Vincgradao kolje cepano, žagano in okroglo, kakor vsake dabelosti rezan les p-cdaja tvidka Gnilšek, Moribor, Razlagova ulica 25. Dobijo se iudi Iepi krajnikl, feorovi in mecssnovi štuki. Encdnevni tcčaj za pridelovanje krme ir krmljenje živine se vrši v torek, dne 2. junija t. 1 na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Št. Janž pri BraTogradn. Naša bikorejska zadruga se je letošnjo spomlad sp.eraenila v »Živino- rejsko zadrugo«. Za to spremerabo nas je v svojih predavanjih prav živo navdušil gospod srezki km. referent Wernigg iz Slovenjgradca. Zadruga šteje danes nad 40 članov. Pretekli tedsn smo vpisovali v rodovnik posebno krave in bike. Prepričali smo se šele sedaj, da je bil že skrajni čas za spremenitev zadruge, da rešimo odlično, čisto marijadvorsko pasmo naših dobrih živinorejcev pred grdobarvno plemensko me.ar.ico, ki je zadnjih deset let v posameznih hlevih nastala. Naša zadruga je tudi prva v slovenjgraškem srezu, ki dela z vsemi modernimi pripomočki in po najnovejših izkustvih. Njen delpkrog se razteza v občir_e Št. Janž, Otiški vrh in deloma Vrhe. Proizvaja se tudi mlečna kontrola. Delo, katero se je zdelo še pred leti v našem Št. Janžu skoraj nemogoče, se danes prav krepko razvija. Kjer je volja, tam uspsh. Zboljšanje naše živinoreje bo vplivalo na omiljenje današnjc velike gospodarske krizc. Kdor :ma veselje do živinoreje, naj pristopi k tozadevni zadrugi. Čim več nas bo, tem več bo uspeha, Eoliko pšeniee pcvžijejo Evropejci? Po zadnji uradni ugotovitvi mednarodnega agrarnega zavoda v Rimu znaša v Evropi poraba pšenice letno na osebo v kilogramih v posameznih državah tolikole: Francija 198.8, Belgija-Luksenburška 185.3, Italiia 183.7, Madžarska 156.4, Španija 155.4, Angleška in Irska 153.8, Bulgarija 153.2, Danska 151.6, Švica 137.7, Grška 127.5, Holandska 123.9, Rumunija 122.8, Jugoslavija 122.7, Čehoslovaška 114.5, Avstrija 103.5, Švedska 92.6, Nemčija 80.6, Norveška 73.3, Portugalska 59.3, Letlandska 55.6, Litvanska 51.1, Poljska 49.3, Finska 48.2. in Estlandska 44.1. Mala uporaba pšenice v Nernčiji, baltiških in skandinavskih državab se da ra.zlagati na ta način, ker je tamkaj glavna prehrana rženi kruh. V državah pa, kjer je pšenica na nrvem mestu, je kruh iz ržene moke čisto neznan. Tudi v Jugoslaviji in Romuniji je rženi kruh v ozadju, a mcsto tega igra kruh iz pšenicne moke veliko ulogo. Vedno in vsak hip ss sliši od posestnikov žalostr.o poročilo: krava mi ne doji, krava mi je na- peta ali pa še hujše, poginila mi je! Vol mi ja oslabel, ne morem voziti, in še žalostneje: vol, ali celo oba, sta mi poginila. Enako in redkeje sc slišijo slični glasovi glede konjev. Kaj je vzrok vsero tem nesrečam skoraj v vseh slučajih? Že mnogokrat sem pisal v tem in tudi v drugih listih, kaka in na katcri način se lahko izognete tem nesrečam. Kamor pogledam po senokoših v dolinah, posebno ob potokih in strugah, vidimo vse polao skrajno strupenega podleska, tudi čmerike ali turščine imenovane (Colchium automnale). Razveseljivo je res ponekod videti, kako razumni in pridni gospodarji to pogubonosto rastliaa vestno ugonabljajo s pipanjem; kjer je Jie vsa tla zasedla, pa s tem, da jo enostavno globoko podorjejo, potem pa s travo opetovano zasejejo. Kar je sedaj za trebljenje te škodljive rastlinc najugodnejši čas, dokler obilno seme ne dozori, se vsi, brcz odloga dvignite na radikalno zatiranje. Šele po zatiranju Ireh let boste odstranili to pogubo ter si oteli živino pred poginom, hkrati pa pomnožili dobro in zdravo krmo. Kot oskrbnik veleposestva leta 1980. sem na to škodljivo rastlino na Hrvaškem opozoril svojega gospodarja ob času, ko )(; Hrvatom mnogo živine obolelo in poginilo. On je brzo interveniral pri oblasti v Zagrebu, in