Jahresbericht des i k. Kaiser-Franz-Jiseph-Oymsiiis in Krainburg für das Schuljahr 1909/1910. 1. Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini. Sestavil Anton Dokler. 2. Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka. Spisal Makso Pirnat. 3. Schulnachrichten. Vom Direktor. Verlag des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums. Inhalt: Krainburg 1910. „Katoliška Tiskarna“ in Laibach. 4 Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-JosepHpasim in Krainburg für das Schuljahr 1909/1910. Inhalt: 1. Komentar k Ciceronovini govorom proti Katilini. Sestavil Anton Dokler. 2. Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka. Spisal Makso Pirnat. 3. Schulnachrichten. Vom Direktor. Krainburg 1910. „Katoliška Tiskarna“ in Laibach. Verlag des k. k. Kaiser- Franz-Joseph-Gymnasiums. Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini I. govor. 1. quo usque^quam diu, kako dolgo, doklej ? tandem, naposled; (v vprašanjih nevolje): vendar abutor, 3., re, zlorabljam, zanašam se na (abutčre = abuteris) patientia, a e,/., potrpežljivost, prizanesljivost etiam, tudi, še furor, öris, m., besnost, zaslepljenost, strast quem ad finem sinonimno s „quous-que" in „quamdiu“ elüdo, 3., rogam se, zasmehujem effrenätus, 3., (freno, 1. frenum), razuzdan iacto, 1., mečem: iacto me baham se, šopirim se praesidium Palatii, posadka na Palaciju, kjer je stala Ciceronova hiša, (1. § 10.) urbis vigiliae, straže po mestu concursus, us, m., stek(anje), sestanek, zborovanje boni, rodoljubi, pošteni meščanje; ti so privreli k Jupitrovemu svetišču (hic locus), v katerem se i je senat posvetoval (senatum habere) munitissimus, 3., dobro utrjen, zavarovan ora (obrazi, oči) vultusque (pogledi) = hudogledi obrazi pateo, 2., odprt sem, občeznansem consilium, naklep constringo, 3., strinxi, strictum, zvežem, oviram constrictus teneor, uklenjen, zajet sem scientia, vednost (= ker je vsem znana) proxima nox, zadnja noč, superior, predzadnja immo vero, da celo, še celo publicum consilium, seja državnega sveta (— senata) noto, 1., zaznamujem designo, 1., določujem videor mihi, mislim, menim iam pridem, že zdavnaj satisfacio, 3., zadostim, izpolnujem svojo dolžnost do . . . furor ac tela (telum, i, puščica, strela), blazni naklepi pestis, is., /., kuga, poguba mächinor, 1., kujem, snujem confero in, zvrnem, zvalim kaj na koga an vero, prestavi: dočim pa je ... 3. vir amplissimus, zelo spoštovan, odličen, slaven mediocriter, le nekoliko, le malo labefacto, 1., stresam, majam (part. je koncesiven) status, us, m., stanje, (trden) obstanek privatus, kot zasebnik, na svojo pest incendia, požar; caede atque in-cendiis, z ognjem in mečem praetereo, nočem govoriti o . . ne omenjam studeo novis rebus, hrepenim po državnem prevratu virtus, ütis, /, krepost, možatost supplicium, ii, (ostra) kazen coerceo, 2., brzdam, kaznujem acerbus, 3., grenek, hud, krut vehemens et grave, oster in hud auctöritas, ätis, /., ugled, sklep, oblast, pooblastilo ordinis (= senatus), zbora 4. detrimentum capio, 3., škodo trpim intercedo, 3., stopim med kaj, potečem suspicio, önis, /., sumnja, pl. sumljiva dejanja seditio, önis, /., upor, vstaja (... da hoče začeti . ..) patre itd. (abl. qual.), sin, vnuk in potomec slavnih mož (čeprav je bil ...) consuläris, is, m., bivši konzul, konzularec res publica, skrb za državo mors ac poena r. p. od države sklenjena smrtna kazen remoror, 1., mudim se, čakam hebesco, 3., krham se, slabim acies, ei, /., ostrina, ostrost verum, zares; toda, ampak tabula, ae, /. tabla, zaznamek, pl. zapisnik, akti, arhiv vagina, ae, /., nožnica recondo, 3., shranjujem, skrivam ex, po confestim, takoj, precej convenit ... te interfectum esse, moral bi biti usmrčen conscrlbo, 3., zapišem v (senatorski) imenik patres conscripti, zbrani starešine (= p. et. c.,t.j. patricijski in plebejski senatorji; cf. visoka zbornica) clemens, entis, blag, mehek, prizanesljiv dissolutus, 3., lahkomiseln, nemaren inertia, ae, /., nedelavnost, lenoba nequitia, ae, /, (nequatn) malo-vrednost, brezvestnost condemno, 1., obtožim se, moram se obtožiti fauces, ium, /., žrelo, grlo; so- 5. teska, klanec atque adeo, in celo in dies singulos, od dne do dne intestTnus, 3., notranji, domači, državljanski (prestavi: doma) mölior, 4., snujem, nameravam iam že, takoj čredo (ironično) — c. non (erit verendum): smem pač upati potius, prej, bolj serius, prepozno addüco, 3., pripeljem, naklonim (nondum adducor ... iz gotovega vzroka ne storim) tum denique, šele takrat perditus, 3., zavržen, propal quisquam, le eden, sploh kdo 6. obsideo, 2., obsedem, obdam etiam, tudi v bodoče speculor, 1., opazujem et-enim, kajti; in zares amplius, več, dalje obscüro, 1., zatemnim, prikrijem coetus, us, /«., shod, zbor, nefärius, 3., hudoben, brezbožen contineo, 2., pri-, zadržujem illustro, 1., razsvetlim, razkrijem, pass., pridem na dan lux, dan erumpo, 3., planem iz česa, izbruhnem teneor, zajet sem recognosco, 3., gnovi, itum, pregledujem licet recognoscas, preglej, premisli 7. ante diem XII., K. N., 21. oktobra qui dies futurus esset, in sicer dne satelles, itis, m., pajdaš, oproda administer, tri, /«., pomagač res me fallit, motim se v čem non modo — verum, ne rečem — ampak atrox, öcis, grozen, strašen ego idem, istotako, dalje tudi optimates, plemenitaši, boljarji confero in, določim na non tam — quam, ne toliko — kolikor; nekaj - a še bolj reprimo, 3., zadržujem, oviram, zadušim, potlačim infitior, 1., tajim praesidia, oborožena straža diligentia, ae, /., skrbnost, pazljivost discessus,us, m., odhod (discessu, po odhodu) 8. plane, jasno, natanko inter falcärios, v srparsko ulico non agam obscure, nočem govoriti skrivnostno, govoril bom jasno amentia, ae, /., besnost, zaslepljenost convinco, 3., dokažem ubinam gentium sumus, kje smo 9. gravis, e, imeniten, veličasten exitium, ii, n., propast, uničenje hos video, moram gledati sententiamrogo, vprašam za mnenje trucTdo, 1., posekam, (kruto) umorim voce vulnero, imenujem (ne smem niti imenovati) discrlbo, 3., razdelim, odločim quo — placeret, kam naj vsakdo gre paulum — morae, le še malo časa (moram počakati) lectulus, i, m., postelja vixdum etiam (dimisso), ko se je 10. komaj še (razšel) mane, zgodaj, v jutro exclüdo, 3., si, sum, ne pustim v sobo, zabranim vstop id temporis, ob onem času, ob oni uri quos - venturos esse, katerih prihod pergo, 3., perrexi, perrectum, nadaljujem, odpravim se, (kamor sem se namenil) nimium diu, predolgo že si minus, če ne (vseli) purgo, 1., očistim murus, i, m., zid, (mestno) ozidje versor, 1., bivam non feram itd., ne morem, ne smem, nočem trpeti atque, in posebno 11. Juppiter Stator — qui fugam si-stit (ustavlja) taeter, 3., grd horribilis, e, strašen infestus, 3., nevaren pestis, is,/., kuga, nevarnost; tukaj: pošast, grdun in uno, zaradi . .. summa salus, obstoj perTcIitor, 1., v nevarnosti sem consul designatus, izvoljen konzul („designatus" se je zval uradnik od izvolitve [meseca avgusta] do nastopa službe [dne 1. januarja]) privatä diligentia, pazno kot zasebnik proximis comitiis, pri zadnji volitvi (konzula 1. 63.) in campo sc. Martio; tam se je vršila volitev competitor, öris, m., tekmec, so-kandidat comprimo, 3., udušim (početje) praesidio et copiis, s podporo in pomočjo tumultus, us, /«., hrušč, šum, vstaja, upor nullo tumultu concitato, brez bojnega hrupa, brez vojaških čet denique, sploh (per me) obsisto, 3., stiti, (osebno, sam) se ustavim (komu) 12. voco, 1., kličem na, pripravljam (pogubo in razrušenje) vastitas, ätis, /, opustošenje, razrušenje resideo, 2., sedi, sessum, obsedim, ostanem iam dudum, že zdavnaj imperii est, spodobi se, pristoja tej službi (— consulis) disciplina, a e,/., nauk, načelo, navada ad severitatem lenius, kar je glede strogosti milejše, kar je manj strogo ' exhaurio, 4, hausi, haustum, izčrpam, oprostim sentTna, ae, /., gošča, drhal, smeti, izmeček faciebas = facere volebas consulo, 3., sului, sultum, posvetujem se; vprašam koga za svet coniuratio perditorum hominum, za- 13. rotniška drhal nota, ae, /., znak, znamenje inüro, 3., ussi, ustum, vžgem (ubeglim sužnjem so vžigali znamenje F. [ugitivus]) domesticus, 3., zaseben turpitudo, inis, /., nesramnost res privatae, domače, zasebno življenje haerco, 2., si, sum, visim, držim se česa (in) libido, inis, /., poželjivost, strast, pohota. flagitium, ii, //., sramoten čin, razuzdanost adulescentulus, i, m., (neizkušen) mladenič corruptela, ae, /., zapeljevanje, za-vedba illecebra, ae,/. in pl., vaba (...zapeljive pohujšljivosti) irretio, 4., zapletem, zvabim, omrežim s čim (odkod je vzeta metafora?) fax, facis, /., baklja, plamenica quid vero, in nadalje; kaj pa, ko 14. nuptiae, ärum, /., zakon, ženitev vacuefacio, 3., izpraznim (§ 16. pass, izpraznim se) cumulo, 1., nakopičim, dodam praetermitto, 3., zamolčim facile patior, rad vidim, da . .. immänitas, ätis,/,groza (i. tanti faci-noris, tako grozno hudodelstvo) exsisto, 3., stiti, dogodim se vindico, 1., lastim si; kaznujem ruTna, ae, /., polom, izguba (premoženja) impendeo, 2., visim nad; pretim (omnes [popolnoma] zveži z ruinas) ignominia privata, osebna nečast, sramota difficultas, atis,/, težkoča; zadrega (osebna sramotna [= denarna] zadrega) summa res publica, blagor, obstoj države 15. spiritus, us, /«., zrak (podnebja) manum paro, 1., naberem drhal non mentem aliquam, ne kakšna (boljša) misel omitto, 3., zamolčim, ne govorim o čem petitio, onis, /., napad; p. conicio, nasnujem, namerim, nastavim decllnatio, onis,/., okret, pripogljaj corpore, za las ut aiunt, kakor pravimo ago, 3., dosežem adsequor, 3., opravim 16. extorqueo, 2., torsi, tortum, izvijem sica, ae, /, nož, bodalo eläbor, 3., lapsus sum, uidem, zdrknem initio, 1., posvetim, zarotim sacra, orum, sveti obredi devoveo, 2., vovi, votum, zaobljubim v dar de-fTgo, 3., xi, xuiri, zasadim, zabodem (in corpore, v telo) quo debeo, kakor bi moral, kakor bi trebalo misericordia, ae, /., pomilovanje nulla, (ki ti) nikakor (ne gre) frequentia, ae, /., množica amici ac necessarii, prijatelji in znanci contingo, 3., tigi, tactum, dotaknem se; contingit, pripeti se vocis contumelia, osramočenje z besedo taciturnitas, ätis, /., molk, molčanje (z molčanjem obsodim) adventu, pri, ob prihodu subsellium, i, n., sedež, klop tibi = a te adsTdo, 3., sedi, sessum, usedem se, prisedem nudus atque inanis, popolnoma prazen quo tandem animo ferendum, kako misliš pač to prenesti? mehercule, pri bogovih, zares 17. pactum, i, //., pogodba, način; isto pacto, tako suspectus, 3., sumljiv offensus, 3., zopern, mrzek careo, 2., sem brez česa, izogibljem se česa (re) infestus, 3, sovražen conscientiä, abl. causae, v zavesti, zavedajoč se agnosco, 3., gnovi, gnitum, spoznam, pri(po)znam debitus, 3., pristojen, zaslužen iustus, 3., upravičen mentes sensusque, misli in občutki (glava in srce) praesentia, ae, /., navzočnost pläco, 1., potolažim, utešim, pomirim aliquö, adv., kam drugam concedo, 3., cessi, cessum, odidem, umaknem se nihil — de nulla re parricTdium, ii, n., očetomorstvo, uničenje vereor, 2., spoštujem auctoritas, častitljivost sequor, 3., ravnam se po ... pertimesco, 3., ui, (z)bojim se 18. tacita loquitur: oxymoron aliquot annis, že nekaj let sem neces (nex, cis), /., umor vexätio, önis, /, grdo ravnanje, zatiranje dTreptio, önis, /., (o)ropanje impunTtus, 3., nekaznovan, brez kazni valuisti . . si dosegel, da ... quaestio, önis, /., sodnijska preiskava everto, 3., ti, sum, prevrnem, uničim perfringo, 3., fregi, fractum, prelomim, ovrem, oviram quidquid increpuerit, pri vsakem šumu (increpo, 1., zarožljam) abhorreo, 2., ui, zgražam se, ne skladam se (quod abhorreat itd.: kar bi se ne skladalo s tvojo hudobijo; ki bi se ti v svoji zlobnosti zgražal pred njim; pred katerim bi se ti...) eripio, 3., ui, reptum, iztrgam, odvzamem verus, 3., resničen, upravičen opprimo, 3., pressi pressum, potlačim ; /jass. poginem, po meni je 19. adhibeo vim, rabim silo quid, quod, kaj naj porečem k temu, da vito, 1., izbegavam, odvrnem (sum); habito ad = apud adservo, 1., stražim, čuvam responsum fero, dobim odgovor contineor, bivam v (istem ozidju); isdem. parietibus == pod isto streho repudio, 1., odpravim, zavrnem soda lis, is, /«., (malopriden) tovariš, pajdaš virum optimum, ironično demigro, 1., odidem, odpotujem videlicet, seveda, očividno diligens, skrben, vesten suspicor, 1., sumim sagax, äcis, bistroumen quam longe absum, kako blizu 20. sem carcer, eris, /«., ječa (vincula zapor) emorior, 3., mortuus sum, umrjem fuga, ae,/., prognanstvo mando, 1., izročim (vitam f. sol. živim v samotnem prognanstvu) refero ad senatum, predlagam kaj senatu ordo placere decernit, ta zbor sklene, da id quod, kajti to (se ne vjema, nasprotuje) faciam — efficiam ecquid = numquid, jeli, ali (pač) attendo, 3., di, tum, pazim, opazim auctoritas loquentium, potrditev z besedami iure optimo, po vsej pravici 21. vim et manus infero, šiloma napadem quiesco, 3., počivam, ostanem miren probo, 1., potrjujem, odobravam cum tacent, clamant (§ 18., tacita loquitur) vilis, e, cen, malo vreden studium, ii, //., prizadevanje, mišljenje exaudio, 4., dobro slišim prösequor, 3., secutus sum, spremljam quamquam, toda 22. meditor, 1., razmišljam o, mislim na duint — dent animuminduco,odločimse, sklenem tempestas (nevihta) invidiae, hudo sovraštvo nobis = mihi recenti memoria, dokler bodo (tvoje hudobije) v živem spominu posteritas, ätis, /., bodočnost, poznejši čas est tanti, vredno je, rad sprejmem privata, če zadene samo mene seiungo, 3., iunxi, iunctum, ločim commoveo, 2., movi, motum, ganem; pass., sramujem se (napak) tempora, razmere, korist ratio, önis, /., pamet, preudarek revoco, 1pokličem nazaj, odvrnem 23. conflo zvarim, skujem; § 25., na- berem rectä (via) perge, pojdi naravnost möles, is, /., teža servio, 4., (rei) skrbim za, mislim na importünus, 3., brez pristanišča, ostuden, brezobziren scsleratus, hudobnež concito, 1., razburim, naščuvam secerno, 3., crevi, cretum, ločim exsulto, 1., veselim se, radujem se, poskakujem (§ 26.) latrocinium, ii, //., roparstvo; § 31., roparska drhal in vito, 1., povabim, nagovarjam 24. praestölor, 1-, pripravljen sem; alicui, pričakujem koga pango, 3., pepigi, pactum, dogovorim cui = a quo funestus, 3., poguben sacrärium, ii, //., svetišče, kapelica constituo, 3., ui, utum, postavim, odločim veneror, 1., molim, častim transfero, iztegnem, vzdignem tandem aliquando, vendar enkrat, 25. — effrenatus (§ 1.) furiosus, 3., besen, brezumen haec res, t. j. vojska proti domovini voluntas, ätis, /., volja, nagnjenje non modo (§ 7.) nefarius, 4., brezbožen, krivičen derelinquo, 3., liqui, lictum, popolnoma zapustim conflo (§ 23.) perfruor, 3., uživam, naslajam se ob čem laetitia — gaudia — voluptas, ve- 26. selje — radost — slast bacchor, 1., besnim, razsajam, uživam (plavam v ...) vir bonus, pošten, dostojen človek ad huius vitae Studium (§ 21.) na tako življenje, to je cilj življenja meditatus (meditor § 22.), tukaj v pasivnem pomenu: naučen, pripravljen qui feruntur labores, poveličevani težki napori obsideo, 2., sedi, sessum, sedim pred, oblegam, prežim na stuprum, i, //., nečisto dejanje, lahkomiselna zabava obeo, ii, itum, oskrbujem, izvršim (zločin, umor), dosežem insTdior, 1., zalezujem, prežim, pazim marrtus, i, m., soprog, mož otiösi, miroljubni meščani habes ubi, imaš priliko ostento, 1., kažem, baham se s čim patientia, ae, /., utrjenost v prenašanju (famis) quibus, sc. fame, frigore, inopia conficio, 3., feci, fectum, dokončam, oslabim, zdelam 27. proficio, 3., dosežem tempto, 1., skušam, napadam vexo, 1., nadlegujem, škodujem, § 29. pokončam, razderem quod . . . esset susceptum, tvoj hudobni poskus querimonia, ae, /., (pri)tožba detestor, 1., preklinjam, odvračam deprecor, 1., s prošnjo odvračam, - detestor ac deprecor, odločno zavrnem percipio, 3., cepi, ceptum, 3., sprejemam, slišim, poslušam penilus, globoko mando animis mentibusque, vtisnem v srce in spomin evocätor, öris, /«., podpihovalec immitto, 3., si, ssum, pošljem v kaj rapio ad mortem, odpeljem na morišče maclo, 1., ubijem; sunimo suppli-cio, umorim 28. rogo, 1., vprašam; legem rogo, predlagam zakon invidia, ae, /., zavist, sovraštvo (potomcev) vero, zares, pač (ironično!) commendatio, önis, /., priporočilo (nullä c. = non commendatum) tam mätüre, tako zgodaj effero, 3.,extuli,elatum,po vzdignem 29. invidia severitatis, sovraštvo radi strogosti conflagro, 1., zgorim (incendio, v plamenih sovraštva) voces, besede mentes, misli usura, ae, /., užitek, rok, odlog gladiator,öris, /«., borilec, razbojnik , contämino, 1., onečastim, oskrunim honesto, 1., častim, proslavim parricTda, ae, //?., morilec (§ 17.) redundo, 1., razlijem se črez; ali-cui, zadenem koga quodsi maxime, in če (bi mi) še tako (pretilo) quamquam (§ 22.) 30. dissimulo, 1., prikrivam, nočem videti molles sententiae, premehki sklepi non credendo, s tem, da niso verjeli corröboro, 1., ojačujem, krepim animadverto, 4., (in) kaznujem, ostro ravnam (s kom) regie, samosilniško intendo, 3., di, tum, namerjam; hrepenim pestis, is, /., poguba, bolezen paulisper, nekoliko, za malo časa rep rim o, 3., zavrnem, zadržujem comprimo, 3., pressi, pressim, zatrem, stiskam; potlačim, zadušim eicio, 3., ieci, iectum, vržem iz .. .; me, planem (iz mesta) naufragus, 3., komur se je ladja razbila; utopljenec, izgubljenec, obupanec, propalica (ki so izgubili premoženje in so obupali) aggrego, 3., pridružim exstinguo, 3., zadušim deleo, 2., zatrem adultus, 3., dorasel, ojačen, razvit, vkoreninjen stirps ac semen, zalega nescio quo pacto, žalibog (ne vem 31. kako) mätüritas, ätis, /., zrelost; m. eru-Pit, so dozoreli in izbruhnili versor, 1., živim latröcinium (§ 23.) tollo, 3., odstranim relevo, 1., polajšam, osvobodim; pass, okrevam, osvobodim se viscera, n., drob, osrčje iaclor (§ 1.) aestu fabrique, kuha me mrzlična vročina gelidus, 3., mrzel adflicto, 1., udarjam, trpinčim, mučim, pass, trpim ingravesco, 3., shujšam se, huje pritiskam 32. secedo, 3., cessi, cessum, odidem, odstranim se secerno, 3., ločim congrego, 1., zbiram, pass, zbiram se II. g 1. furo, 3., besnim anhelo, 1., dehtim, hlepim, koprnim (po zločinu) pestem molior, 4., snujem pogubo; (molientem stoji de conatu) nefarie, grešno, zlobno minitor, 1., žugam, pretim eicio, 3., izženem, iztiram, izbac-nem ipsum (= sua sponte), šam od sebe prösequor, 3., spremljam (= želim komu srečo na pot) abiit, excessit, evasit erupit, sinonimni izrazi — pobrisal, pobral, popihal, odkuril jo je monstrum, i, //., prikazen, pošast prodigium, ii, n., čudežno znamenje, spaka controversia, ae,/, ugovor; sine c., brezdvomno inter latera (latus, prsi), n., = inter nos tribunal, älis, n., oder, sodišče curia, a e,/., posvetovalni, a, zbornica malleolus, i, ///., otrinek, zažigalna strela consensio, čnis, /., soglasje, edinost omen, inis, n., znamenje 33. hisce ominibus, v teh razmerah cum salute, v blagor (slično: omni scelere) cum peste, v pogubo auspicium, ii, n., ptičegledje, znamenje, avspicij Stator (§ 11.) arceo, 2., ui, odvračam macto, 1., (§ 27.) kaznujem. vor. sica, ae, /., bodalo in campo (Martio) I. 11. curia, I. 32. moveo, 2., premaknem; loco, izpodrinem iz ugodnega položaja cum (coincidens): s tem, da je (enako pozneje: cum illum) palam, očito, javno latrocinium, ii, //., razbojniški tabor conicio, 3., vržem, zapodim cruentus, 3., krvav (je predikativno; 2. enako: incoiumes, stantem) mucro, önis, m., meč nobis — me extorqueo, 2., torsi, tortum, izvi-jem I. 16. adfligo, 3., xi, ctum, udarim; mae-rore, a, razžalostim pröflTgo, 1., potarem putatis, je pač (bil) prosterno, 3., stravi, stratum, pobijem, pokončam percello, 3., culi, culsum, pretresem, uničim, pogubim abicio, 3., vržem na tla, strem retorqueo, 2., torsi, tortum, obračam (nazaj), zavijam fauces, ium, /., žrelo, grlo lugeo, 2., žalujem (prevajaj: žali-bog) pestis, is,/, (1.11.