-----    19   -----
Narodne povesti.
Veseli me iz serca, da sem po raznih svojih spisih v rodoljubih izbudil marljivost za popis narodnih povest in ver. Tako sadaj imamo gotove vesti o bitnosti Rojenic, in rad pustim svojo misel, da so Rojenice ednake bitja bile z indiškimi *) R a g i n i. Učeni profesor gosp. dr. Klun je v „Oesterr. Blatter  fur Literatur u. Kunst" obširniše   in
*) Na 13. strani poslednjega lista   v sostavku „0 Rojenicah" je brati v 10. versti  ^i o diske gau namesti  „andiškegaWc
Vred.
*
------   20   ------
temeljito pisal o Rojenicah, in je tam mojih misel brez vse zabavljivosti omenil. Tako je prav. Od marsiktere povesti ali vere mi je ostalo samo ime iz detinske dobe, v kterih največ zvemo o narodnih povestih, sadaj, akoravno pogosto vprašujem za eno ali drugo; meni kot duhovniku gtare babičke in dedlike ne pripovedajo tako rodovoljno, ker se bojijo, da bi jih kje ostro posvaril. Tega sem se že mnogokrat prepričal.
Tukaj hočem sopet nekoliko povestic in ver priobčiti, kakor se jih spomnim iz mlade dobe.
Smertna ptica ali smerčnjaka sta pri Slovencih černa žolna in pa čuk.   Primeri Ovidievo (Met. 5, 550) foedaque fit volucris, venturi nuntia luctus ignavus bubo, dirum mortalibus omen.
Ce cvete sveča ali skala, s ktero svetijo, pomeni to srečo ali dobiček dnarjev.
Ce grablje tako ležijo, da zobe kažejo proti nebu, je to znamenje nesreče.
Kadar toča gre, mečejo iz kuhinje ven na trato burkle, da bi jenjala.
Ob Martinovem se prikaže rada černa baba Koko-lica, ktera živini škoduje, zato ni varno na pašo živine gnati.
V moji rojstni okolici je občina Kokolajnšak, poleg pa Galovška. K o ko lic a pomeni v cerkveno-slovenščini nigella, gal pa v serbščini čern.
Nekteri ljudi se znajo v verkodlake spremeniti, da so na pol volki na pol ljudi. Verkodlak je izvirniša oblika za vlkodlak — serbsk vukodlak (vvolfshaarig).
Kadar smo na Jurjevo pervokrat gnali na pašo, smo pastirji pod gaber pokleknili in molili:
Sveti Velko! brani mojo belko, Sveti Češko, daj ji vime težko, Sveti Juri. ti pa nam zakuri, Da' de solnce peklo Ino maslo teklo.
Velko opominja na V e 1 e s a staroslovenskega boga črede, — kaj pa jev Češko? Kraj Mure se veli živinski pastir pogostem — Ceh.
Pod gaber smo vsikdar bežali, kadar je gromelo, ker pre v njega ne udari, in zakaj ne? — ker je Devica Maria pod njim počivala                                 Davorin Terstenjak.