetu, a so stiske in potrebe tako zelo narasle. Ko bomo po sijajnem zgledu pokojnega voditelja iz krščanske ljubezni pomagali bližnjemu in lajšali težave, se bo v nas utrjevala ta ljubezen z vsakim dejanjem vedno Lavantinski dr. Ivan Srečno smo dospeli do začetka leta 1941 mimo grozeče nevarnosti vojne, ki divja že T tolikih državah okrog nas. Bog bodi za to zahvaljen! Ob novem letu si ne želimo ničesar bolj, kakor da dobri Bog obvaruje še nadalje našo domovino biva vojne, drugim narodom in državam pa nakloni čimprej blagodat miru. Brez dvoma je le Bog tisti, ki more pomagati v tej stiski, ko velikanski boj še ne ponehuje, ampak traja v vedno strašnejših oblikah dalje. Le Kristus, Kralj vekov, more narodnim in državnim voditeljem prav svetovati, kako najti izhod iz zmede in bede; edino On more s svojim nebeškim naukom Resnice, Pravice in Ljubezni vzpostaviti red na svetu. Zato moramo delati na to, da se bodo načela Kristusovega evangelija upoštevala v zasebnem in javnem življenju. Kakor že tolikokrat v zgodovini, bo tudi tokrat le krščanstvo moglo rešiti človeštvo preteče pogube. Pri božjih načrtih moramo sodelovati. knezoškof Tomažič Najprej moramo tvoje lastno življenje urav-aali po Kristusovem nauku, potem pa z vztrajno in zaupno molitvijo prositi »Očeta usmiljenja in Boga vse tolažbe« boljših časov za človeški rod. Pri nas doma je posebej potrebna edinost v katoliških vrstah, eSlov. koledar jat. Zanj nakažite poleg naročnine še 18 dinarjev. ■» ■ t <> »Zimska pod vodstvom susni hlebe otvorjena sedma kuhinja zimske pomoči v Belgradu. Otvoritvi je prisostvovala Nj. kr. Vis. kneginju Olga v spremstvu dvome dame ge. Olge Lozanič I * r i vhodu sta Nj. kr. Vis. kneginjo Olgo čakala ni pozciravilu p» močnik maršala dvoru dr. Ha bi č ID j a I s k i in ordo-nanc častnik Nj. Vel. kralja kapctan I. klase Nikola Poinorisac. Otvoritvi so prisostvovali ini-nister socialne |>ol i t i ko in narodnega zdravja dr Budisavljevič, soproga predsednika ministrskega sveta ga. Mara Cvetkovič, predsednik belgrajske občine Jevr<'m I omič p podpredsednikoma Kostičem in Nedičetn, helerajski poveljnik armi.jski general M'ilors.1 Petrovič, šef centralnega presbiroja v Belgrac.u Milojevič l'rcdrag, upravnik mesta Belgrada Drinčič, kakor tudi predstavniki naših humanitarnih in socialnih ustanov. Nj. kr Vis. kneginjo Olgo je pozdravil predsedn.k občine Toraič, ki je v svojem govoru med drugim rekel: Posebna čast mi je, da Vas pozdravim v pomoč" kneginje Olge imenu najsiromajšnejših Belgrajčanov, za katerih življenje in obstanek se Vi brigate. Želim poudariti, da je ta kuhinja, kakor tudi vse drugo delo Vašega Visočanstva v korist tistih, za kutere ste Vi .meh veono tuko mnogo razumevanja. Potem so Nj. kr. Vis. kneginjo Olgo pozdravili v imenu Rdečega križa polkovnik Cjor-gjevič, v imenu humanitarnega društva >Na-susni hleb« pa predsednica ga. Iluža Pop. Nato je Nj. kr. Vis pristopilo h kotlom, da pogleda in pokusi hrano Kneginju Olga jo izrazila zadovoljstvo zaradi ureditve in organizacije. Kne-ginja Olga je ostala še nekaj časa, da bi bila navzoča tudi pri razdelitvi hrune sirot-im. Potem je Nj. kr. Vis. kneginjo Olga toplo pozdravljen n od navzočih zapustila prostore Kuhinje. Veliki kotli, ki so v tej kuhinji, so dar Nj. kr. Vis Olge otiboru za zimsko poin>č. Kuhinja bo danes razdelila 360 obrokov, katerih število se bo pozimi stalno množilo. Poziv kneginje Olge za zimsko pomoč Bclgrad, 31. decembra. A A. Nj. kr. Vis. kne-ginja Olga je imela 31. decembra po radiu naslednji govor: Prevzela sem častno in težko dolžnost, da v teh dneh borbe in preskušenj storim vse, kur je v mojih močeh, da se siromašno ljudstvo v naši državi čez zimo prehrani, ogreje in obleče. Pristopila sem k tej nalogi s prepričanjem, da me bodo vsi razumeli in mi pomagali. Danes je bolj kot kdaj prej potrebno nuditi roko sočutja in podpore tistim, ki jih ie usoda potisnila v bedo in siromaštvo. Delovni odbor za zimsko pomoč kr. Jugoslavije ob sodelovanju vseh nacionalnih, socialnih in človekoljubnih društev otganizira od 31. decembra do 5. januarja pc vsej državi »Teden zimske pomočit. Želim, da bi bil ta teden najlepša manifestacija plemenith lastnosti našega rodu, največje narodne zavednosti ljubezni do bližnjega, Človekoljubnosti in duhovnega dostojanstva. Globoko prepričana, da bodo vsi rodoljubi v tem trenutku storit' to, kar jim človeška in narodna dolžnost nalaga do naših zapuščenih sirot, tokrat neposredno apeliram na njihovo plemenitost in jim kličem, naj po svojih močeh prispevajo ponovno za zimsko pomoč. Prepričana sem, da je mojo upanje v pomoč naših sodržavljanov upravičeno. Naj vsak po svojih močeh, po svoji vesti izdatno in usmiljenega srca prispeva za siromake v svojem kraju. S tem bo dokazal ne samo meni, pač pa tudi vsemu našemu narodu, da sta njegovemu ' srcu blizu vsak sin in vsaka hči naše drage domovine. Pokazal bo razen tega pred vsem svetom, ' da je Jugoslavija sposobna in pripravljena zagotoviti življenje vsakemu državljanu. Naj ta teden ne bodo naša srca zaprta za nesrečo naših sodržavljanov, naša misel pa naj se ravna po nauku veilkega učitelja Gospoda Jezusa Kristusa, Čigar rojstvo proslavljamo. V iasu teh svetih praznikov dajmo uteho, mir in zadovoljstvo onim, ki trpe, prezebajo in ki so lačni, da bi novo leto prineslo veselje tudi našim sirotam in dalo nov dokaz naše moralne sile in globoke vdanosti državi, narodu in njegovi bodočnosti. Naj nam Vsemogočni pomaga pri tem delu. Vsa Slovenija je pozorno poslušala govor kneginje Olge o nalogah »zimske pomoči« Ljubljana, 31. decembra. Slovenska javnost je bila že iz listov obveščena, da bo nocoj ob pol osmih govorila po radiu Nj. Vis. kneginja Oiga o zimski pomoči. Ob napovedanem času 30 poslušali visoko, med slovenskim narodom tako priljubljeno gospo povsod po zasebnih hišah, kjer imajo radio, prav tako pa tudi po javnih lokalih. Govor kneginje Olge je bil zelo lep in so ga povsod dobro ter razločno razumeli. Najgloblji vtis je naredilo na ljudstvo dejstvo, ko je videlo, kakšno zanimanje vlada na najvišjem mestu za tiste, ki so najbolj revni in pomoči najbolj potrebni. Poslušalce je globoko presunil tudi