\ kuga, pošast evomo, 3., ui, izbljujem, izmečem prčicio, 3., (foras), zaženem (vun) 3. exsulto, 1., (I. 23.) — in hoc ipso, ravno raditega triumpho, 1., vriskam, radujem se capitälis, e, glaven, smrten, nevaren, zaklet, zagrizen adficio, 3., (gravissiino supplicio), kaznujem (najstrožje) huius imperii severitas, strogost moje (konzulske) oblasti res publica, blagor države defero, priobčim, naznanim, ovadim periculo invidiae, čeprav bi si bil nakopal ne le — ampak tudi — 4. ne ... probata, preden ... (si illum, ne probata re.. . multassem) deduxi huc, uredil sem zadevo tako quam vehementer (ironično), kako malo quidem, pa foris, zunaj invidiä oppressus, osovražen parum comitatus (comitor, tukaj v pasivnem pomenu), s premajhnim spremstvom in praetexta, v deški dobi (prae-texta , s škrlatnim trakom obrobljena obleka, katero so nosili otroci svobodnih Rimljanov do začetka mladeniške dobe, t. j. do 17. leta!) contraho, 3., aes alienum, delam dolgove poplna, ae, /, (navadna) krčma motum adfero (rei publicae), vznemirim (državo) prae, v primeri s . . . 5. dilectus (nabor) = delecti milites, novinci Gallicanus, 3., v Galiji stanujoč, Gallicus, 3., galski agrestis luxuria (tukaj konkr.): kmetski lahkoživci decoctor, oris, /«., zapravljivec; rustici domini, propadli, uničeni graščaki vadimonium desero, 3., popustim založnino (katero so morali dati zatoženci kot poroštvo, da bodo prišli določenega dne pred sodišče), ne držim se roka verum etiam, tudi če le edictum, i, «., ukaz, odlok (kako bo postopal proti zanikarnim dolžnikom) concido, 3., pogum mi upade volito, 1., letam, šopirim se (§ 15.) curia, posvetovalnica (I. 32.) niteo, 2., ui, svetim se unguentum, i, //., mazilno olje, mazilo fulgeo, 2., si, svetim se, leskečem, leščim hoc magis — eo magis permoveor, vznemirjam se has urbanas — hic in urbe 6. insidiae, tajne priprave za deposco, 3., (mihi), izprosim (si) nš, da, zares pristinus, 3., prejšnji, dosedanji lenitas, ätis, /, miloba, rahločutnost sentlo cum aliquo, soglašam s kom täbesco, 3., täbui, topim se, ginein, hiram accelero, 1., pospešim, intr. podvizam se, požurim se 7. sentina (I. 12.) mehercule (I. 17.) exhaurio, 4., si, stum, izčrpam, odstranim recreor, odpočijem si, okrevam, okrepčam se fingo, 3., mislim, izmislim, concipio, 3., zgrabim, izvršim, storim (scelus) veneficus, i, m., zavdajalec, otrov-nik, zastrupljevalec gladiator (I. 29.), pretepač latro, önis, /«., ropar sicarius, i, /«., zavratni morilec (sica) parricTda (I. 17.) subiector, öris, m., ponarejevalec (oporok) circumscriptor,öris,/«., goljuf, slepar ganeo, onis, /«., požrešnik nepos, ötis, m., zapravljivec adulter, eri, m., prešestnik infämis, 2., zloglasen; mulier inf., hotnica corruptor, öris, ///., zapeljivec familiäriter, prijateljsko stuprum, i, n., nečistost, pustolovstvo 8. quae illecebra (vaba) in ullo fuit: kdo je znal tako zapeljevati amör, öris, m., ljubezen, spolni nagon flagitiöse, sramotno, grdo fructus, us, m., užitek, zadovoljitev (strasti) immpellendo — impellens (priganjam) angulus, i, /«., kot appressus aere alieno, zadolžen, zakopan v dolgove adscisco, 3., ivi, Itum, pridružim, pridobim si diversus, 3., nasproten, različen g. studia, nagnjenje, težnje ratio, ozir, smer, polje ludus gladiatorius, borilna šola (kjer so izobraževali sužnje za gladiatorje), gladiatorska vojašnica intimus, najboljši prijatelj in scaena, na gledališkem odru levior, količkaj lahkomiseln sodalis (I. 19.) atque idem tarnen ..., in vendar so prav tega stuprorum (stuprum, onečaščenje, nečistost) et scelerum exercitatione, z vajo, ki si jo je pridobil z razuzdanim in hudobnim življenjem adsuefacio, 3., navadim (prenašati . ..) cum, dasi, dočim subsidium, ii, n., (= instrumentum) sredstvo, pripomoček consumo, 3., porabim ga... sui (comites) pravi 10. flagitiösus, 3., brezobrazen, nesramen fortunatus, 3., srečen, blažen mediocris, e, neznaten, zmeren, navaden libido, inis, /., strast, pohotnost audaciae, drzovitost, predrzni čini rapTnae, ropanje patrimonium, is, n., dedščina, premoženje profundo, 3., di, sum, zapravim, poženem obligo, 1., zavežem, zastavim (posestvo) res, premoženje fides, zaupanje, kredit, nuper (I. 14) (proximis Idibus) abundantia, ae, /., izobilje, obilnost libido, poželjivost (po uživanju) alea, ae, /., kocka(nje) commisatio, onis, /., ponočna gostija, pojedina scortum, i, //., vlačuga, liotnica despero, 1., obupam (aliquem nad kom) iners, strahopeten, bojazljiv ebriösus, 3., pijan, subst. pijanec sobrius, 3., trezen accubo, 1., ležim (pri obedu), valjam se impudlcus, 3., nesramen languidus, 3., truden, onemogel, slab confertus, 3., (pre) napolnjen sertum, i, n., venec redimio, 4., ovijem, venčam oblino, 3., levi, litum, pomažem (obliti, dišeči po mazilih) stupra, razuzdanost debilito, 1., oslabim eructo, 1., bruham iz sebe, bruhajo pretnje, da bodo .. . 11. impendeo, 2., visim nad, čakam fatum, i, //., nesreča, usoda insto, 1., za petami sem, pretim nequitia, ae, /., izprijenost plane, zares nescio quis = aliquis propägo, 1., podaljšam (obstoj države), propagärit, fut. II. unlus = Pompei intus, znotraj amentia (I. 8.) blaznost profiteor me, ponudim se za . .. reseco, 1., po-, odrežem (odkod metafora ?) videlicet (I. 19.) 12. proinde, zato At etiam sunt, qui..., Pa se bodo dobili ljudje . .. permodestus, 3., zelo skromen, ubogljiv, homo tim. et perm., boječa in pohlevna duša Stator (I. 11.) defero, predložim, naznanim importunus (1. 23.) principes, najuglednejši možje (I. 16. consulares) subselliorum; nudam atque inanem (I. 16.) hic, tukaj, tedaj conscientia, slaba vest 13. convinco, 3., dokažem komu kaj, premagam reticeo, 2., ui, molčim describo, 3., načrtam, določim (bojni načrt) haesito, 1., jecljam teneor, čutim se ujetega, dokaže se mi krivda (ki so jih nosili secures, sekire fasces, butare liktorji pred viš- jimi oblastniki) sacrarium (I. 24 ) 14. eiciebam, de conatu (ali sem ga potemtakem ... ?) ingredior, 3., stopim v, začnem condicio, onis, /., pogoj, naloga (kako težko je . . .) etenim čredo, ampak seveda poreko circumcludo, 3., si, sum, odstopam, obdajem (od vseh strani) abicio, 3., opuslim nune si . . ., denimo, da ex hoc cursu, namesto, da bi hitel k brezbožni vojski converto iter, krenem, napotim se (kam) dicetur, se poreče obstupefacio 3., (o)strašim, oplašim indemnätus, 3., neobsojen, brez preiskave 15. tanti (I. 22.) falsus, 3., neopravičen subeo, trpim, vzamem nase sane, vseeno, naj le, magari, §21., v resnici horribilis, e, grozovit, strašen levo, 1., zmanjšam volito, 1., letam semtertja, klatim se triduo, v treh dneh invidiosum est mihi aliquid. kaj mi nakoplje sovraštvo, očita se mi kaj 16. quamquam (I. 22.) dictito, 1., pogosto pravim, trdim latröcinor, 1., ropam (na cesti) cogitatio, onis, /., misel, namen, namera praeter, proti 17. et de eo hoste, in sicer o sovraž- niku dissimulo, 1., (me esse liostem), skrivam, tajim ulciscor, 3., ultus, sum, maščujem se, kaznujem sano, 1., ozdravim, izpametujem plačo, 1., potolažim, spravim comparo, 1., spravljam, nabiram adfero, dajem (zdravilo s svetom in prigovarjanjem) 18. magno in aere alieno, vkljub ve- likim dolgovom dissolvor (ab aere alieno et pos-sessionibus), ločim se od species, ei, /., videz, vnanjost locuples, premožen, imovit voluntas, atis, /., volja, mišljenje \ causa, obnašanje impudens, nesramen tu sis (vzklik nevolje), ti hočeš biti! argentum, i, //., srebro, srebrna oprava, srebrnina ornatus et copiosus sum, imam v obilici detraho, 3., xi, ctuni, odvzamem, odtegnem adquiro, 3., pridobim več . . . fides (§ 10.) vastatio omnium, splošno opustošenje sacrosanctus, 3., neoskrunljiv, ne-dotekljiv tabulae, dolžne knjige (če bi se stare uničile) meo beneficio, po mojem prizadevanju verum, toda auctionarius, 3., dražben (ki odreja dražbo) prof ero, 1., na svetlo dam, izgotovim salvus sum, rešim se üsüra, obresti fructus, us, /«., dohodek (dohodke posestev [praediorum] so porabili za plačevanje obresti, do-čim se dolg ni zmanjšal) vota facio (contra aliquem), želim komu kaj slabega, dominatio, onis, /., gospodstvo, 19. vladarstvo quieta re publica, v mirnih časili perturbo, 1, vznemirjam despero, 1., aliquid, obupavam nad, ne upam kaj doseči praecipio, 3., naročam, dam navodilo, zabičim tanta vis sceleris, tako velik zločin summo furöre, tako strastno praesens, osebno Quodsi iam, če torej ... že conscelerätus, 3., grešen, proklet fugitTvus, 3., ubežnik (suženj) 20. aetate adfectus, ostarel, onemogel (veterani L. Corn. Sulle) succedo, 3., essi, essum, stopim na čigar mesto, nasledujem universas, vobče colönus, i, m., naselnik insperätus, 3., nepričakovan sumptuösus, 3., potraten insolens, prevzeten iacto me, obnašam se, vedem se beätus, 3., srečen, bogat (subst. bogataš) lectus, 3., izbran, lepo ležeč familiae, posli apparätus, 3., bogato opremljen, sijajen excito, 1., pokličem (od mrtvili) tenuis atque egens, zelo siromašen agreštes, kmetje (katerim je bil odvzel S. posestva) veterum, po stari šegi praedätor, öris, /«., ropar direptor, öris, m., plenilec proscriptio, önis, /., pregnanstvo, izobčenje (21. posilila prodaja) inuro, 3., ussi, ustum, vžgem, globoko vtisnem pecudes, nerazumne živali sane! zares, v resnici 21. turbulentus, 3., nemiren, nemirnega duha premuntur (sc. aere alieno) emergo, 3., si, sum, izkopljem se (iz zadreg) (male negotium) gero, 3., slabo gospodarim vacillo, 1., majem se, omahujem, komaj se držim, zabredem v infitiätor, öris, m., tajilec (ki se vedno izgovarjajo) denique, sploh, z eno besedo 22. facinorösus, zločinec carcer, is, m., ječa capio, 3., imam prostora za kaj, obsežem proprius, 3., lasten, popolnoma vdan de eius dilectu (dilectus, us, m., nabor), njegovi izvoljenci (ravno tako complexu: ljubljenci; sinu — pestovanci, najboljši prijatelji) pecto, 3., xi, xum, češem (pexus, počesan) nitidus, 3., brhek, čeden, izlikan „kot bi jih iz škatlice vzel" imberbis, e, golobrad, brez brade bene barbatus, z lepo brado manicätus, 3., z dolgimi rokavi täläris, e, do gležnja segajoč (navadno je segala tunika samo do kolen) velum, i, //., jadro (ker so bile tunike tako široke kot jadra) amicio, 4., cui, xi, ctum, oblačim industria, ae, /, delavnost, marljivost antelücänus, 3., do zore (ranega jutra) trajajoč exprömo, 3., jasno kažem; pass. kažem se aleätor, öris, m., igralec 23. adulter, eri, m., prešestnik impürus, razuzdanec lepidus, 3., dičen, lep, zal dellcätus, 3., nežen vibro, 1., vihtim spargo, 3., mešam seminarium, ii, //., semenišče, sa-dišče, šola (za Katilinarce) muliercula, ae, /., vlačuga quö pactö, kako pruTna, ae, /., slana, mraz nisi, razen če ... idcirco, zato 24. scortum, i, n., vlačuga, mehkužnež cohors praetoria, telesna straža praesidia, bojna moč, vojska confectus, 3., oslabljen saucius, 3., ranjen naufragus (I. 30.) eiectus, 3., reven, beden urbes, gradovi, trdnjave respondeo, 2., odgovarjam, kos sem tumulus, i, m., hrib, grič ornamentum, i, n., oprema, oprava egestas, ätis, /., siromaštvo 25. suppedito, 1., preskrbim, pass. obilo imam česa, preskrbljen sem s čim (re) aerärium, ii, n., državna blagajna vectigalia, državni dohodki causae, stranke petulantia, ae, /., predrznost, razposajenost pudTcitia, ae, /., sramežljivost, čistost fraudatio, čnis, /., goljufija, sleparstvo pietas, ätis, /, čut za dolžnost, vestnost constantia, ae, /., vztrajnost, preudarnost furor, öris, m., strast turpitüdo, inis, /, nepoštenost continentia, ae, /., vzdržnost libTdo, inis, /., poželjivost aequitas, ätis, /., pravičnost iniquitas, ätis, /., krivičnost temeritas, ätis,/., nepremišljenost, neumnost ratio, onis, /., račun, pamet, načelo omnium rerum desperatio, popolna obupnost Quae cum ita sint..., zato deficio, 3., omagam, opešam, one- 26. morem vigiliis (I. 8.) mihi = a me (I. 16) sine vestro motu, ne da bi se vam bilo treba vznemirjati tumultus (I. 11.) consulo atque provideo, ukrenem vse potrebno municeps, ipis, m., prebivalec svobodnega mesta contineo, 2., zadržujem, brzdam prospicio, 3., exi, ectum, gledam kam, slutim motus, us, m., gibanje, kretanje maturo, 1., pospešujem, hitro poskrbim za kaj refero (ad senatum), stavim kje predlog atque adeo (I. 5.) etiam atque etiam, zopet in zopet 27. monitos volo, bi jih rad posvaril solutus, 3., nezvezan, popustljiv quod reliquum est, v bodoče insidiätor, öris, m., zalezovalec, prežač (prevedi: nihče ne preži) coniveo, 2., zamežim, gledam skozi prste, izpregledam inceptum, i, rt., podjetje vindex, icis, /«., kaznovalec, kazno-valka intestmus, 3., notranji 28. post hominum memoriam, odkar ljudje pomnijo togätus, 3., v togo oblečen (toga je bila vrhnja obleka Rimljanov v miru); ne da bi se mir kalil 2 sedo, 1., pomirim, zadušim, zatrem administro, 1., izvršim, izvedem suffero, trpim, dobim insidiösus, 3., zvit, zavraten significätio, onis, /., znamenje 29. ingredior, 3., vstopim, pridem do česa (in rem) qui, kajti ti nümen, inis, //., volja, moč. III. govor. 1. bona, premoženje fortflnae, blaginja domicilium, ii, n, sedež fortunätus, 3., srečen, bogat fauces (1. 5.) fätum, i, n., usoda, poguba 2. illustris, e, razsvetljen, slovesen, pomenljiv condicio, önis, /., pogoj, položaj, usoda profectö, gotovo, zares benevolentia, ae, /, dobrohotnost, hvaležnost, benevolentia fama-que, hvaležno priznanje amplifico, 1., razširim, (po)večam delübrum, i, n., svetišče restinguo, 3., stinxi, stinctum, pogasim idemque, tudi sem destringo, 3., strinxi, strictum, osmučem, zavihtim, potegnem (meč) retundo, 3., rettudi, retüsum, odbijem, skrham mucro, önis, m., konica meča, meč iugulum, i, //., vrat, goltanec delcio, 3., ieci, iectum, vržem proč, odvrnem 3. illustro, 1., razsvetljujem, razjas- njujem manifestus, 3., očiten, jasen investTgo, 1., zasledim, izsledim comprehendo, 3., di, sum, zgrabim, odkrijem, zasačim principio = primum acer, acris, acre, oster, silen, silovit prövideo, 2., skrbim za kaj abscondo, 3., didi, ditum, skrivam insidiae, zalezovanje, naklepi illa (= invidia), očitanj e radi tega; invidia (1. 22) extermino, 1., poženem črez mejo, preženem debilis, e, oslabel, slab(oten) furor (I. 1.) molior, 4. (I, 5.) 4. inflammo, 1., razplamtim (prevedi: kar planite besnosti) oratio fidem facit, govoru se veruje, govor je verjeten ut, quoniam... faceret comprehen-derem, misli si pred ut piko in prevajaj: Ker pa sem vedel, da se vam bo moje pripovedovanje zdelo neverjetno, zato sem hotel stvar tako prijeti (zgrabiti), da bi... animis, se ne prevaja maleficium, ii, //., hudodelstvo tumultus (I. 11) (vstaja, upor) sollicito, 1., vznemirjam, (na) ščuvam deprehendo, 3., zasačim, spoznam hesternus, 3., včerajšnji 5. quid fieri liceret, kaj se naj zgodi omnia praeclara atque egregia sen-tire de re publica, vedno imeti pred očmi blagor države recusatio, önis, /., ugovor negotium suscipio, sprejmem posel advesperascit, avit, (z)mrači se villa, ae, /., pristava, poslopje na kmetih, vila bipertTto, cidv., v dveh oddelkih sine suspicione, brez hrupa, ne da bi obudili kakšen sum praefectüra, ae, /, okrožno mesto, občina adsidue, vedno In praesidio, za varstvo, v obrambo quorum operä utor, ki mi pomagajo (3. exigo, 3., egi, actum; izvršim; pass. potečem comitätus, us, m., družba, spremstvo interventus, us, /«., posredovanje sedo, 1., ustavim integris signis, z nepoškodovanimi pečati, zapečatena dTlücescit, luxit, dani se mächinätor, öris, ///., začetnik, povzročitelj nihildum, še nič suspicor, 1., sumim, slutim litteras do, 1., pišem pismo 7. frequentes, v velikem številu placet mihi, sklenem, menim temere, adv., lahkomiselno, nepremišljeno, tjavendan tumultum inicio, 3., (alicui) vznemirjam koga negavi me esse facturum, ut. .. non ... deferrem, izjavil sem, da bom vsekakor.. . predložil Consilium publicum, državni svet (zbor) (I.T2.) integer, 3., cel, nedotaknjen 8. senatum cogo,3.,skličem senat k seji admonitu, na nasvet, poziv; sica, (1.16.) aedes, is./., svetišče, pl. hiša fidem publicam do, 1., obljubim javno varnost indico, 1., naznanim, izpovem recreo, 1., oživim; me recreo, okrepim se, sapo spet zadobim discribo, 3. (I. 9.) distribuo, 3., razdelim, dogovorim infinitam caedem civium facio, 3., pomorim ogromno množico meščanov praesto, pri rokah, navzoč excipio, 3., prestrežem, vjamem urbänus, 3., v mestu 9, ex fatis Sibyllinis, iz Sibilinih prerokb haruspex, icis, m., vedeževalec, drobogledec fätälis, e, po usodi odločen qui esset, (vzročno: kajti to leto je . .;) absolutio, önis, /., odveza, oprostitev, (virginum [sc. Vestaliumj post abs. odkar so bile) controversia, ae, /., prepir (v tem 10. so si bili navzkriž) Saturnalibus, šele o prazniku tabella, ae, /, pismo profero, prinesem, pokažem signum, i, n., pečat linum, i.f n., nit, vrvica incldo, 3., cidi, cisum, prerežem recipio, 3., vzamem nazaj, obljubim komu kaj ferrämenta, orum, //., železno orodje (= arma) studiösus sum, prijatelj, ljubitelj sem recito, 1., preberem debilitätus, 3., pobit abiectus, 3., obupan conscientia, ker si je bil svest | krivice conticesco 3., ticui, umolknem manus, us, /., roka, lastnoročni podpis adnuo 3., ui, prikimam, potrdim unice, posebno, izredno mütus, 3., molčeč, nem (prev.: še iz groba . . .) 