glejte, v teku 14 dni ni bilo nikjer vei ene strupene rastline po senokoših, prišel je strogi ukaz, da mora v tem roku biti vse očiščeno. Nikjer pri zatiranju raznih škodljivcev ni doseči zaželjenega uspeha, ako to storijo samo nekateri posamezniki. Treba je občega in radikahiega čiščenja. Sosed naj soseda, mejaš naj mejaša opozarja in pregovori, da bo vendar storil to za veliko lastno korist ter otel živino tnuke, sebe škod« a pridelal en do dvakrat več dobre in zdrave krme. Vsaj sem se letos že na marsikateri senokoši do dobra prepričal, da jc do 75% čmerike in le 25% malovredne krme. Dragi kmetje in posestniki, nap_vejte vojno škodljivcu, prednp vam vaše senokoše popolnoma uniči. Saj si zbcrc le najrodovitnejša tla, ni ga najti na pustih tleh, pač pa na dobro ;:agnojenih. Tako si boste mnogo koristili; ne čakajte torej, marveč se pravočasno zganitc. Vatroslav Kosi, strok. ekonom. 3. K. v O. Davčna olajšava za družine z devet otroki velja za sedaj le za eno leto. Ali bom drugo leto zopet moral delati prijavo? Od g o v or : Zakon tega zdaj še ne predpisuje. J. M. v L, Ptd bi izpretuenii svoje rodbinsko ime. Xaj naj • totli«? 0 d g o v o r : Prijavo napraviie na sresko natelstvo, kolek 5 Din, utemeljitc. zakaj hočete izpremeniti ime, potem pa se vam bo predpisala še jpotrebna taksa, ki jo tam izveste, ' F. K.v Sv. Kr. Moj vinograd niraa pravih mej. Ali moram sara n.siti stroške za postavitev mejnikov? 0 d g o v o r : S sosedi se dogovorite, da skupno postavit. mejnike, ako gre to brez geometra, najbolje. Če pa no. pa z njim, bode vsak nekaj plačal. Ako pa ne bi hoteli sosedje, vložite prošnjo na občino, da odredi ureditev meja. V.H.v V. Ali smem med iz svojega čebelnjaka prodajati 03 drobno doma in na trgu? 0 d g o v o r : Seveda smete! Za to ni potrebno nobene obrti in ne prijave, 5. H. v D. Sem iz Ifalije, bivam že 10 let v Jugoslaviji, ali dobim domovinsko pravico, če kupim posestvo? © d g o v o r : Ako ste v kaki občini v Jugoslaviji žc deset let, prosite za sprejem v občinsko zvezo. Ako ne, pr^site samo za zagotovilo sprejema. Posestvo lahko kupite tudi kot italijanski državljan. Samo 2 nakupom .posestva ne dobite domovinske pravice. P. M. v G. Imam zavarovalno polico Feniks, ki zdaj poteče. Kje dobim pojasnilo o zavarovalnih zadevah? Odgovor: Pišite g. Franju Žebotu, Maribor, Loška cesta, on se v zavarovalnih zadevah dobro razume. M. G. v P. Prejel sem bil kljub odpovedi obrti nalog, da davek plačam, Kam se naj pritožim? O d g o v o r : Poglejte, če je davek še za ono dobo, ko ste še imeli obrt. Če je za to dobo, ker se obrtni davek plačuje za nazaj, morate plačati. Ako pa je za naprej, ne plačajte, pač pa se pritožite na davčno oblast. Z.J.v G. Za otroke moram doto zavarovati. Ali lahko to vknjižim? O d g o v o r : Lahko vknjižite. Zemljeknjižni predlog vam sestavi notar. F.P. v S.B. Ali dobi ona oseba osebno pravico za gostilno, kl je samo v domači hiši bila natakarica?  0 d g o v o r : Doma ji morajo dati izpričevalo, ki ga gostilničarska zadruga potrdi, potem pa dobi osebno pravico, Poleg te mora pa biti še na hiši krajevna pravica. V.P.v P. Imam bolno tele . .. O d g o v o r : Živinozdravniških nasvetov ne dajemo, N. M.v Š. Ali smejo učitelji med šolskim poukom pošiljati otroke za svojo zasebno zadevo okrog? O d g o v o r : Učitelji ne smejo uporabljati svojih učencev med učnimi urami za se. Take stvari pa se že od nekdaj dogajajo in če je učitelj otroku posebno naklonjen, mu poveri kako pot. Seveda mora biti dober učenec, da pouk ne trpi. Ako pa starši tega ne dovolijo, se naj pritožijo na šolsko oblast pri srezu, J.K.v R. Rudar mi je izročil hčerko v prchrano. Sprejel sem jo, a pod pogojem, da ji ne bo treba v šolo. Sedaj pa šola zahteva, da jo