poziv, naj vsak izpolni svojo dolžnost do Boga in do bližnjega. Razpust marksističnih organizacij ; rs Ministrstvo za notranje zadeve je razpustilo delavske strokovne organizacije, včlanjene v marksistični centrali URS-a. To je bila centralna organizacija vseh marksističnih strokovnih gibanj v naši državi. S tein dekretom je zadan tudi marksizmu na slovenskih tleh usoden udarec. Marksisti so imeli pred razpustom okrog 3000 plačujočih članov v naši banovini. Poleg teh pla-čujočih članov so imeli še precej tihih simpati-zerjev, ki jim je pa manjkalo idealizma, da bi za pokret prispevali tudi denarne žrtve. Marksisti pri nas so bili razcepljeni v nešteto samostojnih, med seboj veča li manj neodvisnih skupin in so se med seboj prav slabo razumeli. Njihova centrala, »Strokovna komisija za Slovenijo«, ni imela nad jx>sa-tneznimi skupinami nobene avtoritete. Njeni odloki in naredbe se niso spoštovali. Vsaka stroka tega gibanja je hodila svojo lastno pot in je delala po svoji lastni razsodnosti. Kazalo je, da se bo to nevzdržno stanje marksizma v Sloveniji še poslabšalo in da bodo marksisti v medsebojnih borbah končno sami sebe pokopali. Notranja trenja v teh vrstah so bila sicer skrita, za poznavalce pa vendar dovolj jasna, da so mogli pričakovati v do-glednem času popolno razsulo marksističnega gibanja v Sloveniji. Bili so sestanki, na katerih je zaradi osebnostnih vprašanj prišlo do neposrednih fizičnih obračunavanj in zgodilo se je celo, da so višji iunkcionarji po piosameznih krajih uradno pečatili prostore podrejenih edinic oz. so poskrbeli, da je to pečatenje izvršila pristojna oblast. Delavstvo, ki je nekaj časa videlo v predstavnikih marksističnih organizacij svoje najboljše po-bornike, je s časom spregledalo, da v teli vrstah tli nobenega idealizma. Marksistični materializem je zajel duha njihovih vodilnih osebnosti in -so gibanje v neštetih primerih izrabljali za svoj osebni prestiž. Vero v to gibanje so zato delavci zaceli izgubljati in mu počasi obračati hrbet. Po vsem tem, kar smo zgoraj povedali, je skoraj škoda, da se marksistično gibanje, ki je našemu narodu in slovenskemu delavstvu tako tuje, nis amo v sebi btopilo. Prepričani smo, da bi za dokončen obračun z njim ne bilo treba posebnih uradnih odločb, s katerimi se razpušča marksistična organizacija tudi na naših tleh. Vendar nimamo nobenega vzroka, da bi za to narod in delavstvo zastrupljajočo organizacijo organizacijo žalovali. Mnogi, ki so pogubno delo iz teh vrst pri nas podrobneje poznali, so že ope-tovano izražali željo, da se kvarno delovanje marksističnih propagatorjev v naši državi prepreči z oblastnimi odredbami. Marksizem zlasti na slovenskih tleh nima pravice do življenja. On je narod kulturno zastrup-ljeval in ga vzgajal za boljševiški teror. Nad delavstvom samim je povsod, kjer se je vgnezdil, izvajal najhujši teror. Delavstvo je z raznimi akcijami naravnost hote vodil v akcije, ki so bile že v naprej izgubljene, da bi tako povzročal čim večje nezadovoljstvo delavstva. To nezadovoljstvo in po lastni krivdi povzročeno nesrečo je hotel izkoriščati za svoje propagandistične namene. Povsod se je bratil z vsem, kar je našemu narodu sovražnega in tujega. Pod krinko internacionalizma je bil vedno pripravljen praktično izdajati interese slovenskega naroda. V premnogih primerih se je na škodo slovenskega delavskega stanu zavzemal za tujerodne elemente in jih je podpiral pri njihovem, za naš narod kvarnem delovanju. Z odlokom ministrstva za notranje zadeve je delovanje te za delavski stan in za slovenski narod kvarno delujoče organizacije prenehalo. Delavstvo, osvobojeno po industrijskih centrih od i marksističnega terorja, bo poslej lahko svobodno vstopalo v narodno zavedne konstruktivne delavske jiokrete in v njih neovirano iskalo pravice za svoj stan ter se v teh prizadevanjih najkoristneje včlanilo v slovensko narodno skupnost. Povišanje državnih trošarin Belgrad, 31 decembra, m. *Minlstrski svet je na predlog finančnega ministra predpisal uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini. Z veljavnostjo od 1 januarja 1041 so povišane tele postavke državne trošarine na tro-šarinske predmete, in sicer: 1, Za sladkor, izdelan iz sladkorne pese ali sladkornega trsja v kockah. grobi sipi ali v prahu, kakor tudi v glavah od 805 din na 935 din na 100 kg; na ostali sladkor, izdelan iz sladkorne pese ali trsja, bodisi »irov ali rafiniran, razen sirupov, ki se ne morejo uporabljati za ljudsko krano, od 7*0 na 5)00 din za 100 kg: vse druge vrste sladkorja od 400 na 500 din za 100 kg. 2 Za kavo od 1000 din na 1500 din za 100 kilogramov. 3. Za pivo od 7.50 na 10 din za lieklolitrsko stropnjo ekstrakla. 4. Zn vino od 100 na 200 din za hektoliter; na fina vina od 300 na 500 din za hektoliter, na šampanjec od 10 na 15 din za liter. 5. Za ekslrakte. esence, eterska olja z alkoholom od 3000 na 00000 din za 100 k«. jalci oziroma trgovci na drobno morajo prijaviti finančnim organom vse količine trošarinskih predmetov, ki jih imajo kjer koli na zalogi, 1. januarja 1941. V primeru, da ne bi prijavili ali da bi oddali netočne prijave, bodo ti prestopki kaznovati kot tihotapstva v smislu določb čl. 34. zakona o državni trošarini. Količine trošarinskili predmetov, ki se bodo 1. januarja 1941 nahajal ina poti, morajo prejemniki prijaviti takoj po prevzemu. Na popisane količino vseh predmetov se bo plačala razlika v povišanju trošarinske stopnje naj-dalje do zaključno 31. januarja 1941. Zaradi tega morajo vsi veleprodajalci in trgovci na drobno najdalje do zaključno 2. januarja t. 1. prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole celotne količine navedenih trošarinskih predmetov, ki so jih imeli na zalogi 1. januarja 1941. Ce prebivajo v sedežu oddelka finančne kontrole, se morajo prijave izročiti neposredno oddelku, v nasprotnem primeru pa se prijave lahko pošljejo tudi po pošti s povratnim recepisom. V prijavi se mora posebno poudariti vrsta trošarinskih predmetov in točna količina vsake posamezne vrste. Organi finančne kontrole bodo popisali vsek oličine trošarinskih predmetov, ki bodo na zalogah 1. januarja 1041 pri veletrgovcih in trgovcih na drobno in bodo o