11. eädem ratione, iste vsebine feci potestatem, ponudil sem priliko indicium, ii, n., izpoved, ovadba, naznanilo edo, 3., zapišem, zabeležim est mihi aliquid cum aliquo, imam kaj s kom opraviti constanter, brez obotavljanja, soglasno demens, nespameten, zbegan infitior (I. 7.) ingenium, ii, n., nadarjenost impudentia,ae,/, nesramnost, brez-obraznost improbitas, ätis, /., nepoštenost, predrznost defecit — deseruit 12. ecquis (I. 20.) adiungo, 3., pridobim infimi = servi insimulo, 1., očitam taciturnitas (I. 16.) 13. vultus, us, m., zbegan pogled obstupesco, 3., stupui, ostrmim furtim, skrivaj sententias dico, 3., stavim (ostre in krepke) predloge de summa re publica (I. 14.) sine varietate (varietas, razlika), soglasno sequor, 3., sprejmem perscribo, 3., zapišem (še ni narejen zapisnik) amplus, 3., obsežen, časten 14. providentia, a e,/, previdnost, skrb merito ac iure (= suo iure), po vsej pravici viro forti, collegae meo, mojemu vrlemu tovarišu impertio, 4., podelim, izrečem removeo, 2., odvrnem abdico, 1., (me re) odpovem se, (službi) custodia, ae, zapor (v hiši kakega senatorja, ki je moral zanj jamčiti) pröcürätio, önis, /., skrb, naloga (da bo zažgal mesto) deposco, 3., poposci, izvolim, izprosim (si) pastores, sužnji, ki so pasli črede v Apuliji versor, 1., pečam se s čim sollicitätio, önis, /, ščuvanje homo libertmus, osvobojenec lenitate utor, 3., milo(stno) rav- 15. nam sano, 1. (II. 17.); mentes sanare, ostali se dado še poboljšati conservata, če bi(poenä— homi-num) rešil supplicätio, onis, /, zahvalna svečanost (daritev) singuläris, e, izreden meritum, i, n., zasluga, milost meo nomine, meni v čast togatus 3. (II. 28.) hoc interest, ta razloček je bene gesta = rebus bene gestis, po srečno dokončanih vojskah transigo, 3., egi, actum, dovršim, dopolnim religio, önis, /., vera, vestnost, pomislek (non fuerat, ga ni oviral) nominätim, imenoma, izrečno privatus, zasebnik (ker se je bil službi odpovedal) 16. conscelerätus, 3., brezbožen, hu- doben existimare debetis, smete biti uver-j en i copiae, moč opes, sredstva somnus, i, /«., spanje, zaspanost adeps, ipis, c., mast, pl. debelost furiösus, 3., blazen temeritas, älis, /., drznost contineor, (moenibus) bivam v norat = noverat aditum alicuius teneo, 2., imam dostop do koga, znam priti komu do živega consilium, ii, //., pogum, prebrisanost, bistroumnost lingua, zgovornost iam, nadalje, potem discribo, 3. (I. 9.) obeo (I. 26.) occurro, 3. curri, cursum, tečem nasproti, oskrbujem kaj, lotim se česa 17. parätus, 3., pripravljen za kaj, hiter perditus, 3., malopriden, slab latrocinium castrense, razbojniški tabor moles mali, silna nesreča cervix, icis,/., nav. pl. tilnik, vrat tanto ante, toliko časa poprej committo, 3., si, ssum, zložim, dopustim, zakrivim, dotiram do tega furtum, i, //., tatvina palam inventus, javno dokazan occurro, 3., oviram obsto, 1., zadržujem ut levissime dicam, da se prav milo izrazim tanta pace, tako mirno, zlagoma in tiho quamquam (1.22.) 18. ut... videantur, da se je prav očitno izvršilo ... nutus, us, m., migljaj, volja cum — tum, ne samo — ampaktudi, po eni — po drugi plati coniectura, ae, /., domnevanje consequor coniectura, slutim, uganem gubernätio, önis, /., vodstvo g. est humani consiiii, javalne bi bil slabi človeški um mogel tako modro voditi . . . praesentes, očividno fax (I. 13.) tukaj: zvezdni utrinki ardor caeli, žarneba = žareče nebo fulminum iactus, bliskanje, tre-skanje terrae motus, potres cetera, ostale prikazni cano, 3., cecini, pojem, napovedujem, prerokujem praetermitto, 3., prezrem (iz zani-karnosti) relinquo, 3., tukaj; zanemarim (namenoma) percutio, 3., cussi, cussum, pre- 19. bodem, zadenem tango, 3., tetigi, tactum, dotikam se, zadenem cum, tedaj ko simuläcrum, i, //., podoba, kip depeilo (— deicio), vržem s česa, premaknem legum aera, bakrene plošče z vrezanimi zakoni liquefacio, 3., feci, factum, raztopim inaurätus, 3., pozlačen lactans, sesajoč, dojenček über, eris, n., vime lupTnus, 3., = lupae (volkulje) inhio, 1., hlastam, segam po, odpiram usta occäsus, us, m., zapad, pogin, poguba pläco, 1. (I. 18.) prope, takorekoč 20. flocto, 3., xi, xum, obrnem, od- vrnem responsis, po (njih) odločbi celsus, 3., visok, vzvišen (in celso, na visok steber) contra atque, nasproti, drugače nego curia (I. 32.) illustro, 1., razkrivam, pass., pokažem se, pridem na dan tarditas, ätis, /., počasnost (delo je šlo tako počasi izpod rok) loco, 1., oddam (delo po pogodbi onemu, ki najmanj zahteva) 21. äversus, 3., nenaklonjen, nasproten praeceps, cipitis, nepremišljen, nespameten mente captus, neumen suscipio, 3., lotim se, začenjam praesens, očiten (očividno znamenje božje vsegamogočnosti) index, icis, m., ovadnik 22. dignus sum, zaslužim funestus, 3. (I. 24.) ignes infero, podložim ogenj, zažgem sumo, 3., svojim si, drznem se, nimium mihi sumam, si gotovo prilaščam preveč časti! mentam suscipio, 3., dobim misel voluntas, ätis, f., volja, sklep iam vero, kajti prav gotovo dementer, nespametno čredo (= committo), zaupam huic tantae audaciae, tem tako drznim ljudem Quid vero, in to, da male pacatus, komaj (na pol) podjarmljen quae gens una restat, quae, edini narod, ki imperium, samostojnost, neodvisnost res, korist, dobiček ultro, prostovoljno dmnitus, adv., po božji previdnosti (volji) pulvTnar, äris, n., (božja) blazinica 23. (na katere so postavljali pri zahvalnih slovesnostih podobe bogov) celebro, 1., praznujem, obhajam debitus, 3. (I. 17.) togatus (II. 18.) etenim (I. 6.) 24. recordor, 1., mislim nazaj, k srcu si jemljem dissensio, önis, /., needinost, razprtija d. civilis, državljanska vojna opprimo, 3., pressi, pressim, pogubim, uničim interimo, 3., emi, ernptum, umorim acervus, i, m., kup redundo, 1. (I. 20.) (tukaj: poln sem česa, plavam v krvi) lumen, inis, //., luč, zvezda, ponos extinguor, ugasnem deminutio, önis, /., zmanjšanje (kako se je zmanjšalo število državljanov) calamitate, kolika nesreča je zadela državo 25. pertineo, 2., (ad), nameravam, me- rim na conflagro (I. 29.) floreo, 2., cvetem, slovim, imam največjo oblast barbaria, a e,/., barbarska, neolikana dežela in hostium numero ducor, prištevam se med sovražnike salvus (II. 18.); salvus conservor, ostanem pri življenju ita me gessi, dosegel sem infMtus, 3., neizmeren obeo (I. 26.) 26. praemium virtutis, plačilo (na- grada) za zasluge insigne is, n., (honoris), častna odlika, častno znamenje monumentum laudis, slaven spomenik in animis vestris collocari volo, vaša ljubezen bodi moje slav-Ije . .. praeterquam, razen ornamentum honoris, odlikovanje laus, dis, f., hvala, zasluga mütus, 3., nem (spomenik iz brona ali kamena) res alentur, (v vašem spominu) bodo ohranjena moja dela litlerarum monumenta, zgodovinske knjige inveterasco, 3., avi, ostarim, vko-reninim se corröboro, 1. (I. 30.) propägo, 1., podaljšam alter — Pompeius caeli regiones = fines (solnčni vzhod in zahod) termino, 1., omejujem, postavljam mejnike fortuna, razmere 27. condicio, okoliščine, položaj, usoda recte = iure, merito mentes, misli, namere quamquam (I. 22.) nihil iam, nič več tacita, tudi brez besedi conscientia, zavest (prepričanje, da je C. rešil državo) quam qui — nam qui eam est, tudi jaz sem (tako pogumen) 28. improbi, hudobneži, nasprotniki offero me, izpostavim se adquiro, 3., qulslvi, quisltum, pridobivam (konzulat je bilo najvišje častno mesto v državi) in honore vestro, med vašimi odlikovanji libet mihi, ljubi se mi tueor, 2., ohranim 29. orno, 1., povzdignem, povečam invidiam suscipio, 3., nakopljem si sovraštvo invidus, zavidljivec, sovražnik valeo ad, pomorem k denique, sploh tracto me = gero me, (vedem se v javnem življenju) veneror, 1.(1. 24.) IV. govor. 1. sollicitus, 3., nemiren, v skrbeli voluntas, ätis, /, volja, blagohotnost, naklonjenost condicio (III. 2.) acerbitas, ätis, /., neprijetnost, zoprnost cruciatus, us, m., muka 2. aequitas, ätis, /., pravičnost (kjer 1 je sedež vse pravice) campus (I. 11.) consecro, 1., posvetim curia (I. 32.) summum auxilium, zadnja pomoč perfugium, ii, //., pribežališče lectus = lectulus (I. 9.) sedes honoris (— sella curulis) častno mesto meo quadam dolore, ne brez lastnih neprijetnosti sano, 1., ozdravim, uredim vexatio (I. 18.) (trpinčenje) delubrum (III. 2.) vastitas (1. 12.) pröpöno, 3., posui, situm, postavljam pred oči, določujem subeo, podvržem se, vzprejmem induco, 3., duxi, ductum, peljem v, zapeljem fätälis, e, usoden, usodepoln exsisto, tukaj: postanem 3. praesideo, 2., sedi (alicui), branim, ščitim obtingit mihi aliquid, zadene me kaj immatura, prezgodaj consuläris (I. 4.) ferreus, 3., železen mens, srce neque —non, seveda tudi exanimo, 1., usmrtim, prestrašim abiectus, 3., pobit: (strah moje hčerke) parvulus, 3., majhen, mlad in eam partem, samo v toliko salvus sum, rešim se 4. incumbo, 3., cubui, cubitum, vležem se na, skrbim za procella, ae, /., nevihta, vihar agrarii, kmetje, agrarci, ki so se zavzemali za razdelitev zemljišč | concito, 1., (na)ščuvam discrTmen, inis, //., razloček, nevarnost severitas (I. 12.) tenentur, v vaših rokah so restiterunt od resto, 1. signa, manus (III. 10.) sollicito, 1., ščuvam, podpihujem servitia = servi arcesso, 3., pozovem, kličem na pomoč lamentor, 1., tarnam, obžalujem index, icis, m., ovaduh, priča 5. iudicium, ii, n., razsodba, sklep singularibus = amplissimis (III. 14.) decerno, izrečem abdico me, custodia (III. 14.) meo nomine, togato, suplicatio, nominatim (III. 15.) inslitui, namenil sem se 6. refero (I. 1.) tamquam integrum = tamquam res integra (neodločen) esset furor (I. 20.) nova miscentur, nezaslišane reči se kuhajo, pripravljajo mala concitantur, hudobije se nameravajo coniuratio habetur a civibus, zarota se kuje od državljanov (je med državljani), jo kujejo exitiösus, 3., poguben inclTno, 1., nagibljem se adfmis, e, udeležen, zapleten v dissemino, 1., razširim, zatrosim mäno, 1., tečem, razširjam se obscüre, na tihem, skrivaj sustento, 1., vzdržujem, zadržujem pröläto, odlašam, zavlačujem nullo pacto, nikakor ne vindico (I. 14.) 7. adhuc, dosedaj removeo, 2., odbijam, odklanjam suppliciorum acerbitates, najstrožje kazni (= vse ostrosti drugih kazni) amplector, 3., sprejemam, nasvetuj em in severitate versor, 1., držim se strogosti, strogo postopam punctum (pika) temporis, trenutek spiriius, us, m. (I. 15.) vita fruor, 3., živim Gsurpo, 1., rabim, upotrebljam oppeto, 3., petivi, petitum, grem nasproti, v oči gledam . . . (mortem) umrjem vincula, ječa, zapor et ea, in sicer singuläris, e, izreden, nenavaden muiicipium, ii, n., selsko mesto, municipij dispertio, 4., razdelim habet res difficultatem, težavno je; h. r. iniquitatem, krivično je 8. non puto meae dignitatls esse, smatram kaj za nečastno adiungo, 3., pridružujem, nakladam horribilis, e., strašen, strahovit circumdat — circumdandos censet, (predlaga, da se morajo najstrožje čuvati) sancio, 4., xi, ctum, določujem, zapovedujem quos condemnat, obsojenim publico, 1., zaplenim una, hkrati, obenem adimo, 3., emi, emptum, vzamem, odvzamem itäque, in tako formldo, inis, /, strah, strašilo pröpöno, 3., odločim, odmerim videlicet, očividno, namreč (I. 19.) meä interest, mene zadeva, zame 9. je važno populäris, e, ljudski, ljudstvu priljubljen, naklonjen auctor, oris, ///., povzročitelj cognitor, öris, m., poznavalec, zastopnik, zagovornik nescio an, morda negotium, ii, n., posel, sitnost nescio an... contrahatur, si najbrž nakopljem več ... contraho, 3., xi, ctum, zbiram, nakopavam si ratio, onis, /., račun, ozir amplitudo, inis, /., slava, ugled levitas, ätis, /., lahkomiselnost, neznačajnost contiönätor, öris, ///., govornik v narodni skupščini, demagog sententiam fero de, glasujem za 10. (smrtno kazen) nudius (= nunc dies) tertius, predvčerajšnjim praemio adficio, 3., obdarujem quaesltor, öris, m., preiskovalni sodnik grätulätio, onis, /., čestitanje, zahvala, zahvalna slovesnost causa, pravda constituo, 3., postavim, dam, (legem) denique, da lätor, öris, m., predlagatelj poenas dependo, 3., pendi, petisum, kaznovan sem [argitor, öris, m., darovalec, pod-kupovalec prödigus, 3., zapravljiv, zapravljivec mTtis, e, mehkočuten, krotek tenebrae, ärum, /., tema iaeto me (I. 1.) in pernicie, kjer se gre za . . . publicätio, onis,/, odvzetje, zarubljen]'e egestas, ätis, /, revščina mendTcitas, ätis, /., beraštvo 11. contio, önis,/., narodna skupščina vituperätio, onis, /, graja, očitanje purgo, 1., očistim, opravičim obtineo, 2., tinui, tentum, imam v oblasti, dokažem immänitas (1.14.) quamquam (1.22.) salva re publica perfruor, 3., veselim se rešitve države ut liceat — ita, kakor upam — tako gotovo vehemens, strog atröcitas, ätis,/., grozovitost, osornost, strogost humanitas, ätis, /., blagodušnost, človekoljubje mihi videor, mislim, zdi se mi, da arx, cis, /., pribežališče in sepulta patrTa, na grobu, domovine insepultus, 3., nepokopan acervus (III. 24.) adcpectus et furor C., pogled besnega C. bacchor (I. 26.) 12. purpurätus, dvorni uradnik, častnik ex fatis (III. 9.) lamentätio, onis, /., žalovanje perhorresco, 3., horrui, zgražam se, groza me je miserandus, 3., pomilovanja vreden supplicium sumo, 3., kaznujem (de aliquo, koga) misericors, cordis, milosrčen inhumänus, 3., sirov, nečloveški importünus (I. 23.) nocens, entis, škodljiv, kriv trucTdo (I. 9.) domicilium, sedež vestlgium, ii, n., stopinja, sled; razvaline deflagro, 1., požgem colloco, L, naselim remissus, 3., mehak, milosten famam subeo, pridem v glas (trpim, da se mi kaj očita) in pernicie (I, 10.) nisi vero, zares bi pač moral . .. quispiam, nekdo, kdorsibodi 13. lectus, 3., izbran, odličen, vrl impübes, eris, nedorasel, mladoleten quorum etc. = sed quod factum liorum sumile est quod consilium, kdaj so sklenili largltio, onis,/, radodarnost,darež-ljivost contentio, onis, /, tekmovanje; partium, boj med strankami deminuo, 3., zmanjšujem, slabim summa res publica, ugled (obstoj) države (III. 13.) everto (I. 18.) fundämentum, i, n., temelj everto (I. 18.) immänis, e, velikanski, grozen, ostuden nefandus, 3., neizrekljiv, brezbožen, gnusen remissio, önis, /, znižanje, olajšanje animadversio, önis, /., ozir (ostra) kazen exaudio, 4. (I. 24.) 14. dissimulo, 1., ne oziram se na kaj, zamolčim iaciuntur, slišijo se (besede) transigo, 3. (III. 15.) summum imperlum, samostojnost, neodvisnost voluntas, ätis, /., nagnenje, pripravljenost ordo, inis, m., red, stan aditus, us, m., dohod, stopnica causa, zadeva, slučaj templum ac locus, posvečen kraj 15. secerno (1. 23.) frequentia (I. 16.) ita, samo pod tem pogojem consentiunt, nastopajo složno (za blagor in čast države) summa, a e,/., vsota, glavna reč prednost concedo, 3., essi, essum, odstopam consilium, tukaj: preudarnost dissensio, čnis, /, prepir, razprtija revoco, 1., pokličem nazaj, združim (k složnemu delovanju) coniunctio, čnis, /., zveza, združenje aerärium, ii, n., blagajna, zakladnica tribuni aerarii, blagajniki, tukaj: zastopniki najnižjih slojev v sodišču casu, slučajno frequento, 1., zberem v velikem številu 16. ingenuus, 3., prost, svoboden tenuis, e, tenek, nepremožen, ubog operae pretium est, izplača se, vredno je truda libertlnus, osvobojenec fortuna civitatis, sreča, da so postali državljani privatae fortunae, (skrb za) osebno premoženje condicio, önis, /, stan, položaj, usoda toleräbilis, e, vzdržljiv, znosen perhorresco, 3., horrui, zgražam se nad haec stare, obstoj države quantum = tantum voluntatis, quantum confaro, pripomorem (po svojih močeh) leno, önis, /«., zvodnik, posredo- 17. valeč concurso, 1, tekam semtertja po taberna, ae, /., prodajalnica pretio, z denarjem fortuna, voluntate, se v prevodu izpušča sella, ae, /., stol I opus, eris, n., delo, rokodelstvo quaestus, üs, m., pridobitek, zaslužek cublle, is, n., ležišče lectulus (I. 9.) cursus otiösus vitae (I., 26.) mirno življenje immo vero (I. 2.) salvum esse volo, hočem ohraniti instrumentum, i, n., orodje, obrti rokodelstvo opera, delovanje frequentia, tukaj: živahen promet sustento,l., vzdržujem, ohranjujem alor, napredujem (v miru) occlOdo, 3., si, sum, zapiram praesidia, podpora, pomoč 18. consentiunt, 15., coniuratis, I, 13. tendo, 3., tetendi, tentum, napenjam, iztegujem focus, i, ///., ognjišče causa civilis, državna zadeva 19. fundo, 1., položim temelj, ustanovim stabilio, 4., utrdim benignitas, ätis, /., dobrotljivost, milost exaggero, 1., (na)kopičim, (po)-množim 20. ad sententiam (sc. rogandam), h glasovanju suscipio, 3., nakopljem si kaj abiectus, zavržen furöre atque scelere, v brezbožni zaslepljenosti concito, 1., nahujskam honesto, 1., odlikujem, proslavljam bene gesta (III. 15.) gratuiationem = supplicationem 21. infestus I., 11. res gestae atque virtutes, slavni in hrabri čini continentur, se razprostirajo tako daleč kakor solnčni tir 22. uno loco, v enem oziru condicio (III. 2.) alienigena, ae, ///., tujec, inostra-nec recepti, pomiloščeni obligo, 1., (za)vežem koga; obligor beneficio, veže me dobrota dementia, ae, /., nespamet, besnost deprävo, 1., pomirim, pridobim mihi = a me pröpulso, 1., odvračam, odbijam conspirätio, önis, /., soglasje, edinost, zveza confringo, 3., fregi, fractum, zlomim, razrušim labefacto (I. 3.) insigne (III. 26.) 23. repudio (I. 19.) propter custodiam = quod custo-dire volebam clientela, ae, /., (= cliens) varovanec hospitium = hospes provincialis, v provinciji fixus, 3., trden saepio,4., psi, ptum, ograjam, varujem, branim 24. quäpropter, zatorej fänum, i, /«., svetišče per se ipsum, osebno praesto, 1., stiti, stituin, prekašam, zagovarjam. Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka. Ob petdesetletnici naše budnice „Naprej« spisal Makso Pirnat. „Naprej, zastava Slave!'* Simon Jenko. Šolskega leta 1844./45. sta sedela pod učiteljem Markom Podobnikom v zgornjem oddelku prvega razreda ljudske šole v Kranju med drugimi otroki dva kmečka, preprosta, a nadarjena fanta: Simon Jenko iz Podreče in Martin (Davorin) Jenko iz Dvorij. Učitelj Marka Podobnik tedaj pač ni mogel slutiti, da prav ta dva neznatna fantiča kedaj postaneta moža, ki podasta besede in napev za našo marseljezo. Pa je bilo tako. Šla sta mlada fanta v svet. Eden si je izvolil za spremljevalko liro pesništva, drugi javorove gosli narodne glasbe. Dolgo časa se nista videla, na Dunaju pa sta prišla zopet skupaj kot visokošolca nekdanja tovariša iz ljudske šole v Kranju. Simon je bil tedaj že čislan pesnik, Davorin pa nadarjen glasbenik. Pa je rekel Davorin Simonu: „Ti, zloži nam za naše izlete besede za koračnico, jaz pa ji priredim napev." 