JLisi M6.	V pel i k 95. Velkiserpana	1&-M8.
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in siccr vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za pollcta 3 gold. in '/,, za ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še '/2 gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno 4 gold., za ene kvatre 2 gold.
Slavonska sloga.
(Dalje in konec.)
Tisti piuji Nemci v Frankfurtu nas tudi vabijo k sebi v njihov „Bund" ali zaves: pa kako? Oni v svojih zborih, časopisih in no-vinah ukazujejo, kakor nekaki turški paša: „Slaveni morajo se sjediniti s tistim „einiges Deutschland"— ako ne, bodemo jih pa „s oj-strim mečem (mit der Scharfe des Sclrvvertcs) prisilili." — To bi bilo še veliko hujši, kakor ruska knuta. Tudi je tistim ptujcem popolnoma resnica, ubiti ali postreliti Slavene — kaktuse je v Pragi zgodilo. Postreljenih in mertvih je že nekoliko, kdo je pa kriv, to se še nič ni zvedilo. Tudi vse le skrivši in na tihoma izprašujejo — in pravijo, da je to očitno in javno (OcfFcntlielikeit): oni terdijo, da je to vse samo k sreči in k večej svobodi našega naroda. S jedno besedo: Oni hočejo da bi se ž njimi sjedinili, oni bi bili nam samosilniki, mi pa njihovi sužni. •—Naši sosedi Horvati pa govore: „Ako se sdružimo ni potreba, da bi bili mi od vas, ali vi od nas veči ali manji, temoč mi bodemo med seboj vsi jednaki, vsi ravni v pravicah in dolžnostih."
Naši protivniki bi svobodo pisanja, govorjenja in tiskanja — naj rajši samo za se hranili, našo narodnost, naše pravice nam samo na papirju dovoljili; oni govore: Vam je narodnost in jezik zagotovljen, in ako hočemo kakor Slaveni se skazati, v našem jeziku pro govoriti, tadaj tvcrdijo, da je nemški gospo dojoči. — Naši verli bratji Horvati pa pravijo: „Kar imamo svobode in pravic, in kar jih še dosegli bodemo, hočemo in želimo, da bi tudi vi vsega deležni bili, da bodemo prav kakor bratji med seboj."
Ali je čuda, da k tistim samapridnim sa-mosilnikam nič pravega serca nimamo? ljubezen se ne more zasiliti, naj manji pa s preganjanjem, s zamctovanjem, s lažami in zvijačami, ali celo s streljanjem in bombardiranjem ali s ojstrim mečem. Toliko pameti bi si imeli že sami posoditi, da si s tem nikoli ne bodo našo ljubezen zaslužili in zadobili. Oni bi morali veliko 1 jubeznivejši, pred vsim veliko pravičnejši s nami se obnašati.
Ravno tako pa tudi ni čuda, da bratje Horvate in Serblje ljubimo, ker oni s nami tako ljubeznivo ravnajo. Lepa beseda lep kraj najde. Kar iz serca pride, k sercu gre. Ljubeznivo djanje ima toliko moč in silo v sebi, da se je ubraniti ne moreš.
Ako bi vse to ne bilo, Horvati in Serblji imajo tako važne in imenitne pravice, da že zavoljo našega dobička moramo želeti sdružiti se ž njimi.
Oni že imajo svoj materinski jezik pri vsili oblastih v pisarnicali. To bi bilo tudi za nas dobro; bi prišli naši ljudi, naši domorodci in prijatelji Slovencov v javne službe in urade (Aemter); tadaj se našim ljudem ne bode več zmerjalo: Du dummerWindischer, duKrainer! kakor smo morali večkrat slišati, ako naš kmet v pisarnici ni nemško znal; po slovensko bode gotovo dobro govoril in leliko vse dopovedal in svojo pravico branil. — V obče, ljubi moji Slovenci! ne pozabite, da je v deželi vsigdar tisti gospod, kterega jezik se v pisarnicali piše in govori.
Pri njih je sol dober kup; kako bi to bilo tudi za 11 as dobro! Te dobrote bi bil vsaki
človek vesel; ta dobra reč bi vsako ženkico zadela. Sol vsaki potrebuje, neslano se jesti ne more. Dober kup sol je dobrota za vsakega po sebi in za vse vkup.
Oni morejo svobodno tabak (dulian) sejati, kakor hočejo; njim pride tako dober kup, kakor nam bukovo ali črešnjevo listje. To je gotovo dobro. — Nič ne smejaj se, ljubi moj Slovenec! — Ne reči, draga moja Slovenka: To ni nič, saj ga jaz ne kadim. — Glej, ako bi kdo vse denarje, kar se jih izda za duhan (tabak), samo v Slovenii, samo jedno jedino leto, zmenjal v tverde tolarje, bi to bila taka sila denarjev, da bi jih deset naj močnejših konj kumej zavleklo. Ali bi ne bilo desetkrat boljši, da bi vsi ti denarji vsakega leta pri nas ostali, ker je tako težko za vsaki krajcar?