tem izdali uradne izkaze o popisu zalog. Pri popisu zalog se morajo primerjati predložene prijave z ugotovljenim stanjem. Ce se ugotovi, da so prijave netočne, ali pa da sploh niso bile vložene, seb o o tem sestavil zapisnik. Uradni izkaz o popisu zalog se mora sestaviti v štirih izvodih. Razlike trošarine se morajo plačati tudi za vse količine, ki bodo na dan 1. januarja 1941 dobljene na poti od tovarne rafinerij ali skladišč do trgovca, ali od carinarnice do uvoznika-trgovca, ali od enega trgovca do drugega. To razliko mora plačati prejemnik najdalj do vštevši 31. januarja 1941. Zato mora vsak prejemnik teh predmetov prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole takoj po prevzemu in plačati razliko v povišani trošarinski stopnji do navedenega roka. Tudi za te poSiljke se mora sestaviti uradni izkaz, kakor je odločeno. Nova določila za denaturiranje trošarinskih predmetov S § 15. nove uredbe se spremeni točka 14. § 72. zakona o državni trošarini, ki se nanaša na plačilo kontrolne odškodnine za denaturiranje trošarinskih predmetov. Po novih določbah se bo plačevalo 1. januarja 1941 za denaturiranje trošarinskih predmetov, ki se dajejo v promet brez plačila državne trošarine v denaturiranem stanju na račun kontrole odškodnina v korist državni blagajni: 1. Za špirit, za proizvod kisa 4 din od hektoritrske stopnje; 2. za špirit za industrijske svrhe 2 din; 3. za špirit za gorivo 1 din. Na de-hidrirani denaturirani špirit, ki je namenjen za mešanje z bencinom, se ne bo plačevala taksa za kontrolno odškodnino. Na vse ostale trošarinske predmete se plačuje na račun kotnrolnega povračila za denaturiranjo ali barvanje 1 din od kilograma v korist posebnega kontrolnega sklada davčnega oddelka finančnega ministrstva, ki se bo v to svrho ustanovil. Dohodki tega sklada bodo služili za materialne j>otrebe mehanične in tehnične delavnice davčnega oddelka in za jjotrebe kontrolne trošarine službe davčnega oddelka. Upravljanje in uporabo tega fonda bo predpisal finančni minister s pravilnikom. Z ozirom na to gre kontrolna odškodnina za denaturiranjo ali barvanje trošarinskih predmetov, kakor tudi za špirit, ki je namenjen za druge svrhe, razen navedenih, v korist posebnega kontrolnega sklada davčnega oddelka v finančnem ministrstvu. Organi pri finančni kontroli, ki izvršujejo denaturiranje ali barvanje, bodo izrecno omenili v uradnem izkazu, da gre ta kontrolna odškodnina v korist omenjenemu skladu. Pristojne davčne uprave bodo knjižile te dohodke v posebne rubrike trošarinskega dnevnika. Sprejeti denar bodo hranili v depozitu do izdaje praviluika o upravljanju in uporabi tega sklada. Povišanje skupnega davka na poslovni promet in luksuznega davka V Belgradu je izšla uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet. Po tej uredbi se skupni davek zviša za 20%, razen pri tarifnih postavkah 272-40 do 308-510 (kemikalije, razna zdravila itd.). Pri teh se zviša za 25%. Povišane stopnje se pišejo Bamo z dese-tinkami, ki se zaokrožijo navzgor, če prekoračijo 5. Takse za račune po štev 34 zakona o taksah ne štejejo v davčno podlago davka na poslovni promet. Za knjigarje se zviša davek na poslovni promet od 1.5 na 3%. Novo je naslednje določilo: Ko preteče leto, bo davčna uprava pregledala pravilnost plačevanja skupnega davka na tiošarinske predmete in bo za morebitno manjše plačilo izdala nalog za plačilo v obliki odloka Proti odloku se lahko davčni zavezanec pritoži na finančno ravnateljstvo v treh dneh po vročitvi. Izpremenjene so naslednje tarifne postavke, ki znašajo sedaj: zaklani prašiči, debeli, v polkosib 8.2, zaklani pršutarji 9.2, purani za Anglijo 9.2, zaklana goveja živina (sveže goveje meso) 12.3%, zaklana drobnica 9.2, sveže svinjsko meso (odrti špeharji) 8.2%. sveža slanina 8.2, soljena slanina 8.2, čista svinjska mast 9.2, posušeno meso, slanina, klobase 9.8%, zaklana teleta 8.9, zimska salama 12.3%. , Novo je določilo k uredbi 16.100-31: Davčni zavezanci iz čl. 6 zakona, ki poleg svojega lastnega blaga, ki je podvrženo skupnemu davku, dajejo v promet istočasno nabavljeno blago od drugih, morajo plačati skupni davek na skupno vrednost blaga, ki ga dajejo v promet, s tem, da morejo dobiti nazaj dokazano plačani skupni davek za blago, nabavljeno od koga drugega. Ta uredba se izvaja tudi pri odmeri skupnega davka za 1940. O sporazumih so naslednja nova določila: Sporazumno določene osnove morejo pogodbene stranke odpovedati pred potekom roka, v kolikor bi bil letni promet za 25% večji ali manjši od sporazumno določene podlage. Odpoved se mora podati v treh mesecih po poteku davčnega leta, v katerem je nastalo povišanje ali znranjšanje prometa. Toda to velja le za v bodoče sklenjene sporazume, ker so s Čl. 8 nove uredbe glede na povišanje cen blaga vsi dosedanji sporazumi prenehali veljati z 31. decembrom 1940. Za čas od 1. aprila 1940 pa do uveljavljene pričujoče uredbe se plačani skupni davek pri carinarnicah za blago št. 171-232 in 172-233 tarife ne bo vrnil. Ta uredba stopi v veljavo z objavo v »Službenih novinah« in se začne izvajati s 1. januarjem 1941. Blago, ki ga zateče dne 1. januarja 1941 ta uredba neocarinjeno na carinarnicah, bo plačalo nove tarifne postavke. Za vse državne in samoupravne nabave, ki bodo izvršene po 31. decembru 1940 in na osnovi sklenjenih sporazumov do tega dne, bo skupni davek plačan po dosedanjih stopnjah. Nadalje je izpremenjen zakon o davku na poslovni promet tako, da se davčna stopnja poviša od dosedanjih 2.5 na 3%. Luksuzni davek pa je povišan na 12—40%. Novo je določilo: Davčni zavezanci, ki prodajajo blago nadrobno neposredno konzumentom, za katerega morajo plačati davek na poslovni promet, morajo namesto knjig in evidence voditi račune podrobne prodaje tega blaga. Po novi uredbi o davku na luksuz znaša davek na luksus od 12 do 40 odst prodajne cene, odnosno prometne vrednosti blaga, danega v prodajo ter cene blaga pri uvozu, ki je navedeno v seznamu luksuznih predmetov. Stopnja davka 12 odst se poviša na 20 odst., davka r>o 15 na 25 odst in stopnja 20 na 40 odst. Nov je luksuzni davek za tkanine, ki imajo v kvadratnem metru 200 gramov in manj teže. Obsodba v Celju 6 Za električni tok, ki se porablja za razsvetljavo, od 0 70 na 1 din od kilovatne ure. 7. Za plin za razsvetljavo od 0.20 na 0.30 din za kubični meter 8. Za žganje od 10 na 16 din za hektolitrsko stopnjo. 