1. Postanek besed in napeva „Napreja“. Navdušeni rodoljub Simon Jenko hoče ustreči želji svojega prijatelja. Pa zloži svoj nesmrtni: Naprej. Naprej, zastava Slave, Draga mati je prosila, na boj junaška kri! roke okol’ vrata vila, Za blagor očetnjave plakala je moja mila: naj puška govori! „Tu ostani, ljubi moj!" Z orožjem in desnico Z Bogom, mati, ljub’ca, zdrava! nesemo vragu grom, Mati mi je očetnjava, zapisat v kri pravico, ljub’ca moja čast in slava, ki terja jo naš dom. hajd’mo, hajd’mo zanjo v boj! Viri: a) Tiskani: Olaser, Zgodovina slovenskega slovstva, III. in IV. zv. — Kres, Vi. letnik. — Marn, Jezičnik, 15. in 28. letnik. — Zvon (dunajski) 1.1879. — b) S pismenimi in ustmenimi podatki so mi postregli gospodje: Davorin Jenko, kapelnik in konipozitor opere kr. srp. gled. v Belemgradu v p. itd. v Ljubljani; France Ciuha, nadučitelj v Smledniku; France Dolinar, župnik v Cerkljah; Anton Koblar, dekan v Kranju; Jožef Lapajne, učitelj v Cerkljah; Janez Pezdič, ravnatelj v Kranju; Alojzij Sežun, učitelj v Mavčičah. Vsem gospodom izrekam za njih prijaznost iskreno zahvalo tako tudi Učiteljskemu društvu za šolski okraj Kranj, ki je drage volje prepustilo v uporabo klišeja obeh slik. Pis. Janežič natisne krasno himno „Naprej" v svojem Glasniku Slovenskem leta 1860., na strani 161. O rojstvu napeva naše budnice nam častiti starina Davorin Jenko sam pripoveduje takole: „Davorin je dobil od prerano umrlega Simona pesem „Naprej". Poizkušal je večkrat, da jo komponira, ali najti ni mogel melodije, katera bi odgovarjala tekstu. Ves trud je bil zastonj. 16. maja 1. 1860. popoldne gre v Baderjevo kavarno, katera je bila blizu vseučilišča. Tukaj je začel čitati staro „Presse", ki je v podlistku napadala in grdila slovenski narod na način, ki je bil vedno svojstven temu, Slovanstvu od nekdaj sovražnemu listu. Ta članek je Davorina tako razsrdil, da je vrgel ta list stran in šel iz kavarne. Na ulici začne naenkrat peti tiho v sebe: „Naprej, zastava Slave!" Ustavlja se in ves začuden reče: „Glej! Tako dolgo sem se mučil, da bi dal napev tej pesmi, a sedaj v svoji razburjenosti vsled „Prešine" grdnje na slovenski narod, sem našel nenadoma napev pesmi: „Naprej, zastava Slave!« Davorin gre v Prater in v gostilni „Zum Hirschen« napiše to pesem tako, kakor se še danes poje. Prvikrat so jo peli v javnosti dne 22. oktobra leta 1860. pri besedi „Slovanskega pevskega društva" v dvorani »Pri Sperlu" na Dunaju v navzočnosti mnogoštevilnega slovanskega občinstva. Njeni glasovi so elek-trizirali vse navzoče občinstvo, tako da odobravanja ni hotelo biti ni konca ni kraja. Takoj nato se je raznesla po vsem Slovenskem ter je malone postala narodno blago. A tudi ostali slovanski narodi so jo sprejeli in tudi med njimi se je istotako udomačila kakor v Slovencih. Posebno Čehi in Hrvatje niso pozabili pri slavnostnih prilikah na to navduševalno himno. Ruske vojne godbe so jo svirale pri vhodu v Plevno, Sofijo in Kars." Pesnika in skladatelja našega „Napreja" nam je dala bližnja okolica starodavnega Kranja. Pesnik Simon Jenko se je porodil na Sorškem polju, v Podreči pri Mavčičah. Ali je mogel priti z lepega Sorškega polja drugačen pesnik kakor je naš nedosežni lirik Simon? Otrok preprostih, skromnih kmečkih staršev, pa doma na tako krasnem polju kakor je Sorško! Sava, Sora, polje, gozdi in travniki, krasen razgled na vse strani, to je Sorško polje. Sel je Simon od doma, pa je zapel o škrjančkih na Sorškem polju, o lepi naravi, o mirnem kmečkem življenju, o naši domovini, o Slovanih. In kar je pel, mu je privrelo iz dna srca. Njegove pesmi — njegovo življenje, življenje moža, ki je sin kmeta, ki ljubi kmete, ki ljubi polje in travnike, bele ceste in bistre vode, mogočne gore in vaški klanec, ljubi nežno cvetje in krepka drevesa, življenje moža, ki je revež od doma in ostane siromak do smrti, življenje moža, ki pozna le edino ljubezen do svojega malega narodiča in do bratov, mogočnih slovanskih bratov. Jenko je mož, ki ga v srce boli žalostni položaj bratov-rojakov, a pogled mu spe čez meje Slovenske, tja k bratom Slovanom. In sladko upanje se ga polasti, da se bo bolje godilo Slovencem, ko mah preraste njegovo gomilo. Tam na visoki Tatri želi biti pokopan, da ima še v grobu prost pogled po slovanskem svetu. Sto let hoče mirno počivati po smrti, potem pa priti med svoje in se prepričati, ali so se izpolnile želje njegovega rodoljubnega srca. Simonu Jenku je mogla teči zibel le pod slamnato kmečko streho. Prav, da je bilo tako. Davorina Jenka nam je dala krasna cerkljanska okolica na Gorenjskem. V Dvorjah pri Cerkljah, pri Podjedu, se je narodil. Pa je poslušal mladi fante petje fantov na polju, deklet na travniku, babice pri kolovratu. * In na tnlado uho mu je šuštelo listje na vrtu, šumljal mu je potoček ob domačem mlinu, potoček, ki pa je tuintam tudi narasel in se jezno in besno penil čez jez in po rakah. Pogosto je okrog oglov divjala burja. Ni poslušal zastonj ljudskega petja, šuštenja listov, šumljanja in besnenja potoka, divjanja burje. Vse to mu je hotelo iz prsi, pa je tudi privrelo iz njih — narodne, preproste, naravne skladbe njegove. Poklanjal je te srčno-mične skladbe nam in bratskemu narodu srbskemu, med katerim je našel drugo domovino. Lepa množica je teh skladb, pa da je zapel tudi samo pesem »Naprej, zastava Slave!'1 in nič drugega — njegov spomin je ohranjen. Petdeset let, kar imamo besede in napev »Napreja". Pesnik Simon Jenko je legel že davno k večnemu počitku tam blizu našega velikega Prešerna, skladatelj Davorin Jenko pa še živi, sivolasi starček, in s sladkostjo opazuje, kaka čuda dela pesem, katere besede in napev koreninijo v narodu. Petdesetletnice „Napreja" se hočemo spomniti tudi mi. V ta namen prinašamo nekaj drobtinic iz mladosti pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka. Ogledati si ju hočemo kot ljudskošolska učenca, reči nekaj besed o njunih učiteljih v ljudski šoli, o onih častitih in zaslužnih možeh, ki so položili temelj njune izobrazbe, naposled pa omeniti dva znamenitejša součenca, katerih eden, namreč Miha Kuster, je pozneje vodil ljudsko šolo v Kranju, drugi pa, namreč Valentin Mandelc, si je pridobil kot pisatelj ugledno mesto v slovenski književnosti. 2. Simon Jenko. V ljudsko šolo je začel Simon Jenko hoditi v Smledniku. O tem piše Simonov brat Janez v životopisu, ki ga je sestavil po pesnikovem dnevniku, takole: „V sedmem letu ga pošljejo starši v šolo, in sicer, ker v domači župniji v Mavčičah ni bilo šole, v Smlednik onkraj Save. Pričetek je bil, kakor naravno, težaven, ali kmalu pričela mu je pot v šolo jako ugajati; in kako bi mu ne? Pot iz Podreče do broda na Savi vodi skozi gozd, ki pač ni Bog vedi kako lep in dobro ohranjen, a sence ima dovolj in kar je še lepše, po gozdu rasto borovnice, in po mlevih ob Savi in po bregovih ne manjka lepih okusnih malinic. Potem pa po bregu navzdol na brod, z brodom črez Savo, na drugi strani navkreber in v Smlednik; po šoli pa v smleško hosto pod stari grad, kjer je več borovnic nego kjer- SIMON JENKO (Iz Jenkovih poezij, 1. zv., izdal Fischer. — Kliše je last Učiteljskega društva za šolski okraj Kranj.) koli drugje! In vse to veselje dvakrat na dan; kdo bi ne zahajal rad v šolo! Tudi uspehi v šoli so bili jako dobri, bil je Jenko prvi in ljubljenec učiteljev. — Še sedaj pošiljajo Zbiljani in Žejani z desnega brega Save otroke v Smlednik, in kdor gleda malo ljudstvo, kako se veselo gnete na brodu, kako pleza po bregu in se proganja in izgublja po grmovju, misliti mora pač: taki so otroci in prejšnji niso bili nič drugačni." O tedanji smleški šoli beremo v tamkajšnji šolski kroniki, ki jo je sestavil učitelj Martin Krek, tole: »Šolska soba je bila majhna in proti južni strani obrnjena. Vendar je za tisti čas nje velikost zadostovala, ker se število učencev ni dosti čez 30 naraslo, na spomlad pa je bila še preveč prostorna." Jeseni leta 1844. pošljejo starši Simona po nasvetu sorodnika patra Nikolaja Jenka, ki je bil pesniku največji dobrotnik, v ljudsko šolo v Kranj. Ker je hodil že doma v šolo, je bil toliko pripravljen, da je mogel takoj vstopiti v zgornji oddelek prvega razreda. Zanimivo je, da je v zapisniku kranjske ljudske šole označen očetov stan vedno kot »k. k. Fuhrweser". ali kot «k. k. Fuhrwesen'1. Najbrže je Jenkov oče služil pri dotični vojaški branži, ali pa ima ta pridevek, ker je imel morda opraviti pri cesarski (javni) vožnji. V šolskem letu 1844./45. sta Jenka poučevala katehet Juri Grabnar in Marka Podobnik, razred je pohajalo 41 dečkov in 25 deklic; to leto je bil Simonu Jenku součenec Martin (Davorin) Jenko. Simon Jenko je bil koncem leta prvi v razredu, to je, dobil je prvo šolsko darilo; razen njega sta bila obdarovana še Avgust Sevnik iz Kranja in Anzelm Wisiak iz Kranja; obdarovance pa so skoro dosegli: Jožef Perne iz Kranja, Martin Piler iz Velesovega, Gabriel Macher iz Kranja in Feliks Jalen iz Huj. V prvem in drugem polletju šolskega leta 1844./45. je dobil Jenko takile izpričevali: Winter- Sommersemester semester Den kleinen Katechismus...................................sg sg Das Lesen mit Anwendung der Regeln . . . . sg sg Die richtige Aussprache....................................g g Das Schönschreiben der Kurrentschrift.....................sg sg Kenntnis der ersten Redeteile.............................sg sg Das Rechnen aus dem Kopfe.................................sg sg Das Buchstabieren aus dem Kopfe...........................sg sg Sitten....................................................sg sg Fähigkeiten...............................................sg sg Anwendung der Fähigkeiten.................................sg sg Ausbleiben.................................................— — Leta 1845./46. je pohajal Simon Jenko drugi razred; poučevala sta ga katehet Juri Grabnar in učitelj Matija Potočnik (Potoshnik); razred je štel začetkom šolskega leta skupaj 64 učencev in učenk, koncem leta pa skupaj 58 učencev in učenk. Prvo polletje so zaključili 2. marca 1. 1846., drugo pa 27. julija 1846. V drugem razredu je bil Jenko zopet prvi; razen njega so bili obdarovani s šolskimi darili (bili so odličnjaki) Jožef Perne iz Kranja, Lambert Mayr iz Kranja in Ignacij Stirn iz Kranja. Jenkovi izpričevali iz drugega razreda se glasita: Winter- Sommersemester semester Die Religion............................................sg sg Das Lesen des Deutschgedruckten......................sg sg » „ h Lateinischgedruckten....................sg sg „ n m Deutschgeschriebenen....................sg sg » „ n Lateinischgeschriebenen . . . . sg sg Das Schönschreiben: Deutschkurrent......................sg sg » ,, Lateinisch........................— sg Die deutsche Sprachlehre................................sg sg Die Rechtschreibung.....................................sg sg Das Diktandoschreiben...................................sg sg Das Rechnen in den vier Rechnungsarten . . . sg sg Die richtige Aussprache..................................g g Sitten..................................................sg sg Fähigkeiten.............................................sg sg Anwendung der Fähigkeiten...............................sg sg Ausbleiben...............................................— Leta 1846./47. je dovršil Simon Jenko tretji razred, v katerem sta ga poučevala katehet Juri Grabnar in učitelj (prov. Lehrer) Avguštin Engelman. Razred je pohajalo začetkom leta skupaj 41 učencev in učenk, koncem leta pa skupaj 34 učencev in učenk. Prvo polletje so zaključili dne 25. februarja 1. 1847., drugo pa dne 28. julija 1. 1847. Prva v razredu , to je obdarovana s šolskimi darili sta bila Evald Holzer iz Kranja in Valentin Mandelc iz Kranja. Prvi za obdarovanci pa so bili: Anton Steden iz Huj, Simon Jenko iz Podreče, Lambert Mayr iz Kranja, Janez Pintar iz Kranja, Jožef Perne iz Kranja in Jožef Stuller z Jezerskega. Jenkov napredek v tretjem razredu nam kažeta tile izpričevali: Winter- Sommer-seniester semester Die Religion ...........................................sg g Die biblische Geschichte..................................g sg Das Evangelium............................................g g Den zweiten Teil des Lesebuches..........................sg sg Das Lesen des Deutschgedruckten......................sg sg „ „ » Lateinischgedruckten....................sg sg „ „ „ Deutschgeschriebenen....................sg sg „ „ „ Lateinischgeschriebenen . . . . sg sg Das Rechnen in den Brüchen............................. sg sg „ „ in der Regel-Detri............................... sg Winter- Sommer-semester semester Das Schönschreiben: Deutschkurrent..........................sg sg „ „ Kanzlei.............................sg sg „ „ Lateinisch..........................sg sg Die Rechtschreibung..........................................g g Das Diktandoschreiben.......................................sg sg Die deutsche Sprachlehre................................... g g Die richtige Aussprache......................................g g Die Anleitung zu schriftlichen Aufsätzen . . . . g g Das Lesen lateinischer Wörter................................g g Sitten......................................................sg sg Fähigkeiten.................................................sg sg Anwendung der Fähigkeiten....................................g sg Ausbleiben...................................................-14 (Krankheit) Tako je Simon Jenko kakor prejšnje jako dobro dovršil tudi tretji razred ljudske šole in odšel jeseni istega leta na gimnazijo v Novo mesto. Tudi na gimnaziji je bil Simon Jenko vseskozi odličen dijak. 3. Davorin Jenko. Davorin Jenko ni obiskoval nič ljudske šole doma v Cerkljah, dasi je ta že takrat obstajala, ampak je začel svoje šolanje takoj v Kranju, kakor mi sam piše in kakor mi zatrjuje tudi njegov še živeči brat France. Jeseni leta 1843. pelje mati osemletnega sinčka v Kranj v šolo. A mesto mu je tako malo všeč, da jo še isti dan skrivaj popiha čez Šenčur in skozi gozdove domov, kamor dospe še pred materjo, ki se je peljala skozi Visoko. Doma takoj zleze na drevo, kjer je imel nastavljeno tičem. V tem se pripelje mati, ugleda nekoga med vejami na drevesu; seveda ne misli, da je to sin Martin, zato vpraša hlapca, kdo se skriva na drevesu. Hlapec pove, da Martin. Mati odločno ukaže sinu, naj zleze dol, hlapcu pa zapove, da takoj odpelje Martina nazaj v Kranj. Tako je Davorin Jenko nastopil pot svoje izobrazbe, kakor mi je sam pripovedoval. Čudno je, da stoji v zapiskih ljudske šole v Kranju kot rojstni kraj Davorina Jenka vpisana vas Gorje, ne pa Dvorje. Pomoto je najbrže pro-vzročila podobnost imen obeh krajev. Leta 1843./44. je pohajal spodnji oddelek prvega razreda; učil ga je katehet Juri Grabnar in učitelj Andrej Peteln. Razred je štel skupaj 68 učencev in učenk. Koncem leta je dobil Davorin Jenko šolsko darilo, »n sicer tretji med štirimi. Wi Wfcä DAVORIN JENKO (Iz »Slovana", 1885. štev. 10. — Kliše je last Učiteljskega društva za šolski okraj Kranj.) Davorin Jenko je dobil v spodnjem oddelku prvega razreda takile izpričevali: Winter- Sommer- semester semester Den kleinen Katechismus..................................sg sg Das Buchstabenkennen.....................................sg sg Das Buchstabieren........................................sg sg Das Lesen mit Anwedung der Regeln..................sg sg Die richtige Aussprache...................................g g Das Schönschreiben der Kurrentschrift.....................g g Übung im Deutschreden.....................................g sg Das Buchstabieren aus dem Kopfe..........................sg sg Sitten....................................................g sg Fähigkeiten..............................................sg sg Anwendung der Fähigkeiten................................sg sg Ausbleiben................................................— — V letu 1843./44. je Davorin Jenko skupaj s Simonom Jenkom pohajal višji oddelek prvega razreda. Kateheta in učitelja, število učencev in drugo smo omenili že preje pri Simonu Jenku. Višji oddelek prvega razreda je končal kot učenec prvega reda; izpričevali njegovi iz tega leta sta takile: Winter- Sommer-semester semester Den kleinen Katechismus..................................sg sg Das Lesen mit Anwendung der Regeln .... g sg Die richtige Aussprache...................................g g Das Schönschreiben der Kurrentschrift....................sg sg Kenntnis der ersten Redeteile............................sg g Das Rechnen aus dem Kopfe.................................g g Das Buchstabieren aus dem Kopfe..........................sg sg Sitten................................................. sg sg Fähigkeiten..............................................sg g Anwendung der Fähigkeiten................................sg g Ausbleiben................................................— 35 Kakor vidimo, je bil tudi Davorin Jenko prav marljiv učenec. V višjem oddelku prvega razreda ga je ovirala bolezen, da se ni mogel povzpeti do mesta obdarovanca (odličnjaka). Drugi in tretji razred ljudske šole je dovršil Davorin Jenko v Ljubljani. 4. Učitelji. Juri Grabnar se je rodil dne 4. aprila leta 1806. v Sent Jerneju na Dolenjskem. Šolal se je v Novem mestu, v Ljubljani, študiral pravo-slovje, potem pa prestopil v bogoslovje v Ljubljani in bil leta 1839. posvečen v duhovnika. Kaplanoval je najprej v Šent Vidu nad Ljubljano in prišel 1. 1842. v Kranj za ravnatelja mestne glavne šole. Tu je deloval do vštetega šolskega leta 1847./48., ko je dobil mesto ravnatelja ljudske šole v Kranju Janez Nepomuk Globočnik. Juri Grabnar je šel iz Kranja kaplanovat v Šmarje pod Ljubljano, odkoder so ga poklicali za pristava (prefekta) v Alojzijevišče v Ljubljani. Postal je ondi po Pogačarjevem odhodu vodja in umrl 1. 1862. Bil je Grabnar plemenit duhovnik in vrl domoljub. Že v mladih letih se mu je oglasila pesniška žila. Kot dijak je prinašal svojemu učitelju Francetu Metelku slovenske naloge v vezani besedi. Pozneje je vstopil v krog Čbeličarjev in priobčil v drugem in tretjem zvezku „Kranjske Čbelice« pod znakom Gr. nekatere pesmice. Te njegove pesniške poizkušnje so bile precej vsakdanje. Tako beremo v drugem zvezku Čbelice njegovo pesem „Večer", kjer poje med drugim: Muren! le tvoj cverk razglasi po dobravah tihih se: Ti slaviš Boga itd. Bržkone je prav z ozirom na to pesem odmenil takrat Prešeren Grabnarju svojega sršena „De gustibus non disputandum", ki ga je objavil v svojih „Poezijah" pod naslovom: Ahacelnovim pesmam. Ne čudi se, neslane da pesmi bodo brane: lej, pure vabi: „puri, puri!« in božje vol'ke: „šuri, muri." Pozneje je Grabnar sodeloval pri Wolf-Cigaletovem nemško-sloven-skem slovarju. Kot pristav in vodja v Alojzijevišču je blagodejno vplival na mladino, kateri je posojeval ali podarjal primerne knjige v zabavo in omiko. Kako so ga cenili in ljubili njegovi gojenci, nam priča Franca Marna pesem „Alojzijanci v spomin svojemu rajnemu vodji prečastitemu gospodu Juriju Grabnarju", kjer poje pesnik med drugim: Spremlja ga mladost otožna, zapuščena, žalosti se mlado lice jej bledi; bila njemu v milo varstvo je zročena, hujše, kakor druge, zguba njo skeli. Avguštin Engelman se je rodil dne 27. avgusta 1. 