moram dati v šolo. O d g o v o r : Otroci so šoloobvezni do 14. leta in ima prav šolsko vodstvo. Ne preostaja torej druzega kot se pokoriti ali pa deklico odstraniti, česar pa kot človek ne boste storili. Sicer je pa le še kratka doba do konca šolskega leta, vsled česar lažje potrpite. Ako pa res ne morete, pa prosite srezkega šolskega nadzornika, da napravi izjemo. F.K.v K. Imam vodnjak na svoji zemlji, kamor drugi hodijo po vodo. Ali smem ta vodnjak zasuti? O d g o v o r : Ako sosedje to pravico, da hodijo k vašemu vodnjaku po vodo, uživajo že nad 30 let, jim te pravice ne morete več vzeli. Ako te pravice še nimajo, jim dovolite vodo pod pogojem, da ne delajo škode in pri vodnjaku napravite napis: Začasno dovoljeno uporabljati vodnjak. Že iz človekoljubnosti jim vode nikar ne branite! Št.H.v B. Obsojen sem bil na plačevanje za otroka neke ženske, ki je po krivici tako trdila pred sodiščem. Kako se naj rešim tega? 0 d g o v o r ; Dokažite ji, da Je neresnico trdila, Sodnija v takem slučaju verjame materi. Drugič pa se varujte žensk in živite pošteno! Natvalnciia opravila v trsnici. P. C, v D, p, P. pri B, Kako siljene trte-cepljenke. s pridom vlagam v trsnico, jim gnojim, jih negujem itd., da bodo v jeseni ali druge spomladi sposobna za novi zasad? O d g o v o r : Pravi čas za vlaganje cepljenk v trsnici je tedaj, ko se je zeralja dovolj posušila in ima 10 do 12° C toplote. V krajih z vlažnim podnebjem in težko zemljo se cepljenke v trsnici vlagajo po Richterjevem načinu v grebene, ki naj teko radi enakomernega obsevanja in ogrevanja od severa proti jugu. Razdalja grebenov se ravna po dolžini cepljenk in meri 1,3 do 1.5 m. V vrsti sami je med posameznitni trtami 3.5 do 4.5 cm presledka. Pri sajenju se poslužujmo sadilne lestve ali sadilne deske, in sicer za to, da se sadijo cepljenke po znakih na orodju enakomerno daleč vsaksebi in v isti višini, ker je le-ta važna, da se grebeni pravilno nasipljejo in cepljenke enakomerno pokrijejo z zemljo. K dolenjemu koncu pokončno stoječih cepljenk nasipljemo komposta; zemljo tam čvrsto pritlačimo in pazimo, da ne iztisnemo trt iz vrst. V tako stlačeni zemlji se cepljenke lažje ukoreninijo. Pri uporabi koraposta se čuvamo ogercev, ki jih uničimo. Gorenje konce cepljenk pokrijemo do 2 cm visoko z zemljo. V grebenih po Richterjevi metodi se zemlja dobro ogreje in bolj usuši; v toplejši, zmerno vlaž-; ni zemlji se cepljenke ukoreninijo in se pozneje iažje izkopljejo, ;>j V rahli propustni zemlji, v suhem podnebju pa se cepljenke poševno v kotu 45° globlje zagrebljejo, da se bolj obvarujejo suše. Če se razpase v trsnici plevel, jo moramo opkti, in če se je na gornjem robu grebena zemlja oskorjala, jo zopet zrahljati, da olajšamo mladi« poganjkom prodiranje. V težji zemlji posipljemo že pri nasadu trt gornji rob grebenov z žagovino ali peskom, da se prepreči oskorjanje zemlje, Ob suši moramo tla namakati tako, da napeljemo med grebene ali redi vodo. Cepljenke se škropijo z 1 do 2% bakrenoapr.eno raztopino, in sicer na nizkem svetu po dvakrat, drugod pa enkrat na teden. Nasad večkrat preglejmo in uničimo ogrce, strune (ličinke poljske pokalice) in gosenice poljske sovke ali vešče. Divje mladike (poganjke iz podlage) moramo večkrat odstranjati, Tekom meseca julija porežemo koreninice s cepičev, nakar jih zopet ogrne- mo. Začetkom septembra odgrnemo frte do izpod stojišča, da jih utrdimo, Ukoreninjene trte izkopljemo z lopato in motiko, kar lahko storimo že iste jeseni ali pa nastopne spomladi. Pri tem pazimo, da ne odtrgamo glavnih korenin, Podali smo vam najvažnejše o opravilih v trsnici. Sicer pa vam priporočamo, da si nabavite strokovne knjige, čitate strokovne časopise in se udeležujete zadevnih strokovnih predavanj.