9. Za neetno kislino od 4 na 8 din za kilogram 100 odstotne jakosti. 10. Za mcšanico bencina s špiritom od 250 do 100 za 100 kg. Od tega zneska pripade državni blagajni 250 din, državnemu skladu za javna dela pa 50 din. 11. Za plinsko olje od 40 na 100 din za 100 kg. 12. Za o|ja in tolšfe za mazanje od 200 na 250 din za 100 kg. 13. Za surovo nafto in na ostanke od nafte od 10 na 100 din za 100 kg. (Znižane torej niso trošarine za žarnice in kvas. — Op. uredn. ) Po čl. 16. spremenjene uredbe bodo popisane dobljene zaloge na dan 1. januarja 1941 vseh navedenih trošarinskih predmetov, in sicer pri vseh veleprodajalcih in trgovcih na drobna Veleproda- Dne 27. dec. 1940 je bil pri okrožnem sodišču v Celju v prizivni razpravi pod Kpr 377-40 obsojen Lebič Ignac, kavarnar v Celju, po čl. 8 uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije, si. 1. kos 78 z dne 30. sept. 1939 na sedem dni zapora in 2000 din denarne kazni. Delo splitske izpostave BH Poverjenik izpostave banske oblasti v Splitu Mate Bulič je izdal uredbo o razdelitvi dela na splitski izpostavi. Splitska izpostava objavlja tudi sklep svojega prvega pioračunskega leta. Kljub veliki.n težavam, ki so odvisne od notranjih kakor od zunanjih razmer sedanjega časa, so rezultati še zadosti dobri. Najmanj polovica stroškov je šla za tehnična dela v Dalmaciji Za javna dela je izdala splitska izpostava okoli 160 milijonov dinarjev. Javnih del na cestah, mostovih, hišah in brodovih je bilo vsega skupaj 2632. Veliko denarja je šlo za preskrbo s pitno vodo, za melioracije, za ljudske šole in za bolnišnice v Splitu in v Sibeniku. Prodaja radijskih aparatov Po členu 22. pravilnika o sprejemnih radijskih aparatih so ob pričetku novega leta vsi radijski trgovci dolžni zaprositi za podaljšanje dovoljenja za prodajo radijskih aparatov in prenosne radijske postaje. Direkcija pošte opozarja vse trgovce, da smejo na podlagi dovoljenja za prodajo in predvajanje radijskih aparatov, izdanega določeni radijski trgovini, vrSiti prodajo samo njeni uslužbenci, obrtno oblastno pooblaščeni trgovski potniki in agenti Vse ostale prodajalce radijskih aparatov, kot so krajevni zastopniki, podzastopniki, komisijonarji in slično, ki hranijo radijske aparate za prodajo bodisi doma, bodisi v trgovskih lokalih, opozarja direkcija pošte, da v bodoče ne dovoljuje več prodaje radijskih aparatov na podlagi prepisov dovoljenj za prodajo in predvajanje, ki ga jim stavijo na razpolago tvrdke, ki jih z radijskimi aparati zalagajo. Vsak prodajalec, razen gori navedenih uslužbencev, potnikov in agentov, mora zaprositi za samostojno dovoljenje za prodajo in eventuelno predvajanje radijskih aparatov in to v zvezi z dovoljenjem obrtnega oblastva za izvrfevanje trgovinske obrti. Elektrotehnična in elektroinstalacijska podjetja, ki se pečajo z montažo in popravili radijskih aparatov, morajo plačevati pavšalno naročnino za en aparat, ki je prijavljen v lokalu, kjer se popravila izvajajo. Proti vsem prodajalcem, ki ne bodo izpolnjevali navedenih pogojev, so pošte dolžne postopati v smislu pravilnika o prejemnih radijskih aparatih in odredbe direkcije poŠte o plombiranju radijskih aparatov. Štev. 37.379/1940. — Direkcija poit« in telegrafa v Ljubljani. Naš novi podlistek! Z današnjim dnem začenjamo priobčevati napeto detektivsko povest svetovno znanega detektivskega pisatelja E. Wallacea Zagonetna grofica" 99 Skrivnostna povest iz londonskega življenja, ko se iz nič — ko najmanj misliš — razvije največja detektivska zgodba, ko je detektiv obenem iskalec usode svoje ljubljenke, ki pa beži pred njim. Konec je seveda srečen, kakor mora biti, le da so družabne stopnje precej zamenjane. Napeti povesti bo sledil vsak brez diha in ne bo slutil, da jo je prevajalec Primec prevajal na smrtni postelji. Naročite »Slovenca« In berite njegove podlistke! Današnja novoletna številka obsega 44 strani in je bila tiskana v 60.000 izvodih. p LJUBLJANA Misijon v Ljubljani Prebivalcem stolnega mesta LJubljane naznanjamo. da bo v letu 1941 v vseh ljubljanskih župnijah sv. misijon, in sicer se bo obhajal ločeno za ženske in moške- od 22. marca do 30. marca bo samo za ženske, od 30. marca do 6. aprila pa samo za moške. V težkih časih vabimo na sv. misijon. Zmede naših dni v marsičem motijo in zatemnjujejo jasen pogled k cilju. Zmote naših dni slabijo odpor proti hudemu ter pogosto v človeku obujajo občutek, da je vse njegovo nravno prizadevanje prazno. Stiska naših dni hoče skoraj zadušiti glas duše v človeku. Resen in božje milosti poln čas sv. mlsljona bo vsem spet v jasni luči pokazal naš namen — Boga, osvetlil bo našo pot — Gospod z zmago- slavnim Križem je pred nami, olajšal bo naš korak — Gospodova milost bo v nas in z nami I Na pot Gospodovo se bomo obrnili, da jo hodimo v zmedi časov pogumno — v luči in moči Gospodovega Križa! Boga in sebe bomo premišljevali in svoje odnose do bratov in sester: Tako bomo svoje odnose uredili, da bomo tudi v temi časov varni božji otroci! Vse vernike svojih župnij že sedaj ob Novem letu najvljudneje vabimo, da se na milosti poln čas sv. misijona z veselim hrepenenjem pripravljajo, da bodo misijonski dnevi nam vsem res čas milosti in dan rešitve! (2. Kor, 6, 2). V Ljubljani, dne 1. januarja 1941. Ljubljanski župnikL. Krati ff z neba v frančiškanski dvorani Marsikdo se je začudil, ko je zaznal iz lepakov, da bo vprizorila frančiškanska prosveta Gregorinrvih »Šest znamenj ob času rojstva Kristusa Kralja«. Začudili smo se zlasti tisti, ki smo imeli s frančiškanskim odrom kaj več opravka: kako pripraviti na tak oder tako delo? — Prva predstava na Sveti dan nas je presenetila. Saj je bila — mod raznimi letošnjimi »pari, ki se ženijo«, »pomotami« in drugo podobno šaro — na tem ooru šele druga res dobro pripravljena in podana, pa tudi po snovi sami nad vse primerna igra za ta čas. Po navodilih avtorja je z veščo roko izdelal scenski okvir igre g R. Golobič. V bistvu je scena enaka oni, ki smo jo videli v Narodnem gledališču, ko je bilo delo na njegovem sporedu: stalen, masiven okvir, sprememba se vrši le z ozadji in odrsko opremo. Opaziti je pač bilo, da prostor ne more dati potrebnega vtisa veličastva. Je pa to krivda odrske stavbe, ki nima primerne globine. Prej ali slej bodo morali mislili oo. frančiškani na to, kako bi to hudo napako odra popravili ter ga- tudi tehnično nekoliko izpopolnili. Pri sedanjem obratu — saj je oddan vsako nedeljo dvakrat ter tudi že med tednom — nikakor ne ustreza potrebam Vkljub tem težavam pa ie predstava v tehničnem oziru odlično uspela. V primeru z odmori dosedanjih t"\ pl pnm 1 t rr pa Ki 1 , r\ «-»-« .