1804. v Kranju „Pri Kačarju" v Savskem predmestju. Na ljudsko šolo v Kranju je prišel 1. 1845. Umrl je dne 19. novembra 1. 1875. Janez Lenarčič je učiteljeval v Smledniku od 1. 1839. do 1. 1852. in bil prvi učitelj Simonu Jenku. V Smlednik je prišel iz Krašnje. Opravljal je obenem službo učitelja, organista in cerkovnika. V kroniki smleške šole piše učitelj Krek o njem: „Ta gospod je še vedno po starem poučeval. Ker tudi nobenih zapisnikov njegovih v tukajšnji šoli nisem našel, torej mi ni lahko stanja šole ob njegovi dobi popisati. Za poučevanje je dobival od vsake glave premožnih otrok 10 starih krajcarjev na mesec, kateri je v šolo hodil ino je hotel šolnino plačati." Andrej P e te In se je rodil dne 16. aprila I. 1814. v Ribnici. V šolskem letu 1833./34. je prišel na ljudsko šolo v Kranju, na kateri je deloval kot namestni učitelj, kot pomožni in nazadnje kot pravi učitelj do svoje smrti dne 28. marca 1. 1866. Umrl je v hiši št. 31 na Pungrtu, in sicer za jetiko. Opravljal je v cerkvi organistovsko službo, bil prvi pevovodja pevskega zbora „Narodne čitalnice" v Kranju in poučeval glasovir po hišah. Njegovi učenci, katerih še sedaj nekaj živi, mu hranijo hvaležen spomin. Marka Podobnik se je rodil v Idriji. Na ljudsko šolo v Kranju je prišel leta 1840. in deloval na njej do leta 1856. Umrl je dne 9. fe- bruarja leta 1858. v hiši št. 119 (last gospe Terezije Konc) na Glavnem trgu v Kranju. Pokopal ga je tedanji kranjski dekan Anton Kos. Kakor Petelina, položila je tudi njega sušica v zgodnji grob. Marka Podobnik je slovel kot izvrsten glasbenik. Kadar je on zaigral na orgije v cerkvi, je vse občinstvo obstrmelo in ga vneto poslušalo. Matija Potočnik se je rodil leta 1800. Na ljudski šoli v Kranju je deloval od šolskega leta 1825./26. do svoje upokojitve leta 1874. — Umrl je leta 1876. v Kranju in počiva skupaj s svojim zetom Mihaelom Kustrom v enem grobu ne daleč od gomile Simona Jenka. 5. Sošolca. Miha Kuster se je narodil leta 1836. v Olševku nad Kranjem. Dovršil je gimnazijo in šel na Dunaj; napravil je izpit za nesamostojne realne šole. Nato je bil domači učitelj pri rodbini Lazzarinijevi. Leta 1866. je prišel kot četrti učitelj na ljudsko šolo v Kranju, kjer je postal 1. 1874. nadučitelj in obenem okrajni šolski nadzornik; nadzorniško službo je opravljal dve leti. Umrl je 27. decembra leta 1893. v Kranju. Valentin Mandelc se je rodil dne 16. februarja 1.1837 v Kranju. Ljudsko šolo je pohajal v Kranju, gimnazijo je dovršil v Ljubljani, modro-slovne študije pa na Dunaju. L. 1859. so ga nastavili za pomožnega (nadomestnega) učitelja na gimnazijo v Varaždinu, kjer sta obenem ž njim službovala naša pisatelja Sebastijan Žepič in Matija Valjavec Kračmanov. Leta 1864. pa je dobil profesorsko mesto v Karlovcu, kjer je umrl 12. maja leta 1872. Veselje do slovstvenega delovanja je dobil že na gimnaziji. V osmi šoli so začeli Mandelc in njegovi tovariši Bril, Tušek, Zarnik, Jenko in Erjavec pisati literarni list „Vaje". Shajali so se vsako nedeljo popoldne v Mandelčevem stanovanju v Eggenbergerjevi hiši na sedanjem Jurčičevem trgu št. 2. Vsak je prinesel s seboj, kar je v tednu spisal, ter svojim prijateljem na glas čital. Kar je kritika odobrila, to je prišlo v „Vaje«. Mandelc je nadaljeval kot visokošolec in kot zrel mož, kar je bil začel kot dijak. Pisal je za Janežičev Glasnik novele in povesti, podpiral Besednik, objavljal zanimive spise v Večernicah Mohorjeve družbe. Posebnih zaslug pa si je pridobil za slovensko dramatiko. Prevedel je lepo število tujih, zlasti francoskih iger v slovenski jezik. Ko so ustanovili v Ljubljani Dramatično društvo, se je nanovo vzbudila Mandelčeva delavnost. Prijel je za pero in preložil tele igre: Bog Vas s primi! Kdaj pojdete domu? Veseloigra v enem dejanju. Poslovenil Valentin Mandelc. Slovenska Talija. 4. 1868. — Doktor Robin. Igra v enem dejanju. Po francoski „Le docteur Robin'1, comedie vaudeville, en un acte par Iules des Premaray. Poslovenil — —. Sl. T. 38. 1877. — Gospod Zamuda ali kako hitro mine čas. Igra v enem dejanju. V francoščini spisal L. B. Picard. Poslovenil . Sl. T. 46. 1879. — Išče se odgojni k. Igra v dveh dejanjih. Po francoski „On demande un gouverneur", comedie en deux acts par A. Decourcelle et laime fils. Poslovenil — —. Sl. T. 13. 1870. — Klobuk. Veseloigra v enem dejanju. Po francoskem E. de Oirardina poslovenil — — Sl. T. 12. 1860. — Lornjon. Igra v enem dejanju. Po francoski „Le lorgnon“, comedie vaudeville en un acte par E. Scribe. Poslovenil — —. Sl. T. 23. 1872. — Moja zvezda. Igra v enem dejanju. Spisal M. E. Scribe. Poslovenil — —. Sl. T. 45. 1879. — Na kosilu bom pri svoji materi. Igra v enem dejanju. Po francoski: le dine chez ma mere, comedie en un acte par A. Decourcelle et L. Thibaut. Poslovenil — —. Sl. T. 25. 1875. — Pesek v oči. Igra v dveh dejanjih. Po francoski „La poudre aux yeux." Poslovenil . Sl. T. 39. 1877. — Št! Igra v dveh dejanjih. V francoščini spisal E. St. Scribe. Poslovenil — —. Sl. T. 48. 1880. — Ženski jok. Igra v enem dejanju. Po francoski „Les femmes qui pleurent", par Siraudin et Thibaut. Poslovenil -------. Sl. T. 45. 1879. Bil je torej Mandelc poleg Vekoslava Benkoviča, Jožefa Cimpermana, Viktorja Eržena, Franceta Gestrina, Davorina Hostnika, Ivana Kalana, Jožefa Nollija, Jožefa Ogrinca, Jožefa Stareta in Janeza Vesela eden naših naj-tnarljivejših prevajalcev na dramatičnem polju. Zanimivo je tudi, da je preložil prvi del Goethejevega „Fausta". Dramatično društvo je dalo prevod pesniku Jožefu Cimpermanu, da ga opili in pregleda, Cimperman pa tega dela ni izvršil. Valentin Mandelc je bil najboljši prijatelj pesnika Simona Jenka. Poznala sta se že iz ljudske šole, študirala skupaj v sedmi in osmi šoli v Ljubljani, šla na Dunaj in tudi v poznejšem življenju mnogo občevala, na primer v Kranju v zadnjih letih Jenkovega življenja. V Kranju jima je bil zvest tovariš Karel Savnik, cesarski svetnik in mestni župan. Levec piše o Mandelcu in Jenku: „Najljubši prijatelj mu je bil pokojni profesor Valentin Mandelc, izredno duhovit in vesel človek. Tega je imel rad pri sebi, kadar se mu je na Dunaju slabo godilo, kajti kdor se je hotel smejati, moral je vedno dobrovoljnega Mandelca poiskati. Njemu humor nikoli ni pošel." Sploh je bil Valentin Mandelc povsod priljubljen vsled svojega finega vedenja in blagega značaja. Kako so ga cenili v Karlovcu, kjer je naposled služboval in kjer ga je tudi zavratna bolezen položila v prezgodnji grob, se je pokazalo, ko so odkrivali nagrobni spomenik na njegovem grobu na dubovškem pokopališču poleg Karlovca. Odkritje se je vršilo dne 13. novembra leta 1881. Pri tej priliki je govoril Slovenec profesor Mijo Vamberger prekrasen govor, v katerem je posebno poudarjal, da je Mandelc vkljub šibkemu zdravju in neprestani bolehavosti vestno vršil svoje stanovske dolžnosti in marljivo deloval na književnem polju. Davorin Trstenjak pa je slavil Mandelčeve zasluge za pevsko društvo „Zora" in za ognje-gasno društvo v Karlovcu in omenjal, da je Mandelc za „Zoro" pohrvatil enajst prelepih popevk. Sch ul nach richten. A. Das Äußere der Schule. I. Das Lehrpersonal. a) Veränderungen im Lehrkörper. 1. Mit Allerhöchster Entschließung Sr. k. u. k. Apostolischen Majestät vom 9. Jänner 1910 wurde der Direktor Ignaz Fajdiga in die VI. Rangklasse befördert. 2 Mit Erlaß LI.-Min. 18. IX. 1909, Z. 34 985 wurcje jgj. ^ ^ Professor l. Mit trials L_Sch_R 24. ix. 1909, Z. 5584 wurae aer K- K- 1 rotessor Johann Grafenauer auf die Dauer des Schuljahres 1909/10, dem I. Staatsgymnasium in Laibach zur Dienstleistung zugewiesen. 3. In den Lehrkörper traten ein : a) Der Supplent des II. Staatsgymnasiums Robert Kenda, zum Supplenten an der hierortigen Anstalt bestellt mit L.-Sch.-R.-Erl. vom 13. September 1909, Z. 5325. b) Die absolvierten Lehramtskandidaten Marko Bajuk und Franz Dolžan, als Supplenten bestellt mit L.-Sch.-R.-Erl. vom 1. Oktober 1909, Z. 5714. c) Der Stadtpfarrkooperator Ignaz Zaplotnik, zum Hilfslehrer bestellt mit L.-Sch.-R.-Erl. vom 12. Oktober 1909, Z. 6086. d) Der absolvierte Lehramtskandidat Martin Beranič, zum Supplenten bestellt mit L.-Sch.-R.-Erl. vom 16. Oktober 1909, Z. 6138. e) Der absolvierte Lehramtskandidat Dr. Franz Mischitz, zur Probepraxis zugelassen mit L.-Sch.-R.-Erl. vom 19. Februar 1910, Z. 989, zum Supplenten bestellt mit L.-Sch.-R.-Erl. vom 9. März 1910, Z. 1520. 4. Im Lehramte definitiv bestätigt wurde der wirk!. Gymnasiallehrer Dr. Simon Dolar mit dem Erl. d. k. k. L.-Sch.-R. vom 27. November 1909, Z. 6686. 5. Dem Professor Dr. Josef Debevec wurde mit dem Erl. d. k. k. L.-Sch.-R. vom 19. Februar 1910, Z. 917, die zweite Quinquennalzulage zuerkannt. b) Beurlaubungen. 1. Der Professor Franz Komatar wurde mit dem Unterrichts-Ministerial-Erlasse vom 27. Juli 1909, Z. 24.397, zum Zwecke der Abfassung von Lehrbüchern für Mittelschulen für das Schuljahr 1909/10 beurlaubt. 2. Zum Zwecke der Ablegung der Lehramtsprüfung aus Italienisch wurde der Professor Dr. Josef Debevec mit dem Unterrichts-Ministerial-Erla se vom 29. April 1909, Z. 15.778, zunächst auf die Dauer des ersten Semesters, mit dem weiteren Erlasse vom 15. Dezember 1909, Z. 49.187, auch auf die Dauer des zweiten Semesters beurlaubt. 3. Mit dem Unterrichts-Ministerial-Erlasse vom 1. März 1910, Z. 8240, wurde der k. k. wirkl. Gymnasiallehrer Anton Sušnik krankheitshalber bis zum Schlüsse des zweiten Semesters beurlaubt. 4. Prüfungshalber waren beurlaubt der suppl. Gymnasiallehrer Josef Malnar für die Zeit vom 3. bis 28. Jänner 1910 (L.-Sch.-R.-Erl. vom 6. Dezember 1909, Z. 7313.) und für die Zeit vom 17. Mai bis 8. Juni 1910 (L.-Sch.-R.-Erl. vom 6. Mai 1910,Z. 2908.) und der suppl. Gymnasiallehrer Martin Be-ranič für die Zeit vom 17. Jänner bis 6. Februar 1910. (L.-Sch.-R.-Erl. vom 10. Jänner 1910, Z. 119.) c) Personalstand am Schlüsse des Schuljahres 1909/10. A. Für obligate Lehrfächer. Name und Charakter Ordinarius in der Klasse Lehrfach und Klasse n !i *55 1 Ignaz Fajdiga, k. k. Direktor der VI. Rangklasse — Mathematik II. a, VII. 6 2 Josef Bučar, k. k. Professor, k. k. Leut.d. n.a. St. i. Lw.-Inf.-Reg. No. 27, Kustos der geogr.-histor. Lehrmittelsammlung — Geographie und Geschichte II. a, II. b, III. b, VI. VIII. 19 3 Josef Debevec, Dr. der Theologie, k. k. Professor — beurlaubt — 4 Änton Dokler, k. k. Professor der VIII. Rangklasse, Kustos der Lehrer- und Unterstützungsfonds-bibliothek V. Latein V. — Griechisch V., VIII. — Deutsch V. 19 5 Simon Dolar, Dr. der Philosophie, k. k. Professor, Kustos des physikalischen und chemischen Kabinetts VI. Mathematik V., VI., VIII. — Physik VII.,VIII.— Propädeutik VII., VIII. 19 11. s. 20 0 Johann Grafenauer, k. k. Professor — dem I. Staatsgymnasium in Laibach zur Dienstleistung zugewiesen - 7 Vladimir Herle, Dr. der Philosophie, k. k. Professor, K ustos des naturhistorischen Kabinetts — Mathematik I. a, IV. — Naturgeschichte I. a, II. a, III. b, V., VI. - Physik IV. 20 8 Franz Komatar, k. k. Professor, Korrespondent der k. k. Zentralkonimission für Erforschung und Erhaltung der Kunst- und hist. Denkmale — beurlaubt — Name und Charakter Ordi-mrius in der Klasse Lehrfach und Klasse • C x: OT3 o c 9 Johann Masten, k. k. Professor VIII. Latein IV., VIII. - Deutsch II. b. 16 10 Franz Pernč, Dr. der Theologie, k. k. Professor der VIII. Rang-klasse, Mitglied des k k. Bezirksschulrates — Religion I.a, 11. a, III. a, IV., V., VI., Vil., VIII. — Exhortator 16 11 Max Pirnat, k. k. Professor, Kustos der deutschen Schülerbibliothek I. a Latein I. a. — Slowenisch I. a, V., VI'., VIII. 17 12 Änton Sušnik, k. k. wirkl. Gymnasiallehrer, k. u, k. Leut. i. d. Res. im Inf. Reg. No. 27. I. b (I. Sem.) Latein I. b, VI. — Slowenisch I. b. — Im II. Semester beurlaubt 17 13 Änton Zupan, k. k. Professor, k. k. Leut, in d. Ev. d. Landwehr. Kustos der slow. Schiilerbiblio-thek, Mitglied des städt. Gemeind eausschusses VII. Latein III. a, VII. — Griechisch VI. — Slowenisch III, a. 19 14 Marko Bajuk, suppl. Gymnasiallehrer - Griechisch III. a, IV. — Deutsch I. b, III.a. 18 15 Martin Beranič, suppl. Gymnasiallehrer III. b Latein III. b. — Deutsch I. a, III. b. — Slowenisch III b. 18 16 Änton Detela, suppl. Gymnasiallehrer II. a Latein H.a. — Griechisch VII. — Deutsch H.a. — Slowenisch U.a. 18 17 Franz Dolžan, suppl. Gymnasiallehrer III. a Mathematik I. b, II. b, III. a, III. b. — Naturgeschichte I. b, II. b, III. a. 18 18 Robert Kenda, suppl. Gymnasiallehrer, Leiter der Jugendspiele IV. Geographie I. a I.b. — Geographie u. Geschichte III. a, IV., V., VII. 19 » 19 Josef Malnar, suppl. Gymnasiallehrer, Kustos der Turngeräte II. b Latein II. b. — Griechisch III. b. — Slowenisch II. b. 14 20 Franz Mischitz, Dr. der Philosophie, suppl. Gymnasiallehrer I. b (II Sem ) Latein I. b. VI. - Slowenisch I. b. 17 21 1 Adolf Robida, suppl. Gymnasiallehrer - Deutsch IV., VI., VII., VIII. - Slowenisch IV., VI. o 17 1 22 Ignaz Zaplotnik, Stadtpfarrko-operator, Hilfslehrer - Religion I. b, II. b, III. b. 6 B. Für nicht obligate Lehrfächer. Gesang, in 3 Abteilungen, 6 St. w., lehrte der k. k. Professor Johann Masten. Kalligraphie, in 2 Abteilungen, 2 St. w., lehrte im I. Sem. der k. k. wirkliche Gymnasiallehrer Anton Sušnik, im II. sem. der supplierende Gymnasiallehrer Adolf Robida. Stenographie (deutsche), 2 Kurse (I. Kurs in 2 Abteilungen), 6 St. w., lehrte der k. k. Professor Anton Zupan. Stenographie (slowenische), I. Kurs, 2 St. w., lehrte der supplierende Gymnasiallehrer Adolf Robida. Turnen, in 5 Kursen (I. Kurs in 2 Abteilungen), 12 St. w., lehrte der supplierende Gymnasiallehrer Josef Malnar. Zeichnen, in 2 Kursen (I. Kurs in 2 Abteilungen), 6 St. w., lehrte (im II. Semester) Alois Novak, Volksschullehrer. * Gymnasialdiener: Alois Vcrtovšck; Aushilfsdiener: Simon Kerl. II. Lehrmittel. a) Verfügbare Geldmittel. 1. Kassarest ex 1908 (Erlaß des k. k. L.-Sch.-R. vom 22. Jänner 1909, Z. 330)............................................................K 133-27 2. Aufnahmstaxen........................................................... 41P62 3. Lehrmittelbeiträge............................................. . „ 652'— 4. Taxen für Zeugnisduplikate............................................... i2- — 5. Zur Anschaffung der Lehrmittel bewilligter staatlicher Beitrag . „ 2500'— 6. Beiträge für die beiden Abteilungen der Schülerbibliothek . . „ 300' - Summe . . . K 4008’87 b) Vermehrung der Lehrmittelsammlungen. 1. Lehrerbibliothek. Kustos: Anton Dokler. a) Durch Ankauf. Zeitschriften: Allgemeines Literaturblatt, 19. Jahrg. - Zeitschrift für österreichische Gymnasien, 61. Jahrg. - Zeitschrift für das Realschulwesen, 35. Jahrg. - Wochenschrift für klassische Philologie, 27. Jahrg. - Oesterrei-chische Mittelschule, 24. Jahrg. - Deutsche Rundschau für Geographie und Statistik, 32. Jahrg. - Dr. Wildermann, Jahrbuch der Naturwissenschaften, 24. Jahrg. - Monatshefte für den naturwissenschaftlichen Unterricht, 3. Jahrg. - Natur- wissenschaftliche Rundschau von Dr. Sklarek, 25. Jahrg. - Zeitschrift für Schul-geographie, 31. Jahrg. - Lehrproben und Lehrgänge 101.- 104. Heft. - Zeitschrift für Philosophie und Pädagogik von Flügel und Rein, 17. Jahrg. — Carniola, Neue Folge, 1. Jahrg. — Dom in Svet, 23. letnik. — Ljubljanski Zvon, 30. letnik. Čas, 4. letnik. Werke: Thessaurus linguae Latinae (Fortsetzung). — Werke der Matica Slovenska 1909. — Bibliotheca Teubneriana: Aeshyli tragoediae. — Arriani Anabasis. 3 Ex. - Aristophanis comoediae. — Euripidis tragoediae. - Flori-legium Graecum XI-XV. — Hesiodi carmina. — Platonis dialogi IV, VI, VIII, X, XI, XII, XIII. — Juvenalis satirae. — Plinii Epistulae. — Teubners Schulausgaben griech. und lat. Klassiker mit deutschen erklärenden Anmerkungen: Aeschylos Perser v. Wecklein. - Aeschylos Prometheus v. Wecklein. - Aristo-phanes, Wolken von Kachler. — Arrians Anabasis von Abicht. — Demosthenes ausgewählte Reden v. Rehdantz. — Blaß I. II. - Euripides, Medea, Iphigenie im Taurierland, ßakhen, Hippolylos v. Wecklein. - Homers Odyssee v. Ameis-Hentze. - Platons ausgewählte Schriften v. Cron. Deuschle I.-VI. - Thu-kydides v. Böhme-Widmann. - Horaz, Oden und Epoden v. Nauck-Weißenfels. — Horaz, Satiren und Episteln von Krüger. - Tacitus, Historien von Heraeus. — Tacitus, Annalen v. Draeger. — Vergils Aeneide v. Kappes. — Heinze, Vergils epische Technik. — Rohde, Psyche. — Zielinski, Cicero im Wandel der Jahrhunderte. - Friedländer, Darstellungen aus der Sittengeschichte Roms. I. Bd. — Pape, Griechisch-deutsches Handwörterbuch. — Prellwitz, Etymologisches Wörterbuch der griechischen Sprache. — Krebs, Antibarbarus der Iatein. Sprache. — Nägelsbach, Lateinische Stilistik. — Vondrak, Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen. — Hettner, Literaturgeschichte d. 18. Jahrh. Bd. III. Die deutsche Literatur im 18. Jahrh. — Kaufmann, Deutsche Metrik. — Bartels, Ge- schichte der deutschen Literatur. — Bartels, Handbuch zur deutschen Literaturgeschichte. - Heinemann, Goethe. — Meyer, Grundriß der neueren deutschen Literaturgeschichte. — Sophokles Elektra v. Kaibel. — Norden, Vergils Aeneis, VI. Buch. — Aus deutschen Lesebüchern V. 4. VI. 1.2. — Borei, Die Elemente der Mathematik 2 Bde. — Boock, Methodik des deutschen Unterrichts. - Wila-movitz-Möllendorf, Einleitung in die griechische Tragödie. - Griechische Tragödien, 3 Bde. — Marx, Lehrbuch der Kirchengeschichte. — Bruns, Das literarische Porträt der Griechen. — Hirn, Die Erhebung Tirols im Jahre 1809. — Fournier, Napoleon I. — Friedjung, Oesterreich in den Jahren 1848—1860. I. Bd. — Müller, Das Bild in der Dichtung. - Müller L., Horaz, Satiren und Episteln. — Hirzei, Der Dialog. - Eisler, Wörterbuch der philosophischen Ausdrücke. b) Durch Geschenke. Vom k. k Ministerium für Kultus und Unterricht: Dr. Michael Haberlan it, Zeitschrift für österreichische Volkskunde 15. Jahrg. - Von der löbl. Direktion der Krainischen Sparkassa: P. v. Radies, Joh. Weikhard Freiherr v. Valvasor. — Frau Theresie Gogala: 8 Bde. — Von einigen Mitgliedern des Lehrkörpers: Mitteilungen des Vereines der Freunde des humanistischen Gymnasiums und Das humanistische Gymnasium. — Von der k. k. Statthalterei in Graz: Das Archiv der k. k. Steiermärkischen Statthalterei von Dr. Anton Kapper. Gegenwärtiger Stand der Lehrerbibliothek: 2245, Bde. 35 Hefte und 2840 Programme. 2. Schülerbibliothek. A. Slowenische Abteilung. Kustos: Anton Zupan. a) Durch Ankauf. Andrejev-Levstik: Rdeči smeh. - Burnett F.: Mali lord. - Grafenauer, Zgodovina novejšega slovenskega slovstva (6 Ex). — Knjige družbe sv. Mohorja, Matice Hrvatske in Slovenske. - Dom in Svet, 1909. — Ljubljanski Zvon, 1909. - Mentor, II. - Vrtec, 1909. - Angelček, 1909. — Zvonček, 1909. b) Durch Geschenke. Vom Herrn Gymnasialdirektor Ign. Fajdiga: Dom in Svet 1908. - Vom hochw. Herrn Dr. F. Perne: Ljudska knjižnica I., II., VIII.; Leposlovna knjižnica VIII.; Indijska Talija III. zv.: Sakuntala. — Vom Schüler der I. b. Kl. Alois Kmetič: Nedeljko, Narodne pripovedke za mladino II. zvezek. Ausgeliehen wurden an Schüler: I. a Klasse 508 Bücher an 294-10 von 30+10 Schülern 1 I. b „ 307 U n 34 II 36 II II. a » 206 n n 24 II 25 u II. b „ 231 ii „ 25 II 26 II III. a „ 157 n 26 ' II 26 II III. b „ 152 „ „ 24 25 II IV. 252 n n 35 II 37 II V. 224 n v 31 II 33 VI. 66 n „ 15 II 17 n VII. 81 „ n 24 II 29 ! vin. „ 27 " n 8 II 18 II Zusammen 2211 Bücher an 275+10 von 302+10 Schülern. Gegenwärtiger Stand: 314 Werke in 16S1 Bänden B. Deutsche Abteilung. Kustos: Max Pirnat. Die deutsche Schülerbibliothek zählt 307 Werke in 1303 Bänden und erhielt heuer einen Zuwachs von 9 Werken in 78 Bänden. a) Durch Ankauf. Alte und neue Welt. (Benziger), 43. Jahrg. - Brick H., Die Telegraphen- und Fernsprechtechnik. — Carniola. Zeitschrift für Heimatkunde, 2. Jahrg. — Das neue Universum, 30. Jahrg. - Der Alkoholismus, seine Wirkungen und seine Bekämpfung, 3 Bde. - Der gute Kamerad, 13. Jahrg. - Dessauer Fr., Die Physik im Dienste der Medizin. - Deutscher Hausschatz. (Pustet), 34. Jahrg. — Duhn P. v. Dr., Pompeji, eine hellenistische Stadt in Italien. - Franz J. Dr., Der Mond. - Ganghofer Ludw., Gesammelte Schriften, Volksausgabe, zweite Serie >n 10 Bd. - Günther S. Dr., Das Zeitalter der Entdeckungen. — Haimovici, Der Eisenbetonbau. - Hassert K. Dr., Die Polarforschung und Die Städte, geographisch 1 Darunter die Privatistinnen 219 Bücher. betrachtet. -- Hebbel, Agnes Bernauer. 3 Ex. •- Heyse, Andrea Delfin. 3. Ex. Jäger Fr., Das menschliche Gebiß, seine Erkrankung und seine Pflege. - Jörgensen Joh., Geschichte der dänischen Literatur. — Jungbrunnen, Ein Schatz-behalter deutscher Kunst und Dichtung. Mit Bildern. Andersen : Der Schweinhirt usw., Reisekamerad, Die kleine Seejungfer, Der kleine Klaus und der große Klaus (Nr. 8., 10., 33., 38.), 4 Bile. - Keller Gottfried, Gesammelte Werke, 4. 5. Bd. Die Leute von Seldwyla, 6. Bd. Züricher Novellen 3 Bde. — Krebs C. Dr., Haydn, Mozart, Beethoven. - Liliencron, Kriegsnovellen. 3 Ex. — Ludwig, der Erbförster. 3 Ex. — Luschin A. Dr., Die Münze als histori. sches Denkmal. - Nimführ R. Dr., Luftschiffahrt. — Österr. Jugendschriften-Rundschau, 5 Jahrgänge. — Peter E. Dr., Die Planeten. Plaßmann Jos. Dr., Die Fixsterne. — Reishauer H., Die Alpen. - Shakespeare, König Richard III. 5 Ex. - Sclieffer W. Dr., Das Mikroskop. - Schmidt M. G. Dr., Geschichte des Welthandels. — Schumburg W. Dr., Die Tuberkulose. — Sieper E. Dr., Shakespeare. - Switalski Martin, Geschichte der polnischen Literatur. — Thurn H., Funkentelegraphie. - Wachtier FI. Dr., Die Blütezeit der griechischen Kunst im Spiegel der Reliefsarkophage. - Weise O. Dr., Schrift und Buchwesen. — Wislicenus W. F. Dr., Der Kalender. - Zander R. Dr., Die Leibesübungen. - Ziegler Th. Dr., Schiller. b) Durch Geschenke. Franz Kunavar, Adjunkt der k. k. Staatseisenbahnen, Jesenice, I Band.: Shakespeare, Dramatische Werke. 8. B. (Antike Stoffe.) - Dr. J. Perne, Prof. Krainburg, 4 Bde.: Bumüller Joh. Dr., Der Mensch. Ein anthropologischer Grundriß; Natur u. Kultur V. Jahrg. 1907. (1. Hälfte); Wallace, Ben Hur. Wegweiser durch die Jugendschriftenliteratur. - Završnik Aloisia, Hausbesitzerin in Krainburg 2 Bde.: Emmer, Franz Josef 1.(1848—1898). Ausgeliehen wurden an Schüler: I. a Klasse 199 Bücher an 30- -10 von 304-10 Schülern I. b M 115 9 9 32 0 36 n II. a •• 127 9 9 23 n 25 n II b n 113 9 9 24 ff 26 n III. a n 72 9 26 9 26 n III b II 88 9 9 25 9 25 i) IV. » 135 n 9 33 9 37 n V. » 154 n n 33 V 33 9 VI. n •42 9 9 15 9 17 9 VII. )) 120 9 „ 26 9 29 9 VIII. n 87 n 9 16 » H *» Zusammen 1252 Bücher an 263J 10 von 302+10 Sclnilein Gegenwärtiger Stand: 307 Werke in 1303 Bänden. 3. Geographische Lehrmittelsammlung. Kustos: Josef Bučar. Angekauft wurden: 24 Spezia>karten. — 4 Generalkarten. — Skizze der Sanntaler Alpen. — Skizze der Julischen Alpen. — Wandkarte zur Wirtschaftsgeographie der Welt in Merkators Projektion. — Große offizielle Schul-wandkarte der Schweiz. — Schneider, Hauptmerkmale der Baustile, 10 Tafeln. — Baldamus, 3 Schulwandkarten zur deutschen Geschichte des 17., 18., 19. Jahrh. in weltgeschichtlichem Zusammenhänge. — Gerasch, Pendl, Heilman, Geographische Charakterbilder aus Österreich, 11 Stück. — Geographische Typenbilder aus Osteuropa, 12 Stück. — Fraas, Die Entwicklung der Erde und ihrer Bewohner, 7 Tafeln. — Gerasch-Rusch, 10 Wandbilder zur österr. Geschichte. Gegenwärtiger Stand der Sammlung: Mathematische Geographie: 1 Kompaß, 2 Globen, 1 Tellurium, 1 Wandkarte. — Physikalische Geographie: 2 Darstellungen der Bodenbeschaffenheit, 6 Modelle für Teraindarstellungen, 1 Relief, 1 Panorama, 250 Photographien Krains, 72 AnsichtskartenOberkrains, 218 Landschaftsbilder, 70 landschaftliche Wandbilder, 4 Stereoskope, 162 Stereographien, 79 Karten, 2 Atlanten, 9 Kartographische Skizzen, 17 Tafeln. — Meteorologie: 1 Wandkarte.— Ethnographie: 10 volkskundliche Gegenstände, 2 Karten, 17 Wandbilder, 2 Früchte. — Verkehrsgeographie: 2 Karten. — Archäologie: 2 Wandtafeln, 45 Photographien. — Geschichte: 16 Karten. 3 Karten für die biblische Geschichte, 9 Kartenwerke, 2 Atlanten, 98 Wandbilder, 2 Bildwerke, 3 ältere Drucke — Münzen: 142 Stück (noch ungeordnet). 4. Physikalisches Kabinett. Kustos : Dr. Simon Dolar. Angekauft wurden: Wurfapparat nach Rosenberg. — Luftschraube. — Fallröhre. - Stabilitätsapparat. — Zentrifugalbahn. — Säugpumpe. — Druckpumpe. — Heronsbrunnen. — Hydraulische Presse. — Modell einer Feuerspritze. — Ober-, mittel-, unterschlächtiges Wasserrad. — Hydraulischer Widder. — Quecksilbervakuummeter. — Kann’scher Apparat zur Bestimmung des mechanischen Wärmeäquivalents. — Optische Scheibe nach Hartl. — Zirkonstäbe für Knallgasflamme. Siemens-Halske, Trockenelement. — Dynamomaschine. — Werkzeuge und Verbrauchsgegenstände. — Glasphotogramme. — Sternenhimmel. — Experimentiertisch. — Erdmann-Köthner, Naturkonstanten. — Schmidt, Über einige geographische Veranschaulichungsmittel. — Vom geographischen Kabinett übernommen : Tellurium von Schmidt, Armillarsphäre. Gesamtstand: 500 Nummern. 5. Naturalien-Kabinett. Gekauft wurden: Spinell, Zirkon, Turmalin (rot), Turmalin (grün), Topas, Smaragd, Rubin, Pyrop, Lenzit, Diamant, Alexandrit, Almandin. — Nutz-pflanzen-Herbarium (100 Arten), — Forst-Herbarium (40 Arten), — Krypto-gamen-Herbarium (120 Arten). Stand am Ende des Schuljahres 1909 10: Zoologie: 5974 Stück: Botanik, Modelle und Früchte 90 Stück, 3 Aquarien; 5 Herbarien; Mineralogie ; 370 Stück Mineralien, 143 Stück Gebirgsaiten, 201 Stück Grundformen der Kristallmodelle, 112 hölzerne Kristallmodelle, 128 zoologische und botanische Wandtafeln, 10 mikroskopische Präparate, 10 Lupen, 7 Spirituspräparate. 6. Lehrmittel für Zeichnen. Gekauft wurden: 10 Elssners Dresdnermodelle. Gesamtstand: 2 Apparate, 203 Holz- und Drahtmodelle für den perspektivischen Unterricht, 68 ornamentale und figurale Gipsmodelle, 80 Vörlege-blätter, 30 Pappmodelle (Stuhlmannsche Körper), 80 Holzrahmen mit Glasscheiben. 8 Gestelle, 9 Doppelmarderpinsel, 6 Reibschalen, 6 Halbliterflaschen. 7. Lehrmittel für den Gesangunterricht Kustos: Johann Masten. Gekauft wurden : Marijine pesmi (Part.) — Mašne pesmi (Part.) Stand am Ende des Schuljahres 1908/1909: Harmonium-Album, 1. und 2. Heft. — Špindler, Spremljevanje k ljudski pesmarici. — Slovenska pesmarica I., II. (in je 8 Exemplaren). — Cecilija, 50 Stück. — Cantica sacra, 11 St. — Volkshymne, 100 St. — SS. Ciril in Metod, Foerster, 65 St. — Po povzdigovanju, Buda, 65 St. — Missa dominalis secunda, Mitterer, 82 St. — Responsoria ad missam, 37 St. — Zweistimmige Messe, Können, 89 St. - Einstimmige Messe zu Ehren des hl. Vergil, Peregrinus, 10 St. — Mašne pesmi, Foerster, 42 St. — Na moru, Jenko, 63 St. — Beati mortui, Mendelssohn-Bartholdy, 49 St. — Nadgrobna pesem, Nedved, 58 St. — Rukovet, Mokra-njac, 131 St. — Čukova ženitev, Gerbec, 108 St. — Veseli zbor, H. Sattner, 51 St. — Na planine, H. Sattner, 72 St. — Vodniku, Nedved, 42 St. — Slovenske narodne pesmi, Hubad, 1 St. — Na vrelcu Bosne, Milakovič, 1 St. — Glasbena Zora, 12 St. Zur Vervielfältigung von Noten wurde ein Zinkdruckpresseapparat angc-schafft. Zur Anschaffung desselben wurden vom hochw. Pfarrdechanten Herrn Anton Koblar aus dem Fonds zur Erhaltung der Gymnasialkapelle 50 K beigesteuert. [Ferner wurden aus demselben Fonds zur Pflege des Kirchengesanges 25 K gespendet. Für die beiden Spenden sei hier der gebührende Dank ausgesprochen. III. Das Unterstützungswesen. a) Stipendien. Post- Nr. Name des Stipendiums Zahl Betrag Zahl der Stipendisten einzeln zusammen K h K h 1 Qhrön Thomas 1 83 _ 83 _ 1 2 Čebašek Andreas 1 168 — 168 — 1 3 Demschar Franz 1 86 04 86 04 1 4 Erlach Thomas 300 — 600 — 5 II. Globočnik Josef 1 90 — 90 — 1 6 Gollmayer Georg 1 194 — 194 — 1 7 Golob Magdalena 1 46 — 46 — 1 8 Gymnasial-Unterstiitzungsverein in Krain- burg t 66 05 66 05 1 9 Handstipendium aus dem Fonds der Ge- fällsstrafgelder-Überschüsse .... 1 200 — 200 — 10 Jalen Josefa 1 101 — 101 — 1 11 Jelloušek Franz Xaver 1 152 — 152 — 1 12 Jeralla Anton 1 219 — 219 — 1 13 Kavčič Joh. Ev 1 100 — 100 — 1 14 Kokail Sebastian 1 146 — 146 — 1 15 Langus Matthäus 1 420 — 420 — 1 16 Lichtenturn Katharina, Freiin von . . 1 204 — 204 — 1 17 Mežnarec Anton 1 91 56 91 56 1 18 Mrak Jakob 1 159 — 159 — 1 19 Müller Johann 153 — 459 — 20 Plankelj Christoph 68 50 137 — 21 Rozman Josef 1 132 30 132 30 1 22 Schiffer von Schifferstein 280 — 560 — 23 . Schlakar Josef 1 193 — 193 — 1 24 Sdeschar Josef 1 99 — 99 — 1 25 Sluga Matthias 123 — 246 — 26 Sluga Matthias 1 124 — 124 — 1 27 Sormann Alexander 1 387 — 387 — 1 28 Struppi Martin 1 61 — 61 — 1 29 Dr. Supan Georg 1 88 — 88 — 1 30 Svetina Maria 1 100 — 100 — 1 31 Travnova ustanova 1 225 98 225 98 1 32 Unbekannt 1 1 91 — 91 — 1 33 IX. Waisenfonds-Handstipendium . . . 1 100 — 100 — 1 34 Weizer Joh. Bapt 1 300 — 300 — 1 Summe . . 40 6428 93 39 b) Der Gymnasial-Unterstützungsfonds hat die Unterstützung wahrhaft dürftiger und fleißiger Schüler durch Beteilung mit Lehrmitteln, durch Aushilfen in Krankheitsfällen usw. zum Zwecke. Die Bibliothek in der Obsorge des k. k. Professors Anton Dokler erwarb durch Kauf 91 Bücher. Ferner widmeten derselben: Derlöbl.k. k. Schulbücherverlag in Wien 37 Bde. — Die Abiturienten des Schuljahres 1907/1908 26 Bde. - Der hochw. Herr Stadtpfarrkooperator Ignaz Zaplotnik 13 Bde. — Die Abiturienten des Schuljahres 1908/1909, u. zw. Hofbauer W., Hren J., Kmetič J., Lazar J., Lipar Bl., Miklavčič Fr., Naglič Bl., Novak St., Potočnik R., Sajovic J., Sajovic St., Vilfan M. und Zupanec J. zusammen 55 Bde.; die Schüler: Bratina Fr. der V., Pirc Method, Globočnik St. und Demšar L. der IV. Klasse, 4 Bde. Die löbl. »Katoliška Bukvama" in Laibach 2 Bde. Ausge- schieden wurden 152 unbrauchbar gewordene Bücher. Stand der Bibliothek am Schlüsse des Schuljahres 1909/1910: 1478 Lehrbücher. Übersicht der Gebarung im Schuljahre 1909/1910. A. Einnahmen. 1. Rest aus dem Schuljahre 1908/1909 K 10-17 2. Unterstützungsspende des löbl. krainischen Landesausschusses . n 400' — 3. Herr Detela Anton, k. k. Gymnasiallehrer » 10’— 4. Hochw. Herr Dr. Debevec Josef, k. k. Professor n 10'— 5. Herr Fajdiga Ignaz, k. k. Gymnasialdirektor n 15 — 6. Herr Jarc Eugen, k. k. Professor am I. St.-G. in Laibach, Mit- glied des Landesausschusses » 10 — 7. Löbl. »Hranilnica in posojilnica" in Krainburg n 20-— 8. Frau Marenčič Marie, Hausbesitzerin und Handelsfrau in Krainburg » 20-— 9. Hochw. Herr Dr. Perne Franz, k. k. Professor » 140-— 10. Hochw. Herr Sitar Valentin, Stadtpfarrkooperator 10-— 11. Herr Savnik Franz V 4-— 12. Ergebnis der Weihnachtssammlung* M 62-36 13. 1/2 jährige Zinsen von 3 Obligationen im Nominalwerte von K 500** 1/ io-— Zusammen . . . K 711-53 B. Ausgaben. 1. Lehrbehelfe K 198-52 2. Kost- und Quartiergeldbeiträge u 36 — 3. Bekleidung V 241-20 4. Beschuhung It 174-— Zusammen . . . K 649-72 Nach Abzug der Ausgaben per 649 K 72 h von den Einnahmen per 711 K 53 h ergibt sich ein Rest von 61 K 81 h. c) Studentenkonvikt. In dem im Jahre 1904 eröffneten Studentenkonvikte erhielten im Schuljahre 1909/1910 20 Schüler — einige davon unentgeltlich, bzw. zu ermäßigten Preisen — die volle Verpflegung. Die Oberaufsicht über die erwähnten Schüler führte der hochw. Herr Stadtpfarkooperator Ignaz Zaplotnik. ‘La: K 647, I. b: K 7-90. II. a : K 6-20, II. b: K 5‘-, III. a: K 6 78, III. b: K 3'—, IV.: K 667, V.: K 9'-, VI.: K 2-22, VII.: K 4'60, VIII.: K 4'52. '* Der am 4. April 1909 in Wien verstorbene Herr Anton Lipovec, Bürgerschul-lehrer i. R., welcher seit dein Bestände der Anstalt alljährlich den Unterstützungsfonds mit einer namhaften Spende bedacht hatte (in den Jahresberichten wurden seine Spenden unter der Chiffre „x y z» ausgewiesen), hat demselben auch in seinem Testamente den Betrag von 500 K in drei Staatsobligationen vermacht. Möge das Beispiel des edelmütigen Jugendfreundes viele Nachahmer finden. d) Studentenküche. Während des Schuljahres 1909/1910 genossen mehrere Schüler durch Gewährung der Mittags- und Abendkost von seiten der hiesigen, unter der Aufsicht des Gemeindeausschusses der Stadt Krainburg stehenden Studentenküche die edelmütigste Unterstützung. Teils gegen ein niedriges Entgelt, teils umsonst erhielten zu Beginn des Schuljahres 63, am Schlüsse desselben 44 Schüler die Kost. Im ganzen erhielten dieselben 11447 Portionen (im I.Semester 5715, im II. Semester 5732) Mittags-und 11493 Portionen (im I. Semester 5705, im II. Semester 5788) Abendkost. Die Gesamtausgaben betrugen K 4585-70. e) Auch von seiten der Bürger erfreuten sich viele Schüler der Anstalt der hochherzigsten Unterstützung. Durch Gewährung der ganzen Kost oder einzelner Kosttage haben sich 20 Familien die studierende Jugend zum Danke verpflichtet. f) Die Buchhandlung „Katoliška Bukvama" in Laibach gewährte bei der von ihr dem Unterstützungsfonds gelieferten Büchern einen 10 o/0 (bei den Büchern des eigenen Verlages 15 - 20 o/0) Nachlaß. * Die Direktion sagt allen Gönnern der Anstalt and allen Wohltätern der studierenden Jugend öffentlich den wärmsten Dank. Dieselben werden innigst ersucht, dem Gymnasium ihr geschätztes Wohlwollen auch fernerhin ungeschwächt zu bewahren und ihre Gewogenheit der mittellosen, aber fleißigen und wohlgesitteten studierenden Jugend gütigst zuwenden zu wollen. IV. Statistik der Schüler im Schuljahre 1909/1910. 22 + r- cs ^ -r- CN to in cn CN CN IO lO 00 CN CN CO CN lO CN 00 CN CN tO CN CN 'O GO I I CN O CU T-1 bJO O' ~ 0J3 J3 c c|Äo w aSifi c to a O ct3 Ph b/3 CO O'^ Jr. n 0J T3 s t>j u «JT, o g 1 1® 2 1 | cn | cn ~ _m tO st* I I OMOOO 1 1 CN CN C\ CN O CN =N 1 g | | m vo^nm | o r- 0£.zf7Sl VO ’-N 1 15588 S 1 to 1 vo | | CN 00 to VO ON j t-i to —.9 J.9 mo° 1 1 8SSS CN 8 CN S 1 to £ | | a- vo®”" | co 40 —.£16 8 10 30 27 240 300 O T-. VO 1 S 5+10 2 25 28+10 450 60 O 00 CN 1 T- vo 00 to 1- O VO | 00 VO | | | VO , « 8fr.fru V- *22 3 JC u C/) , I i—* 2 d, 03 QJ *o 3- u. E ^ iH • ÄÄ1*" JE c c c r u ni <^h£ O £ 3 0J C 0 0 • .S2 2, lr> tj .Ü IB _a> IB . c OJ Cu TO C. TO 3 |o 0 J- b/) O ) Der Nutzen der Touristik. — 3. Den Menschen macht sein Wille groß und klein. — 4. Warum liest man Dichter wie Heine, liebt sie aber nicht ? Schularbeiten: 1. fl) Vulpes pilum mutat, non mores (Sueton). b) Das Urteil der Menge mache den Menschen nachdenklich aber nicht verzagt. — 2. Zu Schillers 150. Geburtstage. — 3. a) Am reichsten ist, wer arm an Begierden. (Seneca.) b) Die Uhr bleibt stehen, aber nicht die Zeit. — 4. Wie gruppierte Schiller in der »Jungfrau von Orleans" die Freier um die Jungfrau? — 5. Der Lyriker Liliencron in seinen „Kriegsnovellen". 6. Maturitätsarbeit. Freie Vorträge. VII. Klasse. 1. Koseskis Übersetzungen aus Schiller. (Rus.) — 2. Anastasius Grüns Übersetzungen der slowenischen Lieder. (Jelovčan.) — 3. Baumbach-Aškerc: „Zlatorog". (Štrekelj.) — 4. Inwiefern unterscheidet sich Goethes Übersetzung Asans Aginica vom serbischen Originale? (Jalen.) — 5. Herders Übersetzungen der Volkslieder aus dem Morlakischen. (Polak.) — 6. Die geschichtliche Jungfrau von Orleans und Schillers „Jungfrau von Orleans«. (Kovač.) — 7. Der Einfluß der slowenischen Volkslieder auf Prešeren. (Jenko.) — Bürgers Leben ein Charakteristiken der Stürmer und Dränger. (Porenta.) — 9. Die Religion Schillers. (Markič.) — 10. Welchen Einfluß übten die Kreuzzüge auf die Entwicklung der mittelalterlichen deutschen Literatur aus ? (Ahačič.) — 11. Funteks Übersetzung des Presiren’schen Sonettenkranzes. (Jerše.) — 12. Goethes „Werther" und Stritars „Zorin". (Jerše.) — 13. Kometen und Meteore. (Kržišnik.) — 14. Die altgriechischen Baustile. (Grošelj.) — 15. Die Entstehung der modernen Literatur. (Ovsenek.) — 16. Etwas über die Urteilsschwäche. (Savnik.) — 17. Römische Ideale. (Šlibar.) — 13. Corneille und seine Dramen. (Štempihar.) 19. Die Ideen der Freiheit in Schillers „Wilhelm Teil". (Pucher.) — 20. Alkoholismus und Abstinenz. (Gogala.) VIII. Klasse. 1. Wie und warum unternimmt man Hochtouren? (Janežič.) — 2. Heine als Satiriker. (Reisman.) — 3. Heine als Lyriker. (Janežič.) — 4. Die Anfänge des deutschen Dramas. (Omahen.) — 5. Radiumstrahlen und Röntgenstrahlen. (Pirc.) - 6. Goethe und Euripides—zwei Bearbeiter des Iphigenie-Stoffes. (Pajntar.) 7. Sind Hochtouren berechtigt oder nicht? (Janežič.) b) Zu den slowenischen Arbeiten am Obergymnasium. V. Klasse. Domače naloge: 1. a) »V zeleni dolini, — tam v šumečem lesi — raste breza srebrolista. — Tam ob belem mlini — pod visokimi kolesi — vije se vodica čista." (D. Kette, Mlin v gozdu.) b) Hinko Smrekar: »Na hribovski podružnici." (Dom in Svet, XXII. 56. — Opis slike.) — 2. ö) Ti sam si kriv, da veja te zadene v oči, — a vendar glasno iz neba kličeš pomoči.