— mm m _ - 1 — 1 ____1 _ i • 1 _ _ igra presenetila, le glasovno mu stvar ni ležala, česar so pa najbrž krive vremenske prilike. Igralsko na isti višini, ponekod celo boljša je bila Tamara ge. Koširjeve. Izredno lep lik je bil Stari pastir g. Bazca, pri njegovem vnuku Danijelu (Korinšek) pa bi pričakovali več otroškosti. Kot stražarja pašnikov Simon in iakob sta nastopila gg. Tonajc in Omerzu, od aterih je bil prvi zelo dober. Kot Publij Sul-picij Kvirinij je nastopil g. Sadar. Igralsko je zadovoljil, vendar bi si ga predstavljal človek v tej vlogi s polnejšim glasom. Intrigantskega kraljevega svetovalca Agripo je izborno zaigral g. Nadrag, boljšega Nerija (g. Avanzo) pa bi že skoraj ne mogli dobiti. Tipičen veliki knez in dilliovnik Ana je bil g. Hrašan. Popolnoma je zadovoljil s svojo igro — zlasti pa s svojim glasom,— Sirah (g. Gosnar), medtem ko ie bil Slepi gluhec g. Tonejca v igri dober, ob koncu nastopa pa le prekričev. Skromno in po-koncu nastopa pa le prekričeč. Skromno in ponižno Devico Marijo je zelo lepo in prikupno podala gdč. Pustova, njenega moža Jožefa g. Servik, angela Gabrijela pa gdč. Šegova. Med skupinami naj omenjm betlehemske matere, tri kralje ter plesalke od modrega Nila, ki so s svojim plesom celotno dejanje zelo poživile. Tudi drobiž je svoje delo dobro opravil, zlasti so se postavili navihani suženjčki. Med celotnimi scenami je bila najlepša zadnja slika 5 znamenja. Bile so to žive jaslice, gred katerimi je vsa dvorana zapela prelepo veto noč. Marsikatero oko se je pri tem oro-silo. Zelo lep«) in polno topline je bilo tudi prvo Srečno novo leto želi VOJSKA DRAGO sobo-črkostikarstvo in pleskarstvo Ljubljana, Linhartova ul. 3, Beograjska ul. 20 Srečno in veselo 1941. leto želita vsem svojim cenjenim odjemalcem in se še nadalje toplo priporočata ^ ^^ ^ Telefon 44-32 Ljubljana Pred škofijo 15 Srečno in Fese/o novo teto želiva vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem manufaktura leloinik&Simonfif Ljubljana, Pred Škofijo štev. 13 vJXa6u> komo žeto želita vsem cenjenim strankam Franc in Anka Šimenc higijenična pralnica in svetlolikalnica KEMIČNO ČIŠČENJE OBLEK Lfubljana, Kolodvorska nlica tt 8 in spre jemaliiče Frančiškanska pasaža Srečno in uspeha polno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem fvrdka tovarna testenin Ljubljana znamenje: Oznanjenje Marijino, Nekoliko je treba popraviti petje, ki ni bilo ravno povsem čisto in tudi ne v pravem tempu. Najboljše in najlepše so zapeli angetci. Prav tako naj popravijo vsi igralci uporabljanje posodja. Res ni treba, da bi gledalec takoj pri prvem igralčevem požirku spoznal, da nima kaj požirati, ali da kozarec ni kovinast. Sicer je prireditev popolnoma uspela, ter so dosegli prireditelji popolen moralen uspeh. Igra se ponovi v sredo, na novega leta dan, od petih popoldne in v ponedeljek, na praznik sv. Treh kraljev, 6. januarja ob treh popoldne. Obisk moremo le priporočiti. kvd. Srečno in zadovoljno novo leto Konfekcija LUKIC teli Ljubljana, pri Tromoatovja V Novem letu 1941 vam iskreno želim, da bi ▼ trdnem zdravju, olni optimizma, jeklene volje, vere in zaupanja ▼ samega sebe in oljšo bodočnost premagali vse težave. Z mirnostjo in hladnokrvnostjo dokažimo, da smo vredni življenja v današnjih težkih, a velikih časih. AvgilSt fokert, klepar In vodovodni Instalater. l|ubl|ana, GregorlNeva ollca S, telefon 24*70 e: župana a novo leto poželel, naj nra Bog da mnogo trdnega zdravja, ker je župan v tej petletni dobi vsemu prebivalstvu in tudi mestnemu uslužbenstvu pokazal vse druge svoje dobre lastnosti. Župan je v svoji zahvali poudarjal, da s pomočjo vestnega in marljivega mestnega uslužbenstva upa premagati vso težave in prepeljati Ljubljano v mirno dobo, ko bo mogoče tudi uslužbenstvu izpolniti vse upravičene ielje. 1 Mesto venca na grob nepozabnega gospoda predsednika dr. Antona Korošca je darovala za sirote v Lichtenthumovem zavodu gospa Sušnikova, vdova po ministru Sušniku, 200 din, prav tako tudi gospod Mozetič, zidarski mojster 200 din. Blagim dobrotnikom iskreni »Bog plačajl«. I V zahvali za dr. Zamikom je toostal datum za mašo zadušnico, ki bo 5. januarja 1941 v frančiškanski cerkvi v Ljubljani pomotoma ura to je ob 10 dopoldne. Srečno, blagoslovljeno novo leto želi vsem svojim naročnikom in bralcem »SLOVENCEV KOLEDAR" in se priporoča za prihodnje leto Trnovski oder t Otroška tragedija Omembe je vredna uprizoritev Schonherrjeve drame Otroška tragedija na trnovskem prosvetnem odru. Je to težko delo, pri katerem imajo vsi trije igralci z režiserjem vred priliko, da pokažejo vse, kar morejo. Schonherrjeva drama pokaže na izviren način tragedijo treh otrok, ki jih materin padec moralno in duševno upropasti. Na odru vidimo samo tri osebe, dva brata in sestro, vse dejanje pa je najtesneje navezano na mater, ob kateri se drama razplete. Mlada Logarjeva ie srečna mati treh otrok, ki pravkar odraščajo. Vsi trije otroci, zlasti mlajši brat, ki je slaboten in bolehen, so predmet njene nežne ljubezni in skrbne vzgoje. V to družinsko idilo udari kakor strela materina nezvestoba, za katero njeni otroci vedfc. Glavni del drame je nato v dvigu ■ duševnega in moralne-v ga razkroja, k ga padec matere, vzgojiteljice in vzora svojih otrok, povzroči. Hči se zavrže, mlajši,, brat zblazni in ustreli materinega ljubimca, starejši brat, duševno strt in do kraja razočaran, pa oddivja od nesrečnega doma z obupno žalostjo v srcu. Delo je zelo močno in psihološko lepo pokaže različno reakcijo treh značajev ob strašnem živ-ljenskem