“ — (Levstik.) b) V pregovorih leži zaklad modrosti preprostega moža. Nar. pr. — 3. a) »Snaga in red_— vzdržujeta svet, — nered in nemir — je pogube vir." (Lovro Pintar.) d) »Šumi nad brezdni morje, — po morju se otoki vrste, — po njih dežele so krasne, — v njih gore visoke in jasne." (A. Umek.) — 4. a) Hiša razdeljena razpada kakor zapuščena. Nar. pr. b) Labor non onus, sed beneficium. — 5. a) Kdor dobroto izkaže, k svoji serči kola maže. Nar. pr. b) Stare vrane ne pobirajo črvov blizu brane. Nar. pr. Šolske naloge: 1. tf) Najvažnejše zbirke slovenskih narodnih pesmi. b) O važnosti tradicionalnega slovstva. — 2. a) Bodi sam priden in ne bo ti treba biti zaviden. Nar. pr. b) »Trda noč vso zemljo krije, — vihra črez polje vrši, — dež na zemljo z neba lije — in v obličje ti prši." (I. Pagliaruzzi. Prizor.) — 3. a) Katera sredstva uporablja narodni pesnik, da nam vzbuja sočutje do „Desetnice"? b) „Narodna pesem, zvesta spremljevalka slovenskega ljudstva v vsakdanjem življenju." — 4. a) Kraljevič Marko in Martin Krpan. (Primera.) b) Kraljevič Marko v slovenski narodni pesmi. — 5. a) Zlato orožje, gotova zmaga. Nar. pr. b) Spomini na Vrazovo uro. VI. Klasse. Domače naloge: 1. Trd bodi, neizprosen mož jeklen, kadar braniti je časti in pravde narodu in jeziku svojemu. (Jurčič.) — 2. a) Značaj Shakespearovega Leara. b) Listje pada. 3. Citati prijateljstva v Medvedovi tragediji „Ka-eijanar“. — 4. Romani lectorem unius libri timent. — 5. Misli Antonijevega nagrobnega govora Cezarju. (Dispozicijska naloga.) Šolske naloge: 1. Vivere militare est. (Seneca.) — 2. »Kar.ste vi, smo bili mi, — kar smo mi, boste vi.“ (Slika na vernih duš dan.) — 3. Kacija-narjev značaj. — 4. Bog, ki siti in napaja, ne zapusti nikogar, kdor se sam ne zapusti. (Slomšek.) — 5. a) Pomen samoizobrazbe. b) Korist železnice. VII. Klasse. Domače naloge: 1. 0) »Jesen razgrinja sive pajčolane, poslednji listi padajo s platane, — in koder vodi te samotna pot, — srečevaš starko smrt povsod, povsod . . ." (O. Zupančič, Jesenska slika.) b) »Kako priljubljena si ti — prijazna tiha mi samota! — Iz hrupa glasnega ljudi — bežim sem k tebi jaz, sirota." (I. Pagliaruzzi-Krilan.) — 2. a) Morje, morje, ti skrivnostno morje! — Spet objemlje me tvoj silni čar; — duša moja se potaplja v tebi — in očesu ves drug svet ni mar." (A. Aškerc.) b) Jezik ni iz jekla, ne iz kosti, pa vendar more v srce bosti. Nar. pr. — 3. a) »Pozorno uke poslušaj modrakov, — a skrbno se čuvaj lisic in lisjakov." (Jos. Cimperman.) /;) A enega mi vzeli niste, — pa mi ne vzamete nikdar: — to pesmi so srebrnočiste, to je glasov nebeški dar." (V koliko veljajo te Gregorčičeve besede za slovenski narod sploh?) — »Povej mi, razvalina, —v sol neu zatemneia: — Kaj je moč človeška, — kaj so njena dela?" (S. Jenko.) b) „Žalosti se znebi, — predno dan ugasne, — al’ spomin ohrani — na trenutke jasne! (S. Jenko.) — 5. a) „To at)timov fii-lu /1,01, — to ö'avQiov vtg oldev"; Anakreon. b) Nehvaležnost je plačilo sveta. Nar. pr. Šolske naloge: 1. 0) O pomenu besede »klasičen«, b) Dvomi o izvirnosti Mažuraničevega epa „Smrt Smail-age Čengijica" in njih neupravičenost. — 2. „Prijatelj, življenja se modro veseli, — samo od sveta premnogo ne želi. (Jos. Cimperman.) b) Dobar pastier jer što kaže inom — i sam svojiem potvrdjuje činom." (Iv. Mažuranič.) — 3. a) Prosvetne razmere slovenskega naroda v srednjem veku. b) Kateri činitelji najmogočneje vplivajo na razvoj slovstva. — 4. a) Trubar je velik kot mož dela. b) O kulturnem pomenu reformacije za Slovence. — 5. a) Človek se med ljudmi obrusi, kakor kamen na cesti. Nar. pr. b) „Sreča — to pogum je, to je vztrajnost; sreča — roke delavne so, krepke, žuljave, ki ne boje se dela. Sreča, to so vroče potne srage, ki teko ti po obličju zdravem." (A. Aškerc, Sreča.) VIII. Klasse. Domače naloge: 1. a) „Zašlo je žarko solnce, utihnil daljni zvon." (D. Kette, Večerni prizor.) b) „Na planincah solnčece sije, — na planincah luštno je." Nar. pes. (Slika planinskega življenja.) 2. a) „Spomin je zrcalo, je ogledalo, — ki v njem obličje lastno ogleduješ, — preteklih časov dela opazuješ, — za grobom še ti bo pred dušo stalo.« (Fr. Cegnar.) b) „Oj le šumi, gozd nad mano, — senčni gozd na tujih tleh! — Zdi se mi, da pesem znano — poješ o nekdanjih dneh." (A. Funtek.) — 3. a) „Kadar nezgoda krog tebe vihari, — obupu v oblast ne daj se nikari! (Jos. Cimperman.) b) V kupi se jih je več utopilo kakor v morju potonilo. Nar. pr. — 4. „O Vrba, srečna draga vas domača, — kjer hiša mojega stoji očeta; — da b’ uka žeja me iz tvoj’ga sveta — speljala ne bila, golj’fiva kača." (Fr. Prešeren.) b) „Komur še vera v lastno moč ni vzeta, — komur še željnost djanja v prsih bije, ta ne obupa, če krog njega brije nesreče grozna piš, — vse zlobe vneta." (Žakelj-Ledinski.) — 5. o) „Življenje naše, bratje, je oranje." (Fr. Svetličič.) b) Popot'vanje, bratje je naše življenje. (I. Uršič.) Šolske naloge: 1. a) Karakteristika prosvetljene dobe s posebnim ozirom na slovensko slovstvo, b) Pomen dr. Ljudevita Gaja za slovensko slovstvo. (Spomin na Gajevo slavnost.) — 2. a) „Dokler ti sijejo dnevi mladosti, telesne in dušne vadi kreposti." (Jos. Cimperman.) b) Pozabiti - napaka, dolžnost, sreča, krepost. — 3. a) Prešernove pesmi — posvečene Matiju Čopu. b) „Okusil zgodaj sim tvoj sad, spoznanje! — Veselja dokaj strup njegov je vmoril: — sim zvedil, da vest čisto, dobro djanje — svet zaničvati se je zagovoril." (Fr. Prešeren.) — 4. o) Kako se nam zrcali v Prešernovem „Krstu pri Savici" slika njegove dobe? b) „Lel’ bil naš je krmar, drugi je bil Palinur." (Fr. Prešeren.) — 5. Zrelostna pismena izkušnja. Prosta predavanja. VII. Klasse. 1. Kako in kje pridobivamo sladkor? (Dereani.) — 2. Kako naj opazujemo slikarske umotvore? (Grošelj.) — 3. Stol in njegovi sosedje. — 4. Čebelar Anton Janša. (Jalen.) — 5. Peter Preradovič in spiritizem. — 6. Puškin v slo- venskih prevodih. (Jelovčan.) — 7. O postanku Dalmatinove biblije. — 8. Pregled zgodovine ruskega slovstva. — 9. Estetični pomen telovadbe. (Jenko.) — 10. Janez Vajkart Valvazor z ozirom na Slovence. (Kovač.) — 11. Ali je na Marsu življenje? (Kržišnik.) — 12. Medvedov »Kacijanar«. — 13. Henrik Ibsen. (Markič.) — 14. Pripovedke in ljudsko mnenje o Hudem gradu pri Tržiču. (Ovsenek.) — 15. O opiju. (Pirc.) — 16. Zgodovina umetne razsvetljave. (Pucher.) 17. Aleksander Sergejevič Puškin. (Rus.) — 18. Bleiweisova osebnost in njegova doba. (Sivec.) — 19. Bolgarska književnost. (Sušnik.) — 20. O glasbi ciganov. (Šavnik.) — 21. Socialni položajv slovenskega kmeta v 15. in 16. stoletju. — 22. Puškinov „Jevgenij Onjegin." (Šlibar.) — 23. Giosue Carducci. (Štempihar.) — 24. Matija Valjavec Kračmanov — slovenski pesnik. (Štrekelj.) — 25. Paralela med parnim strojem in motorjem. (Verhunc.) VIII. Klasse. 1. Zgodovina komendske fare. (Burenk.) — 2. Koliko so delovali Slovenci na znanstvenem polju. (Janežič.) — 3. O kruhu in pekih. (Koprivšek.) — 4. Grobišče v Lajhu v Kranju. — 5. Adam Mickiewicz. (Muri.) — 6. Ivan Mažuramč. (Omahen.) — 7. Jožef Pagliaruzzi-Krilan. (Pagon.) — 8. O tekočem zraku. — 9. O živalski elektriki. (Pirc.) — 10. »Pisano polje." (Cvetko Golar.) 11. Björnson. — 12. Stanko Vraz. Ob stoletnici njegovega rojstva. (Reisman.) IV Reifeprüfungen. A. Im Schuljahre 1908/1909. I. Sommertermine. Die Themen für die schriftlichen Prüfungen sind im vorjährigen Jahre s-berichte § 62. angegeben. Die mündlichen Prüfungen wurden in der Zeit vom 19. bis 22. Juli unter dem Vorsitze des Herrn k. k. Landesschulinspektors Franz Hubad abgehalten. II. Im Herbsttermine wurden keine Maturitätsprüfungen abgehalten. Das Ergebnis der Reiseprüfungen im Schuljahre 1908/1909 stellt sich folgendermaßen dar: Öffent- liche . Ex- terne Zur Reifeprüfung haben sich gemeldet 27 1 „ « wurden nicht zugelassen _ _ Vor der mündlichen Prüfung sind zuriickgetreten Bei der mündlichen Prüfung erhielten ein Zeugnis der Reife mit — — . Auszeichnung 7 — Bei der mündlichen Prüfung erhielten ein Zeugnis der Reife . . . 20 1 Reprobiert wurden auf ein halbes Jahr — — ,, » » ganzes Jahr — — „ „ „ unbestimmte Zeit ... — — Während der mündlichen Prüfung sind zurückgetreten — —* Namersliste der Approbierten. (Fetter Druck bedeutet reif mit Auszeichnung.) ON o> CN 'O u •a 73 o\ cc 00 On 00 cc X 00 00 ca >ü CN 00 Os 0 2 O- T3 TJ 0\ on ON ON On On 00 O o^ T5 00 CN ON ON Č9 TJ TJ TJ ON 00 OO 00 O) 00 00 00 00 00 00 00 00 tuQ Oh O- O rO o -C c. co 00 io -PZ CN B. Im Schuljahre 1909/1910. Zur Ablegung der Reifeprüfung haben sich 18 Schüler der VIII. Klasse gemeldet. Die schriftlichen Prüfungen wurden in der Zeit vom 8. bis 11. Juni 1. J. abgehalten. Die Themata lauteten: a) Deutscher Aufsatz, 8. Juni: 1. Der kulturelle und wirtschaftliche Aufschwung Österreichs unter der glorreichen Regierung Kaiser Franz Josephs I. 2. Klopstock und Wieland — zwei Dichter, Lessing und Herder — zwei Kritiker, Schiller und Goethe — zwei Vollender. 3. Wo viel Freiheit, ist viel Irrtum; Doch sicher ist der schmale Weg der Pflicht. (Schiller.) b) Übersetzung aus dem Griechischen, 9. Juni: Platon Gorgias c. LXXIX. c) Übersetzung aus dem Lateinischen, 10. Juni: Tacitus, Annales, lib. IV. c. 34. d) Slowenischer Aufsatz, 11. Juni: 1. Ali po pravici imenujemo nastop dr. Franceta Prešerna v slovenskem slovstvu epohalen? 2. Pospešitelji in ovire prometa v Alpah. 3. Pomen vodovodov za gospodarstvo in zdravstvo. (S posebnim ozirom na novi vodovod za Kranj in okolico). Das Ergebnis der am 7. Juli 1. J. beginnenden mündlichen Prüfungen wird im nächstjährigen Programme veröffentlicht werden. V. Verzeichnis der für das Schuljahr 1910/1911 Gegen- stand Klasse I. ii. III. IV. Re- ligion Veliki katekizem ali krščanski nauk. Stroj, Liturgika. Wie in I. Liturgika wie in I. t arlin, Zgodovina razodetja božjega v stari zavezi. Karlin, Zgodovina razodetja božjega v novi zavezi. Lateinische Sprache Tominšek, Latinska slovnica* Wiesthaler, Latinske vadbe za 1. gimnazijski razred, 8 natis.* Slovnica wie in I. Wiesthaler, Lat i nske vadbe za ii. gimnazijski razred 8. natis. Slovnica wie in I. Požar, Latinske vadbe za III. gimnazijski razred. Košan, Latinska čitanka Slovnica wie in I. Požar, Latinske vadbe za IV. gimnazijski razred. Caesar, De bello Gallico, et Prammer, 10. Aufl. Griechische Sprache — — Tominšek. Grška slovnica. Tominšek, Grške vadbe. Wie in IV Deutsche Sprache Willomitzer, Deutsche „ Grammatik, Ig. Aufl. Štritof, Deutsches Lesebuch f. d I.u II. Kl der slowen -utraquistischeu Qymnasien, y. Aufl.** Grammatik wie in I. Lesebuch wie in I. A Grammatik wie in I Štritof, Deutsches 1 ese-buch für die 111. Klasse der slowen -utraqulsti-scheu Gymnasien. Grammatik wie in I. Štritof, Deutsches Lesebuch f. d IV Klasse der slowen -utraquistischen Gymnasien. Slowenische Sprache Sket-Janežfč, Slovenska slovnica, 9 Aufl. Sket - Wester, Čitanka I. del. Slovnicri wie in I. Sket, Čitanka, II. del, Aufl. Slovnica wie 111 I. Sket, Čitanka, III. del, 2. Aufl. Stovnira wie in I. Sket, Čitanka, IV. del. Geographie und Geschichte Pajk M., Zemljepis za L gimnazijski razred.* Kozenn, Qeogr At as für Mitteilschulen, 4 . Aufl. Bezek, Zemljepis za spodnje in srednje razrede srednjih šol Kozenn wie in I. Mayer- Kaspret, Zgodovina starega veka, z Aufl Schubert-Schmid, Histor -geogr Schulatlas, 2 A. Zemljepis wie in II Mayer - Kaspret, Zgodovina srednjega veka. Atlanten wie in II. Mayer - K aspret. Zgodovina novega veka Orožen, Zemljepis avstro* ogrske države (DonjO" vinoznanstvo) za lv' razred srednjih šol. Atlanten wie in II. 03 s i’u — U.-C £ ‘p ’S £ x: —J Ho irr «*-'£ £ v x> Ä C « m % £> -i «-S Ä N 42 ° 3-s 33$ in ooo St«(/) VI. Förderung des körperlichen Gedeihens der Schüler. Auch in diesem Jahre wurde der Gesundheitspflege volle Aufmerksamkeit und Fürsorge zugewendet. Im Sinne' des hohen Ministerialerlasses vom 15. September 1890, Z. 19.097. beriet der Lehrkörper in der Konferenz vom 21. Dezember 1909 über zweckentsprechende Maßregeln zur Förderung der Gesundheitspflege und körperlichen Kräftigung der Jugend. Den Absichten des angezogenen hohen Ministerialerlasses suchte man an der Anstalt in jeder möglichen Hinsicht zu entsprechen. Zu den Mitteln, die zunächst im Bereiche der Schule selbst zur Förderung des körperlichen Gedeihens der Jugend in Anwendung kommen, gehört vor allem das Turnen, welches in der im Anstaltsgebäude gelegenen, geräumigen und zweckmäßig eingerichteten Turnhalle betrieben wird. Zum Baden und Schwimmen haben die Schüler in den warmen Jahresmonaten reichliche Gelegenheit in dem Flusse Kokra. Allgemeiner Beliebtheit erfreute sich auch im heurigen Winter der gesunde Eislaufsport und das Rodeln; als Rodelbahn wurden benützt der steile Seitenweg, der die Reichsstarße Krainburg—Laibach mit der unteren Saveallee verbindet, und die Straße, welche vom Marenčič bis zur Polakschen Lederfabrik im Lajli führt. Das Radfahren wird von einigen Schülern recht fleißig betrieben. Den ministeriellen Erlässen bezüglich der Jugendspiele, wird nach Tunlichkeit Rechnung getragen. Als Spielplatz dient die große Hutweide „Gastej“, welche der löbliche Gemeinderat der Stadt Krainburg auch im heurigen Jahre als Spielplatz unentgeltlich überließ, für welchen Akt der Schulfreundlichkeit ihm die Direktion den wärmsten Dank ausspricht. Im Herbste vertraten die Jugendspiele Ausflüge in die nächste Umgebung, die zugleich zu instruktiven Zwecken (geographische Orientierung, naturhistorische Exkursionen, Besichtigung von Sehenswürdigkeiten, wie Bauten, Altertümern usw.) unternommen werden. Im laufenden Jahre wurde besonders eifrig der Fußballsport betrieben, so daß sich schon zwei Mannschaften bilden konnten, die abwechselnd im Spiel eintraten. — Aus folgenden Tabellen ist die Anzahl der Turner, Schwimmer, Eisläufer, Rodler und Radfahrer sowie die Durchführung der Jugendspiele und die Beteiligung an denselben ersichtlich. I. Schulklassen Zahl der Schüler Von den Schülern der Anstalt sind Au den Jugendspielen beteiligten sich Turner Schwim- mer Eisläufer Rodler Radfahrer I. a 30+10 18 12+4 12+3 18+6 , 4 21 I. b 36 28 11 13 28 3 30 11. a 25 11 16 12 25 4 19 II. b 26 16 11 15 11 4 19 III. a 26 3 16 17 15 12 21 1III. b 25 10 11 13 17 3 22 IV. 37 11 22 17 26 10 24 V. 33 5 27 18 30 19 16 VI. 17 14 3 2 3 2 VII. 29 5 26 15 21 19 14 VIII. 18 5 16 10 5 8 5 Zusammen 302+10 112 182+4 145+3 198+6 '89 193 II. Datum Zeit der Spiele u. Ausflüge Anwe- send Spiele, Äusfltige 1909: 23. Septemb. y.2-5 90 Ausflug auf den Margaretenberg 13. Oktober ■3-1/26 fcO Kriegsspiele bei Čirče 2t. 3-1/26 80 ,, ,, Struževo 23. 1 -1/28 41 Ausflug nach Bischoflack 1910 : 10. März 2-5 60 Ausflug gegen Naklo 13. April 2-4 30 Fußball 14. „ 2-4 110 Fußball, Wurfball, Sclileuderball, Ballino, Croquet 20. „ 2-4 65 11 11 tt tt tt 7. Mai 1/23-5 95 it 11 »» »1 tt 12. „ V 23-5 82 tt tt tt tt tt Fußball 14. „ 2-5 22 15. „ 2-5 22 tt 16. „ 2-5 22 II 17. „ 2-5 22 II 18. „ 2-4 45 Fußball, Wurfball, Ballino, Schleuderball 19. „ 5-7 95 Fußball, Croquet, Schleuderball, Ballino 30.. „ 5-7 70 II II tt tt 1. Juni 5-7 70 II tl H • II 2. „ 5-7 65 • m 11 n n 4. „ 4-7 80 tt tt tt 11 6. „ 5-7 75 11 tt 11 n 8. „ 5 7 70 11 11 »1 n 9. „ 5-7 70 11 11 tt tl 11. „ 4-7 60 )) » >> » Wegen der Drucklegung des Jahresberichtes konnte die Tabelle für die Zeit vom 13. bis 30. Juni nicht fortgeführt werden. Stand der Spielgerätscliaften: 2 Croquets, 2 Ballinos, 4 Wurfbälle, 4 Schleuderbälle, 4 Trompeten, 4 Trommeln; neuangeschafft wurde 1 Fußball, 12 Tennisbälle, 1 Croquet, 1 Fußballpumpe und 10 Stangen für Fußballspiel. Schülerausflüge. Am 18. Jänner 1910 wurde unter Leitung des Prof Dr. Dolar das Elektrizitätswerk von Mar. Mayr von den Schülern der VIII. Klasse besichtigt, wobei zwei Fachingenieure die Anlage erklärten. Am 13. April 1910 führte Prof. Masten die Schüler der VIII. Klasse zum Konzert der »Glasbena Matica" nach Laibach. Am 30. April 1910 führte Prof. Pirnat die Schüler der VII. Klasse nach Laibach, wo sie zuerst den Schloßberg und die Denkmäler der Stadt besichtigten, worauf sie die slowenische Kunstausstellung besuchten, wobei ihnen der akad. Maler Richard Jakopič dieselbe erklärte. - Am 25. Mai 1910 unternahmen die Schüler unter Leitung ihrer Klassenvorstande die üblichen ganztägigen Maiausflüge. Die I. a Klasse unternahm eine Fußtour über Šenčur und Cerklje auf die freundliche Šenturška gora. In Dvorje besuchten die Schüler das Geburtshaus des Komponisten Davorin Jenko, auf der Šenturška gora das Grab des berühmten slow. Naturforschers Simon Robič. — Die I. b Klasse ging von Lesce aus durch die Vintgarklamm nach Veldes. Unterwegs besuchten sie noch Vrba, den Geburtsort Prešerens. — Die II. a und II. b Klasse wählte sich den idyllischen Wocheinersee zum Reiseziel. — Die III. a und III. b Klasse begaben sich zu den herrlichen Weißenfelserseen. - Die IV. Klasse besuchte das Isonzotal, ging über Tolmein nach Vrsno, den Geburtsorte Simon Gregorčič’ und besuchte dessen Grab bei Libušnje. Nachmittags besahen sie sich die Klamm der Tominka, Korito und die nahegelegene Grotte Dantes. — Die VII. Klasse bestieg den Stol, wo sich den Schülern eine wunderwolle Aussicht bot. — Die VIII. Klasse begab sich zu Fuß nach Podbrezje. — Am 4. Juni wurden die Hospitantinnen der I. a Klasse nach Veldes geführt. VII. Verfügungen der Vorgesetzten Behörden, soweit sie allgemeines Interesse beanspruchen. 1. Erlaß des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 20. Oktober 1909, Z. 38.642 (intim, mit L.-Sch.-R.-Erl. vom 27. Dezember 1909, Z. 6471), betreffend die Einhebung der Beiträge der Schüler für Schülerbibliothekcn. 2. Erlaß des k. k. Landesschulrates für Krain vom 5. Jänner 1910, Z. 7782 ex 1909, regelt den Besuch von kinematographischen Vorstellungen seitens der Schuljugend. 3. Erlaß des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 16. Dezember 1909. Z. 4S.313 (intim, mit L.-Sch.-R.-Erl. vom 5. Jänner 1910, Z. 7944 ex 1909), betreffend die Entlassung eines Schülers wegen ungünstigen Studien-erfolges. 4. Erlaß des k. k. Landesschulrates für Krain vom 19. Jänner 1910, Z. 3863 ex 1909, fordert auf zur Belehrung der Schüler über die Schädlichkeit des Alkoholgenusses. 5. Erlaß des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 25. Jänner 1910, Z. 52.250 ex 1909 (intim, mit L.-Sch.-R.-Erl. vom 2. Februar 1910, Z. 688.) betreffend die Schulgeldbefreiung auf Grund von Aufnahmsprüfungen aufgenommener Schüler. 6. Erlaß des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 29. Jänner 1910, Z. 1044 (intim, mit L.-Sch.-R.-Erl. vom 4. Februar 1910. Z. 796). betreffend die Andreas Hofer-Schulfeierlichkeit. 7. Erlaß des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 25. Jänner 1910, Z. 1133, (intim, mit L.-Sch.-R.-Erl. vom 5. Februar 1910, Z. 6S6.) betreffend die Beförderung der Turnlehrer in höhere Rangsklassen. 