razočaranju. Vsi trije igralci, stari člani trnovskega odra, so svoje vloge sijajno odigrali. V prvem dejanju je igri za spoznanje manjkalo svežosti, v nadalj-nih dveh dejanjih pa je bito igranje tako občuteno, da je vsa dvorana skoraj brez diha * poslušala. Scenerija je bila zelo lepa, zlasti poatrešna soba v drugem dejanju. Vsebinsko in igralsko bi drama zaslužila, da se ponovi v kaki večji ljubljanski dvorani. V Trnovem se bo ponovila najbrž v začetku januarja. Franc Kržic — 60 letnik V krogu svoje družine in svojih prijateljev obhaja danes 60-letnico rojstva upokojeni mestni pristav gospod Kržič Franc. Jubilant se je rodil v Ljubljani 1. jan. 1881. Zadnjih 23 let je neprenehoma služboval pri obrtnem oddelku mestnega poglavarstva. Bil je marljiv, zvest, priljubljen in ustrežljiv uradnik tako pri tovariših kakor tudi pri strankah. Jubilant *e ttdej-stvuje tudi v raznih društvih. Je odbornik šent-petrske Vincencijeve konference, prosvetnega društva in član moške meščanske Marijine kon-gregacije pri Sv. Jožefu; je zvest pristaš JRZ in naročnik »Slovenca«, »Glasnika Srca Jezusovega« in raznih drugih katoliških revij, G. Kržiču k šestdesetletnici iskreno čestitamo z željo, da bi ga Bog ohranil še dolgo vrsto let zdravega, čilega in zadovoljnega. * 1 Nočni častivcl presv. Zakramenta se vabijo k rednemu celonočnemu češčenju v stolnici, ki ee prične jutri v četrtek po skupni molitveni uri ob devetih zvečer. Vsako uro do 4. zjutraj se bodo opravljale molitve 22. in 5. molitvene ure. 1 Deputacija mestnih uslužbencev, ki jo je vodil ravnatelj mest. uradov g. Franc Jančigaj in so zastopali vse mestno uslužbenstvo ravnatelj g. inž. Poženel, mestni fieik g. dr. Rus, ravnatelj g. Pe-stotnik, ravnatelj pomožnih uradov g. Sebenik in služilelj g. Novelli, se je na Silveslrovo dopoldne oglasila pri županu g. dr. Adleš«ču. Ravnatelj mestnih uradov g. Franc Jančigaj je v svojem nagovoru podčrtal težki položaj, ko je župan prevzel županstvo mesta Ljubljane ter mu v imenu vsega mestnega uslužbenstva čestital k uspehom, ki jih je v petih letih svojega županovanja aosegel za Ljubljano, s tedanjim položajem je pa vzporedil današnje težke razmere ter izrekel trdno upanje mestnega uslužbenstva, da bo župan prav tako kakor ob pričetku svojega županovanja srečno pripeljal Ljubljano tudi iz današnjih težkih razmer, zato je pa (jfip ijss«. ''■ 1 Kralj t neba v frančiškanski dvorani. To E. Gregorinovo duhovno igro je z velikim U6pehom igrala za božične praznike in v nedeljo 29 dec. Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani. Na željo se bo igra ponovila na novo leto 1. januarja ob 5'in na sv Tri kralje 6. januarja ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani. Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini A. Sfiligoj in na dneva predstav od 10 do 12 dopoldne ter eno uro pred začetkom pri blagajni v frančiškanski pasaži. Zastonj dobe koledar 1941 naročniki „Bbiska" - Berite oglas! 1 Reševalna postaja na SOvestrovo čez dan ti .injela mnogo dela. Poleg rednih voženj je peljala v bolnišnico le 60 letno ženo kurjača Terezijo Vidic >,i& C*jljevice, ki je. na cesti padla in si zlomila roko. pa na reševalni postaji y lanskem letu niso mnogo počivali. Imajo V6ako leto vedno več voženj in na Silvestrovo popoldne so zabeležili že vožnjo, kt je v letu 1940 dobila številko 5080. V primeri s predlanskim letom pomenja to 500 voženj več, saj so predlani reševalci imeli le 4575 voženj. Povprečno da veliko število voženj vsak dan 15 obiskov z avtomobilom. Ker se pa vožnje ne vrste enakomerno, imajo reševalci ob najhujših dnevih celo do 50 voženj, kar je tudi ea nje hud napor. — Želimo jim v novem letu srečne vožnje. H Kino Kodeljevo tet.41-64 — Danes ob 14.30 — Sijajna ciganska glasba, pesmi, veselje in ljubezen v glasbenem filmu Kavalirji čardaša G. FrShlich, Camilla Horn ter kot Wallaceovi romani napet film Detektivove pustolovščine G. Farrell — Barton Mac Lan® Ob 17.30 Nesmrtne melodije čarobnih Straussovih valčkov v najlepšem glasbenem velefilmu Veliki valfek Lulse Rainer, Fernand Gravet, Miliza Korjus. Film, ki ga mora videti vsakdo ter Kavalirji žardaša Ob 20.30 —- Se ponovi Silvestrov program. Vstopnice v predprodaji. 1 Tudi v novem leto naj kraljuje v tvoji hiši Marija z Brezij. Če nimaš še njene slike « jo takoj omisli. 1 Nabora podvrženi mladeniči, Id so pristojni v Ljubljano in žive v drugih vojaških okrožjih ter bi bili v letu 1941. rada pregledani tamkaj, naj takoj, vsaj pa do konca meseca januarja 1941. vlože pravilno kolkovane (10 in 20 din) prošnje na poveljstvo ljubljanskega vojaškega okrožja v Ljubljani. V prošnji je treba navesti svoje rojstne in domovinske podatke ter točen naslov. Točno in solidno izvršuie slikarska in pleskarska dela tvrdka kresal Pavel a.zo.z. pleskarstvo, slikarstvo In črkosllkarstvo LJUBLJANA, Tržaška c. 83 1 Privatna gimnazija v Ljubljani. S 3. januarjem ee prične novi učni tečaj za privatiste, ki hočejo napraviti koncem šoUkega leta izpit čez en gimnazijski razred. Istotam so večerni učni tečaji in tečaji za redne dijake. Informacije Zrinjskega cesta 7-II. 1 Naročila za tivfmje perila sprejemajo in točna izvršuiejo šivilje-sestre begunke in se priporočajo našim gospodinjam. Poiasnila daje in sprejema naslove iz prijaznosti uprava »Slovenca«. I Reven priden akademik išče skromnega, cenenega stanovanja. Stanuje na skednju in ga zima hudo preganja. Naslov sprejme uprava »Slovenca«. I Uprava kina Uniona naproša in obvešča avofe cenjene obiskovalce o naslednjem; Zanimanje ca prekrasni novoletni film »Balalajko« je ogromno; zato naj si vsakdo zasigura potrebne vstopnice z nakupom v predprodaji. Danes za praznik Novega leta ne bo običajne dopoldanske matineje, blagajna pa bo kljub temu poslovala že od 10 dopoldne naprej. i I F.O.inD.K. i mOSTE priredita 8. jannarja ob 20. Akademijo i | Bog ž i vi! Vljudno vabljeni! | iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiinnniiinmiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiii 1 Pri (aprtjn. motnji v prebavi — vzemite zjutraj na prazen ielodee en kozarec naravna »FRANZ .I0SF.F« grenčice. I Najboljši drsalci za zimsko pomoč. Za dobrosrčnost Ljubljančanov je gotovo najlepše znamenje, da tudi naši najodličnejši športniki hočejo pomagati revežem. Športni klub Ilirija priredi namreč vi četrtek, 2. januarja 1941. ob 18.30 drsalno prireditev v korist akcije za zimsko pomoč. Na programu bo prikaz hokejske tekme in sijajna ekshibicija naših najboljših drsalnih umetnic in umetnikov. Na^ tančnejšega programa pa prireditelji nočejo povedati, ker pač dobrodelno občinstvo hočejo presene-i titi z najmikavnejšimi in najdrrznejšimi produkcijami Namen drsalcev Ilirije bo med ljubljanskim občini stvom gotovo zbudil največje simpatije, saj z dobrodelnostjo združeni najeiegantnejši šport odkriva vso plemenitost naših prizadevnih športnikov. Posebne reklame pač ni treba, saj so prireditve drsalcev Ilirije največja privlačnost tudi za tako ljubljansko publiko, ki se drugače ne zanima za šport. Dolžni smo pa na to sijajno dobrodelno prireditev našo javnost opozoriti, da ne bi imeli slabe vesti, če bi kdo vendar le zamudil krasni četrtkov večer na drsališču Ilirije. Rekord ljubljanskih bolnišnic Rekord ljubljanske splošne bolnišnice vsako leto na Silvestra ]e že nekaj obligatnega. Kar navajeni smo, da za Novo leto zopet beremo: Bolnišnica je lani sprejela toliko bolnikov, kakor še nobeno prejšnje leto, od kar je pred dobrimi, 45 leti odprla svoja vrata bolnikom. Tako je tudi letos bolnišnica zopet posekala rekord iz prejšnjega leta, in sicer kar lepo za celega »jurjat. Medtem ko je v letu 1939 sprejela 34.487 bolnikov, jih je sprejela v letu 1W0 že 35 600. Resnici na ljubo povemo, da je bil na Silvestra ob 5. popoldne sprejet bolnik, ki je dobil številko 35.593. Pa je prav verjetno, da jih bo do polnoči sprejetih še 7. Ce gledamo to številko in jo delimo s številom dni v letu, vidimo, da prinese vsak dan bolnišnici povprečno po 100 bolnikov. V prejšnjih letih je bilo sprejetih manj bolnikov. Tako leta 1937 30.985. v letu 1938 pa 31.419. Leta 1927 na primer je bilo sprejetih 15.329 bolnikov, leta 1918 pa celo samo 10.260 bolnikov. Človek tako silnega porasta bolnikov skoraj ne more razumeti, še bolj bi pa gledal začudeno, če bi bil sam nekaj ur v sprejemnem uradu. Saj v sprejemnem uradu, kjer imajo čez glavo dela, sprejemajo le najbolj hudo boine, medtem ko manj nevarno bolne odklanjajo. Poseben naval je na ki-rurgični oddelek, ki je lani prevzel približno polovico vseh v bolnišnico sprejetih bolnikov. Res, zadnji čas je, da odprejo že zdavnaj zgrajeni prizidek kirurgičnemu paviljonu in tako olajšajo trpljenje bolnikom in delo zdravnikom. Radovedni smo, koliko rekordov bo bolnišnica še potollgia, preden se bo to zgodilo. Kamnik Kralj z neba, znano Gregorinovo božič, igro v 7 slikah, vprizori v Kamniškem domu Prosvetno društvo »Kamnik« trikrat: soboto 4, januarja le za šolsko mladino, nedeljo 6. jan. in na praznik 6. januarja za odrasle. Vstopnina 10, 8. 6 in 4 din; pri mladinski v soboto 6, 4 in 2 din. Zagotovite si vstopnice, po katerih je že sedaj veliko povpraševanje, v trgovini g. K. Albreht na Gl. trgu. — Opozarjamo na točen začetek predstave vselej oh pol 4 popoldne. Primskovo pri Kranju Na Primskovem, ki je postalo pravo delavsko predmestje Kranja, se je vršila v nedeljo pred božičem redka slovesnost. G. dekan Matija Skrbeč je blagoslovil v lepi podružni cerkvi nov tabernakelj. Načrte je izdelal vseučil. prof. g. arh. Vurnik, ki je znal dobiti takšno obliko novega tabernaklja, da je v lepi harmoniji z ostalim baročnim oltarjem. Zlasti lep je zgornji del, nastavek tabernaklja. kjer je prostor za izpostavljanje Najsvetejšega. Ta del obstoji iz številnih zlatih pšeničnih klasov, ki so med seboj povezani v krasni venec, ki ga v ozadju zapira razsvetljena rdeča steklena plošča s križem. Tudi vratca tabernaklja so na svojevrsten način lepo okrašena. Seveda je bilo treba tudi stare sVečnike nadomestiti z novimi, ki so po obliki zelo preprosti, a vendar kot celota silno učinkujejo. — V zadnjem času je v primskovski cerkvi kar vsak dan precej obiskovalcev, ki si ogledujejo dragoceno novost in vsi se o njej izražajo zelo pohvalno. Vse delo pri taber-naklju je v popolno zadovoljstvo in točno v zahtevanem času izvršilo priznano podjetje Ivana Kreaarfa iz Ljubljane. To delo je tvrdki, ki je izvršila že precej podobnih del, res lahko v čast in priznanje. Koroška Bela V dvorani cerkvene hiše'na Koroiki Beli je počastilo K. P. D., F. O., D. K. in zastopstvo gasilcev spomin f dr. Antona Korošca. Društveni in cerkveni pevski zbor je zapel »Blagor mu«, nato je sledilo pet deklamacij mladcev F. O. in D. K. in ena recitacija »Grobovi tulijo,« Oder je bij okusno okrašen Po deklamacijah je imel žalni govor gospod župnik Matej Zbontar. Ko so društveni pevd odpeli še »Beati mortui«, je gospod župnik izroolil »Očenaš« ca pokoj rajnega voditelja. Nov pravilnik o poštah Belgrad, SI. decembra, m. Poštni minister Je v sporazumu g finančnim ministrom 'predpisal pravilnik o razrednih dlžavnih |>oštah. Po tert pravilniku vse pošte brzojavi in telefoni, kalerih letni prorret ni večji od 5o.000 delovnih enot, se imenujejo v razredne državne pošte. V razrednih državnih poštah 1., 2. in 3. razreda vršijo službo poštarji, v poštah 4. razreda pa zvaničniki. Razredne državne po*te se delijo po letnem prometu. Pri poštah 4. razreda se lahko delovni čas v prometu s strankami omeji na Ci oz. na 4 ure dnevno. Prejemki po redni, dopolnilni in izredni. Hodni prejemki poštarjev in zvaničnikov so v 4. skupini od 550—850 din mesečno, v 8. skupini od 1000—1500 din mesečno, v 2. skupini od 1470 do 1800 din mesečno in v 1. skupini od 1900—2850 din mesečno. Redni prejemki se povečajo poštarje niza 50 din, zvaničnikom pa za 30 din mesečno l>o 5 letih efektivne službe. Poštarje in zvaničnike sprejemajo razredne poŠte potom natečajev. Prosilec mora biti naš državljan, dovršiti mora 21 let in mora imeti 4 razrede srednjih šol z nižjim tečajnim izpitom ali njej enako strokovne šolo s končnim izpitom ter izpitom za poštarje. Za mesto zvanilSnlka pa more prositi oseba, Ui ima najmanj osnovno šolo in mora pozneje položiti izpit za zvaničnika. Za službo pri pošti 3. razreda lahko prosijo osebe, ki imajo predpisano šolsko izobrazijo, nimajo pa