8. Erlaß des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 29. Jänner 1910, Z. 49538 ex 1909, (intim, mit L.-Sch.-R.-Erl. vom 9. Februar 1910, Z. 820.) ordnet an, daß an den Gymnasien der Kalligraphienunterricht in Hinkunft auf den im Lehrpläne vorgeschriebenen obligaten Unterricht zu beschränken ist. 9. Erlaß des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 24. Februar 1910, Z. 50.355 ex 1909 (intim, mit L.-Sch.-R.-Erl. vom 10. März 1910, Z. 1539.) betreffend die Hospitantinnen an Mittelschulen. 10. Erlaß des k. k. L.-Sch.-R. vom 11. April 1910, Z. 2267, zeigt an, daß das k. k. Ministerium für Kultus und Unterricht mit dem Erlasse vom 27. März 1910, Z. 9618, den Professor am Staats-Realgymnasium in Graz. Ladislaus Pazdirek mit den Funktionen eines Fachinspektors für den Zeichenunterricht für die Schuljahre 1909/10, 1910/11 und 1911/12 betraut hat. 11. Erlaß des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 19. März 1910, Z. 2849 (intim, mit L.-Sch.-R.-Erl. vom 6. April 1910, Z. 2110), be- treffend die Noten aus Geographie und Geschichte auf der Unterstufe der Gymnasien. 12. Erlaß des k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 18. April 1910, Z. 16.500 (intim, mit L.-Sch.-R.-Erl. vom 27. April 1910, Z. 2695), bestimmt, daß das Schuljahr 1909/10 am 2. Juli zu schließen ist und das Schuljahr 1910/11, bereits am 9. September 1910 zu beginnen hat. VIII. Chronik. Die Aufnahms- und Wiederholungsprüfungen wurden am 16. und 17. September abgehalten und dann am 18. September das Schuljahr mit dem heiligen Geistamte eröffnet. Am 4. Oktober feierte das Gymnasium das Allerhöchste Namensfest Sr. Majestät unseres allergnädigsten Kaisers Franz Joseph I. durch einen Schul-gottesdienst mit der Absingung der Volkshymne am Schlüsse und in gleicher Weise am 19. November das Allerhöchste Namensfest weiland Ihrer Majestät der Kaiserin Elisabeth. Am 18. November fand die Gaj-Feier statt. Um 10 Uhr vormittags versammelte sich zu diesem Zwecke der Lehrkörper mit den Schülern in der Turnhalle, in deren Hintergründe, von Efeukränzen umgeben, des Bild Dr. Ljudevit Gajs prangte. Zunächst stimmten die Sänger unter der Leitung des Gesangslehrers Professors Johann Masten Parmas Lied „Čolničku" an. Hierauf trug der Septimaner Johann Jalen das tief empfundene, von Vaterlandsliebe beseelte Lied „Putnik“ von Petar Preradovič vor. Die Festrede hielt Professor' Max Pirnat. Er schilderte die kulturellen und literarischen Verhältnisse der Südslawen, namentlich der Slowenen und Kroaten, zu Beginn des vergangenen Jahrhunderts, beleuchtete das Leben und Wirken sowie die großen Verdienste des Hauptes der Illyrier, Dr. Ljudevit Gaj, erörterte das Verhältnis der Slowenen, vor allem ihres Dichterfürsten Dr. Franz Prešeren zum Illyrismus und schloß mit der Aufforderung, die Jugend möge dem Vorbilde des großen Patrioten Dr. Ljudevit Gaj nachstreben. Der Männerchor trug noch Runjanins Hymne „Liepa naša domovina" vor, womit die schlichte, aber erhebende Schulfeier ihren Abschluß fand. Das erste Semester wurde am 12. Februar geschlossen, das zweite am 16. Februar begonnen. In den Monaten Dezember (6., 7., 17., 18.), Februar (15., 17., 19.), März (16.) und April (7., 15., 20.) unterzog der Herr k. k. Landesschulinspektor Franz Hubad die Anstalt einer eingehenden Inspektion. Er wohnte dem Unterrichte in den Obligatfächern sämtlicher Klassen bei, besuchte auch jenen in den freien Lehrgegenständen, revidierte die schriftlichen Arbeiten, besichtigte die Lehrmittelsammlungen und schloß die Inspektion am 21. April mit einer zweistündigen, eine Fülle von didaktischen und pädagogischen Belehrungen bietenden Konferenz ab. Am 20. Mai wohnte der hochw. Herr Dechant und Stadtpfarrer Anton K o b 1 a r als fürstbischöflicher Kommissär dem Religionsunterrichte bei. Am 26. Mai beteiligte sich das Gymnasium an der Fronleichnamsprozession. Vom 8. bis 11. Juni fand die schriftliche Reifeprüfung statt. Dem vorgeschriebenen Gottesdienste an Sonn- und Feiertagen und in der warmen Jahreszeit an Dienstagen und Freitagen wohnten die Gymnasialschüler unter entsprechender Aufsicht in der Gymnasialkapelle bei. Zur Beichte und heiligen Kommunion wurden sie dreimal geführt und wohnten im Sinne des Ministerialerlasses vom 12. Juni 1899, ad Z. 861 ex 1891, vom 20. - 22. März den geistlichen Exerzitien bei. Der Schluß des Schuljahres erfolgt am 2. Juli. Nach einem gemeinsamen Dankgottesdienste in der Gymnasialkapelle werden den Schülern der I. bis VII. Klasse die Jahreszeugnisse verteilt und hierauf die Schüler entlassen. IX. Kundmachung für das Schuljahr 1910/1911. A. Das Schuljahr 1910/11 wird am 12. September mit einem feierlichen Gottesdienste und dem „Veni sancte“ eröffnet. Die Aufnahmsprüfungen in die I. Klasse werden am 30. Juni und am 9. September abgehalten werden. Schüler, welche die Aufnahme in die I. Klasse anstreben, haben sich in Begleitung ihrer Eltern oder deren verantwortlicher Stellvertreter am 29. Juni oder am 8. September vormittags von 9 bis 12 Uhr bei der Gymnasialdirektion zu melden und hiebei den Taufschein und das Frequentationszeugnis der zuletzt besuchten Volksschule, welches unter ausdrücklicher Bezeichnung seines Zweckes die Noten aus der Religionslehre, der Unterrichtssprache und dem Rechnen zu enthalten hat, beizubringen. Die wirkliche Aufnahme erfolgt auf Grund einer gut bestandenen Aufnahmsprüfung, bei welcher folgende Anforderungen gestellt werden: In der Religion jenes Maß und Wissen, welches in den ersten vier Jahreskursen der Volksschule erworben werden kann; in der Unterrichtssprache Fertigkeit im Lesen und Schreiben, Kenntnis der Elemente aus der Formenlehre, Fertigkeit im Analysieren einfach bekleideter Sätze, Bekanntschaft mit den Regeln der Orthographie; im Rechnen Übung in den vier Grundrechnungarten mit ganzen Zahlen. Eine Wiederholung der Aufnahmsprüfung, sei es an derselben oder an einer anderen Anstalt, ist unzulässig. Die Schüleraufnahme in die II. bis VIII. Klasse findet am 10. September statt. Schüler, welche im letzten Semester dieser Anstalt angehört haben, müssen das letzte Semestralzeugnis, Schüler aber, welche von anderen Lehranstalten an diese überzutreten wünschen, ihren Taufschein, das letzte Semestralzeugnis, versehen mitder vorgeschriebenen Abgangsklausel, undetwaige S c h u lge 1 d be f re i u ngs- und Stipendiendekrete mitbringen. Jeder neueintretende Schüler zahlt nach wirklich erfolgtem Eintritte, d. i. am 9. September, eine Aufnahmstaxe von 4 K 20 h, einen Lehr- und Spielmittelbeitrag von 2 K 60 h und einen ausschließlich für die Schülerbibliothek bestimmten Beitrag von 1 K; den Lehrmittelbeitrag und den für die Schülerbibliothek bestimmten Beitrag zahlen auch die der Anstalt bereits angehörenden Schüler. Die Wiederholungs- und Nachtragsprüfungen müssen am 9. und 10. September abgelegt werden. Das Schulgeld beträgt per Semester 30 K und muß von den öffentlichen und außerordentlichen Schülern, wofern sie von der Zahlung desselben nicht befreit sind, im Laufe der ersten sechs Wochen eines jeden Semesters gezahlt werden. Eine Ausnahme besteht im ersten Semester für die Schüler der I. Klasse, die das Schulgeld spätestens im Laufe der ersten drei Monate nach Beginn des Schuljahres zu entrichten haben, und denen, wenn sie, beziehungsweise die zur Erhaltung Verpflichteten, wahrhaft dürftig sind, die Zahlung des Schulgeldes bis zum Schlüsse des ersten Semesters gestundet werden kann. Schülern, welche innerhalb der angegebenen Frist ihrer Schuldigkeit nicht nachgekommen sind, ist der Besuch der Schule nicht gestattet. Öffentlichen Schülern kann die Befreiung vom Schulgelde gewährt werden: a) wenn sie im letzten Semester im Betragen die Note ,,sehr gut“ oder „gut" erhalten haben und wenn sie zum Aufsteigen in die nächste Klasse wenigstens „im allgemeinen“ geeignet waren; /;) wenn sie wahrhaftig dürftig, das ist in den Vermögensverhältnissen so beschränkt sind, daß ihnen die Bestreitung des Schulgeldes nicht ohne empfindliche Entbehrung möglich sein würde. Solche Schüler, welche die Befreiung von der Entrichtung des Schulgeldes erlangen wollen, haben ihre diesbezüglichen, an den hochlöblichen k. k. Landesschulrat gerichteten, mit dem Zeugnisse über das letzte Semester und dem Vermögensausweise belegten Gesuche in den ersten acht Tagen eines jeden Semesters bei der Direktion zu überreichen. Die Gesuche der Schüler der I. Klasse um die Stundung des Schulgeldes sind gleichfalls an den hochlöblichen k. k. Landesschulrat zu richten, mit dem Vermögensausweise zu belegen lind binnen acht Tagen nach erfolgter Aufnahme bei der Direktion zu überreichen. Der Vermögensnachweis ist von dem Gemeindevorsteher und dem Seelsorger auszustellen und darf bei der Überreichung nicht über ein Jahr alt sein; er hat die Vermögensverhältnisse so genau, als zu sicherer Beurteilung derselben erforderlich ist, anzugeben. Zufolge Erlasses des hohen k. k. Ministeriums für Kultus und Unterricht vom 30. Juli 1894, Z. 17.615, verden fortan jene Schüler, welche ihrer Geburt nach und nach ihren Familienverliältnissen als Angehörige des Krainburger Gymnasiums anzusehen sind, d. i. die Schüler aus dem Bereiche der k. k. Bezirkshauptmannschaften Krainburg und Radmannsdorf und aus jenem des k. k. Bezirksgerichtes Stein, in die Laibaclier Gymnasien nicht oder nur in besonders berücksichtigungswürdigen Fällen mit Bewilligung des k. k. Landesschulrates auf-genoinmen werden. Im Nachhange zu diesen Bestimmungen wurden mit dem Erlasse des k. k. Landesschulrates in Krain vom 20. Jänner 1903, Z. 300, folgende Verfügungen getroffen: 1. Die an den Landesschulrat gerichteten wohlmotivierten Gesuche um ausnahmsweise Gestattung der Aufnahme in eines der beiden Staatsgymnasien in Laibach sind bis 1. August jedes Jahres, und zwar, wenn es sich um den Eintritt in die I. Klasse handelt, bei der zuständigen k. k. Bezirkshauptmannschaft, in allen übrigen Fällen aber bei der k. k. Direktion des zuletzt besuchten Gymnasiums einzubringen. 2. Die betreffenden k. k. Bezirkshauptmannschaften und Gymnasialdirektionen haben die Aufnahmsgesuche — eventuell auf Grund weiterer Erhebungen — in Hinsicht auf die besondere Rücksichtswürdigkeit zu begutachten und bis 20. August dem k. k. Landesschulrate vorzulegen. 3. Solche Gesuche verden keiner meritorischen Behandlung unterzogen, wenn sie verspätet oder nicht im vorgezeichneten Wege einlangen oder wenn sie nicht von den Eltern, beziehungsweise von deren gesetzlichen Vertretern, unterzeichnet sind. B. Schule und Haus in ihrem Zusammenwirken. Ein enges Zusammengehen von Haus und Schule ist für die Erreichung der anzustrebenden Bildungs- und Erziehungsziele die unerläßliche Bedingung, aber auch eine gute Bürgschaft des Gelingens. Der Lehrkörper war redlich bestrebt, das Verhältnis zwischen Schule und Haus möglichst günstig zu gestalten. Zur Förderung des Verkehres mit dem Elternhause war an der Anstalt die Einrichtung der Sprechstunden im Sinne der bestehenden Verordnungen getroffen. Wann und wo der Direktor und Lehrer ihre Sprechstunden abhielten, wurde mittels Anschlages im Parterre der Anstalt kundgemacht. Aber auch außer diesen Sprechstunden wurde den Eltern und Pflegern der Gymnasialjugend reichliche Gelegenheit geboten, mit der Schule in innige Fühlung und lebhaften Verkehr zu treten. Nach jeder Hauptkonl'erenz wurden den Eltern erforderlichenfalls schriftliche Nachrichten (Zensurscheine) über die Unterrichtserfolge, die sittliche Haltung und den Fleiß der Schüler zugestellt, die von den Eltern eingesehen und in den meisten Fällen auch mit der erbetenen Bestätigung an die Klassenvorstände zurückgeleitet wurden. - Dem Hauslehrerwesen und den Wohnungsverhältnissen jener Schüler, die nicht bei ihren Eltern untergebracht waren, wurde seitens der Anstalt eine besondere Aufmerksamkeit zugewendet. Desgleichen ging man den Eltern an die Hand beim Aufsuchen passender Wohnungen für ihre Söhne. — Hier mag der Wunsch zum Ausdruck gelangen, daß die Eltern die zugeschickten schriftlichen Nachrichten (Zensurscheine u. dgl.) stets unterfertigt zurückleiten und zu den angesagten Sprechstunden recht häufig erscheinen wollen. — Um endlich dem Bedenken, daß man durch häufige Nachfrage dem Lehrkörper lästig falle, zu begegnen, wird hiemit ausdrücklich erklärt, daß die Schule in einem innigen Kontakte mit dem Elternhause und einem entsprechend regen mündlichen Austausche von Wahrnehmungen und Erfahrungen die beste Förderung ihrer erziehlichen und didaktischen Wirksamkeit erblickt und es mit Freuden begrüßt, wenn die Angehörigen der Schüler über deren sittliches Betragen und geistige Fortschritte regelmäßige Erkundigungen einziehen und mit den Anstaltslehrern vertrauensvoll des Rates pflegen. Die Gymnasialdirektion. Naznanilo o začetku šolskega leta 1910/11. A. Šolsko leto 1910/11 se začne dne 12. septembra s slovesno službo božjo na čast sv. Duhu. Sprejemne skušnje se bodo vršile dne 30. junija in dne 9. septembra. Učenci, kateri žele biti sprejeti v I. razred, se morajo v spremstvu svojih staršev ali njih odgovornih zastopnikov ali 2.9. junija ali 8. septembra oglasiti pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prinesti krstni list in šolsko naznanilo, v katerem mora biti izrecno povedano, čemu je bilo izdano, in v katerem morajo biti redi iz veroznanstva, učnega jezika in računstva. Da se res sprejmejo, morajo z dobrim uspehom narediti sprejemni izpit, pri katerem se zahteva sledeče: V veroznanstvu toliko znanja, kolikor se ga more pridobiti v prvih štirih letnih tečajih ljudske šole; v učnem jeziku spretnost v čitanju in pisanju, znanje početnih naukov in oblikoslovja, spretnost v analizovanju prosto razširjenih stavkov, znanje pravopisnih pravil, v računstvu vaje v štirih osnovnih računskih vrstah s celimi števili. Sprejemne skušnje ponavljati, bodisi na istem ali na kakem drugem zavodu, ni dovoljeno. V II, —VIII. razred se bodo učenci sprejemali dne 10. septembra. Učenci, ki so zadnje polletje obiskovali tukajšnji zavod, morajo s seboj prinesti zadnje izpričevalo; učenci pa, ki žele iz drugih zavodov prestopiti na tukajšnji, krstni list, izpričevalo o zadnjem polletju, katero pa mora imeti p r i -po m njo o pravilno naznanjenem odhodu inako so bili oproščeni šolnine ali dobivali štipendije, tudi dotične dekrete. Vsak na novo vstopivši učenec plača 9. septembra 4 K 20 h sprejemnine 2 K 60 h prispevka za učila in igralna sredstva in 1 K izključno dijaški knjižnici namenjenega doneska. Zadnja zneska morajo plačati tudi učenci, ki so bili že doslej na tukajšnjem zavodu. Ponavljalni in dodatni izpiti morajo biti izvršeni 9. in 10. septembra. Šolnina znaša za vsako polletje 30 K, ter je morajo plačanja ncoproščeni javni in izredni učenci plačati v prvih šestih tednih. Izjema je za učence prvega razreda v prvem polletju, koji morajo šolnino plačati najkasneje v prvih treh mesecih po začetku šolskega leta in koji morejo, če so sami, oziroma oni, ki so dolžni zanje skrbeti, v resnici revni, pogoj n o pridobiti si dovoljenje, da smejo šolnino plačati šele koncem prvega tečaja. Učencem, ki tej svoji dolžnosti v določenem obroku niso zadostili, ni dovoljeno daljše šolsko obiskovanje. Javni učenci se morejo šolnine oprostiti: a) ako so v preteklem polletju dobili v nravnosti red »prav dobro" (sehr gut) ali „dobro« (gut) in so bili vsaj „splošno« sposobni za vstop v višji razred; b) ako so v resnici tako revni, da bi jim plačevanje šolnine ne bilo možno brez posebnega pritrgovanja. Učencem, ki hočejo prositi oproščenja šolnine, vložiti je dotično, na preslavni c. kr. deželni šolski svet naslovljeno prošnjo gimnazijskemu ravnateljstvu v prvih osmih dneh vsakega polletja. Prošnji je pridejati šolsko spričevalo zadnjega polletja in zakonito izdelani imovinski izkaz. Imovinski izkaz, ki ga morata podpisati župan in domači župnik, ne sme biti starejši od enega leta, ko se izroči j prošnja. V njem morajo biti imovinski podatki točno zaznamenovani, kolikor je to treba, da se dajo natančno presoditi. Vsled razpisa visokega c. kr. ministerstva za bogočastje in nauk z dne 30. julija 1894. I., št. 17.615, se odslej tisti učenci, katere je po njih rojstvu ali po njih rodbinskih razmerah šteti za pripadnike kranjske gimnazije, to je učenci iz ozemlja c. kr. okrajnih glavarstev Kranj in Radovljica in iz ozemlja c. kr. okrajnega sodišča Kamnik, ne sprejmo v ljubljanski dve gimnaziji, ali pa samo v posebnega ozira vrednih slučajih z dovolitvijo c. kr. deželnega šolskega sveta. Dodatno k tem določilom je ukrenil c. kr. deželni šolski svet za Kranjsko po odloku z dne 20. januarja 1903, št. 300, naslednje odredbe: 1. Na deželni šolski svet naslovljene z razlogi dobro podprte prošnje za izjemni sprejem v eno izmed obeh državnih gimnazij v Ljubljani je vložiti do dne 1. avgusta vsakega leta, in sicer, kadar gre za vstop v I. razred, pri pristojnem c. kr. okrajnem glavarstvu, v vseh drugih primerih pa pri c. kr. ravnateljstvu nazadnje obiskovanje gimnazije. 2. Dotična c. kr. okrajna glavarstva in gimnazijska ravnateljstva oddado o sprejemnih prošnjah — eventualno na podstavi daljnih poizvedeb — svoje mnenje, oziraje se na posebnega ozira vredne okolnosti, ter jih do 20. avgusta predlože c. kr. deželnemu šolskemu svetu. 3. Take prošnje se ne vzamejo v meritorični pretres, ako dospejo prepozno ali pa ne po predpisani poti, ali ako niso podpisane od roditeljev, oziroma od njih zakonitih namestnikov. B. Zveza med šolo in domom. Tesna združitev doma in šole je za dosego nameravanega izobraževalnega in vzgojnega smotra prvi pogoj, pa tudi dobro poroštvo za uspeh. Učiteljski zbor si je vfestno prizadeval, da bi se razmerje med šolo in domom kolikor mogoče ugodno razvilo. Da bi se pospešilo občevanje z domačo hišo, so se na zavodu uvedle posetne ure v zmislu tozadevnih predpisov. Kdaj in kje so imeli ravnatelj in učitelji svoje posetne ure, je bilo razvidno iz deske, ki se je razobesila v pritličju gimnazijskega poslopja. Pa ne le samo ob posetnih urah, tudi sicer je bila staršem in njih namestnikom pogosto dana prilika, da stopijo v ožjo zvezo s šolo. Po vsaki glavni konferenci so se obveščali za slučaj potrebe starši s pismenimi naznanili (cenzurnimi listi) o učnih uspehih, nravnosti in pridnosti učencev; navadno so starši ta naznanila vračali podpisana razrednikom. - Domačim učiteljem (inštruktorjem) in stanovanjskim razmeram tistih učencev, ki niso bivali pri starših, je posvečeval zavod posebno pozornost. Takisto je šel zavod na roko staršem, kadar so iskali za sinove primernih stanovanj. Gimnazijsko ravnateljstvo. \