izpita za |>oštarja, ki ga pa morajo v primeru nastavitve prestati v roku 6 mesecev. Poštarji in zvaničniki morajo položiti pred prevzemom službe kavcijo v gotovini, in sicer pri poŠtah št 4 1000 din, pri poštah št. 3 1500 din, pri poštah št. 2 2000 din in pri št. 1 3000 din. Službeni odnos nastopi z dnem, ko vstopi dotičnik v službo in ko je prisegel. Zvaničniki ali poštarji morajo postati člani pokojninskega sklada. Poštarjem z 20—30 let službo lahko odobri do 10 dni, čez 30 let pa 15 dni dopusta. Poštarje zvaničnike in odpravnike ocenjuje poverjenik po izvršenem pregledu pošte. Kazni, ki lahko dolete poštarje in zvaničnike, so lahko: a) pismen ukor, b) denarna kazen do 500 din, c) odp-oved službe, pogojno za tri do šest mesecev, d) odpust iz službe Kot pomožno osebje državne pošte se smatrajo odpravniki, pradktikan-ti. pismonoše. Pravilnik je objavljen v današnjih »Službenih novinah« in dobi 1. januarja veljavo. Prisilni odkup koruze in koruzne moke Belgrad, 31 decembra ni. Trgovinski in kmetijski minisbr in ministrski predsednik so podpisali pravilnik o prisilnem odkupu koruze in koruzne moke. Po tem pravilniku bodo odkup vršile v mestih kiaj?vue policijske oblasti, na področju izven mest pa okrajna načelstva. Dovoljenja^ za prisilen odkup bo dajala Priveligirana delniška družba omenjenim oblastem ali pa svojim organom pismeno Ko bodo dovoljenja omenjene oblasti dobile, morajo v roku treh dni pozvati vse lastnike koruze in koruzne moke, da prijavijo količine, ki jih imajo. Predstavniki te priveligirane družbe izvršujejo vsa tehnična in komercialna dela v zvezi s prevzemom in izplačilom koruze. Organi Prizada bodo od oblasti zahtevali, da pokličejo vse lastnike, da v določenem roku ugotovljeni višek izroče Prizadu ali organom, ki jih je Prizad za to določil. V kolikor lastniki viškov tega ne bi storili, bodo organi Prizada zahtevali od oblasti, da se viški prisilno odvzamejo. Prisilni odkup se bo izvršil v breme lastnikov viškov. V smislu čl. 2 uredbe o prometu s koruzo za leto 1940-41 se smatra za čisto gospodarsko potrebo pri proizvajalcih 5 metrskih stolov. Zaloge, ki so večje od te količine, se bodo smatrale za višek in bodo predmet prisilnega odkupa, in sicer: a) pri producen-t i Ji s proizvodifjo od 100—500 metrskih stotov do polovice; b) pri proizvajalcih nad 500 metrskih stotov do dveh tretjin. Prijave zalog koruze in koruzne moke se bodo oddajale na obrazcih, ki jih lx) izdelal Prizad. Pri vlaganju prijav in obračunavanju zalog in viškov koruze se bo koruza v storžih obračunavali s 70 kg za 100 kg. Za prestopke so določene kazni od 5—30 dni zapora oz. od 1—5000 din denarne kazni. Hitlerjev novoletni proglas Berlin, 31. decembra. A A. (DNB.) Vodja rajha je izdal oh novem letu obširen in izčrpen proglas nemškemu narodu. Hitler je najprej do podrobnosti orisal borbo Nemčije za napredek v mirnem sožitju z drugimi narodi ter vse svoje napore, da pribori Nemčiji znosno in častno življenje hrez vojne. Nadalje je vodja rajha orisal vzroke za izbruh vojne in vse svoje neštete poskuse, da bi zmagala prava pamet in da bi se po tolikih zmagah Nemčije ustavilo nepotrebno prelivanje krvi. Pokazal je, da so glavni krivci za sedanjo vojno vojni dobičkarji v demokratičnih državah, ki so v svojem besu odklonili celo roko sprave po porazu Francije. Nato je nadaljeval: »Tako se se slednjič nadaljuje vojna do uničenja teh odgovornih elementov. Da je nemška obrambna sila dobra, je že dokazano. Naš sklep pa je, da bo v prihodnjih mesecih še boljša. Leto 11)41 ho videlo nemško vojsko, nemško mornarico in nemško letalstvo silno okrepljeno in v popolni opremi. Pod njihovimi udarci se bodo podrle zadnje fraze vojnih propagar.distov in tako bodo nazadnje uresničeni pogoji za stvarno dosego sporazuma med narodi.< »Če Churchill in njegovi mednarodni demokratski tovariši danes pravijo, da bodo branili svoj svet in da njihov svet ne more obstojati poleg našega, je to samo njihova lastna nesreča. Če Churchill in njegovi kapitalistični pristaši pravijo, da ne morejo živeti v takšnem svetu, oni tem ne bodo uničili nemškega sveta, pač pa prej ali pozneje svoj lastni svet in bo>do na ta način tudi njihovi lastni narodi dobili svobodo.« Potem je Hitler omenil plodno sodelovanje s fašistično Italijo in zaveznico Japonsko ter se dotaknil letalske vojne, katere etrahovitosti je izzvala Anglija sama s svojimi nočnimi napadi, na katere vodja ra>ha polne tri mesece ni dovolil odgovora. Nato pravi: »Toda zdaj se bo ta vojna nadaljevala do skrajnosti. Ni fraza, pač pa krvava resnica, če zagotavljamo, da bo za vsako bombo vržnih od nase strani deset, in če bo potrebno, tudi sto bomb, ga naj magari celo že danes iz propagandističnih razlogov, kot že tolikokrat, govore o »obratu vojne sreče«. Naj si zapomnijo: v tej vojni ne bo zmagala sreča, pač pa bo zmagala nazadnje pravica tistih narodov, ki se bore za svoj ogroženi obstoj. Bog je dosegaj blagoslovil naše orožje, in če bomo zvesto in hrabro opravljali svojo dolžnost nas tudi v bodoče ne bo zapustil! V tej veri stopamo v leto 19411« Maršal Gmm$ nemškemu letalstvu Berlin, 31. decembra. AA. DNB: Vrhovni poveljnik letalstva maršal Goritig je letalstvu o prl-l.ki novega leta izdal sledeče dnevno povelje: Tovariši! Se nikdar v mladi in nenavadni zgodovini našega letalstva nisem mogel, da bi vam na meji dveh let s toliko radostjo in zaupanjem izrazil svojo zahvalo in priznanje. — Ko je naš vodja rajha in naš vrhovni poveljnik poslal poziv za borbo na severu, ste vi v najhrabrejših operacijah svetovne zgodovine izvršili edinstvene podvige. Sovražni ekspedicijski korpus« in angleško hrodovje so morali pod močnimi udarci vašega orožja zapustiti ozemlje. Vi ste kmalu priborili gospodstvo v zraku nad neskončno široko Norveško. Izvedli 6te zračne prevoze največjih obsegov in to v neutrud-ljivi akciji. Z vašo pomočjo so junaki v Narviku vztrajali. Na zahodu je trajalo vsega nehaj dni, dokler niso naše borbene edinice skupaj z lovci, rušilci in protiletalskim topništvom izvojevale prevroč v zraku in premagale letalsko silo nasprotnika. D?ž bomb iz letal, borba v zraku, akcija padalcev i lovcev ter učinkovitost protiletaW