Oni nimajo koleka (štempelna). Pri nas še le v kako pisarnico stopiš, bi že bilo dobro, da bi imel štempelj; vsaka svedočba(Zeug-niss), vsaki plačilni list ((juittiiiig), kerstni list (Taufscliein), ženitbeni Jist, smertni list mora imeti kolek; vsaki list politiških novin mora biti s kolekam zaznamenovan; vsaki gdor se, postavim na naše politiške novine „Slovenio" naroči, plača na leto samo za kolek 1 gold. 44 kr. srebra. Na vsakih kartah in na vsakim kalendru mora biti kolek natisnjen. Pri slovenski pratiki, ktera se v Ljubljani izdaja, se mora samo za kolek 3 krajcarje dati, to je toliko, kakor vsa pratika velja; založnikov dobiček, papir, černilo, tiskarina, vse vkup iznese le 3 krajcarje, kolek pa tudi tri. Tega vraga naši bratji Horvati in Serblji nimajo. Ako bi se mi ž njimi združili, bi se vsih teh težav znebili, in vsih njihovih pravic udeležili. Kdo bi to ne želil? Nemškutarji bodo morebiti nam trobili, da je za nas bolji, ako se s Horvati in Serblje ne sdružimo, da njihovih lepih pravic se ne udeležimo, da je boljši za nas, da imamo še za napred v pisarnicali nemščino in nemškutarske škercc, da sol, tabak in kolek še za napred prav drago plačujemo. Vendar ne bode jim nobeden Slovenec verjel, ako je količkaj pameten. —
Sdaj je tista vesela doba, da je mlačen veter popihnil, vsem Slavenam jedno misel dal, namreč: Vsi Slaveni so si bratji, in vsi Slaveni našega cesarstva se imajo po bratov-sko ljubiti in v jeden narod se složiti in sdružiti, to je: Ilirski Slaveni (Slovenci, Horvati in Serblji), Čehoslaveni (Čehovi, Moravci, Slovaki in Slezani), Poljaki in Rusini. Ta srečna misel se je po vsih slavenskih deželah našega cesarstva razširila, vsi izobraženi in razsvet-leni Slaveni v tej plemenitej misli živijo. Zato so v Zlatnem Pragu v početku Junia letaš se sbrali domorodci in razsvetleni moži iz vsih slavenskih rodov našega cesarstva, da bi se pogovorili, kako bi se moglo za srečo našega naroda poskerbeti in kako bi se vsi leti rodi v jeden jedini narod sjediniti mogli. Tam so vsi vkup složili in spisali jeden proglas na vse narode v Evropi, v kterim vsemu svetu oznanijo, kaj veliki naš slavenski narod namerava in kaj hoče. — Mi hočemo biti svobodni! Mi smo močen narod po številu, pa močna je tudi naša volja, močni smo po bratovskej slogi in ljubezni, klora se je med našemi plemeni unela, vendar mi ne želimo črez druge narode gospodovati, druge podjarmiti, temoč mi želimo svobodo za sebe same, pa tudi za vsakega drugega. Mi studimo in zaveržemo vsako kri-
vico in silo, po kteri bi jeden stan drugega, jeden narod drugega tlačil, silil, onegavil, mu pravico krajšal. Mi Slaveni črez in črez čer-timo in sovražimo vse pretenzie, predpravice in privilegie. Vsi stani in vsi narodi naj so jednako svobodni. Mi smo od drugih narodov mnogo, premnogo preterpeli, vendar se nad njimi za tega voljo maščevati nočemo, temoč podamo bratovsko roko vsim, kteri so pripravljeni, kakor mi, spoznati in resnično deržati popolno jednakost pravic glede vsakega naroda. Naše pravilo je: Svoboda, jednakost in bratstvo. — Blizo tako se v tistim proglasu bere. — Tudi so sotavili pismo presvetlemu cesarju, v ktero so želje vsih slavenskih rodov vzeli; tudi želje naše, ker so tudi Slovenci v tistim zboru bili. Še več važnih in imenitnih reči so nameravali dokončati, pa naglo se je začel hrup v Zlatnini Pragu, knez Windischgrec priburil s vojsko v mesto in je začel vstrelati s puškami in topovi (s kanonami). Zbor se je moral razjiti, da se drugikr.it spet sjide. Odkrito-serčno povemo: ko smo to zaslišali, smo se močno vstrašili... pozdneje smo pa spoznali, da s tem nismo še vsega zgubili; mi terjamo svobodo jednako za nas in za vse narode, to je pravica predBogam in pred ljudmi, mi se poganjamo za pravico; pravico pa ne morejo Nemci postreliti. — Mi se nadamo boljših, srečnejših časov za naš narod od te žlahtne in plemenite misli: da smo vsi Slaveni bratji, in da se vse slavenske plemena v našem cesarstvu imajo po bratovsko v jeden narod složiti in sjediniti. To misel tudi ne morejo ustreliti ne s puškami ne s topovi. Sloga slavenska in bratovska ljubezen med Slaveni se je po tem še le bolj unela; ker je pri tej priložnosti saj vsaki Slaven se jasno prepričal, kaj nas čaka, ako se ne sjedinimo, in kaj moremo od nemške svobode in pravice dočakati.
Sloga slavenska in medsebojna bratovska ljubezen se veselo razširjate med nami. Naši sosedi in bratji Horvati in Serblji so se prijateljsko sdružili na zboru v Zagrebu v početku Junia letaš, in tudi Slovenci želimo ž njimi se sdružiti, zato so tudi iz Štajerske in iz Krajnske dežele nekteri slovenski poslaniki v Zagreb prišli, da bi Horvate in Serblje prijateljsko pozdravili. Sloga in bratovska ljubezen je za nas vse sadaj naj potreb-nejši.
Dragi slovenski domorodci!
Pomislite, kako je bilo v Slovenii pred 6 letami. Domorodcev malo, in še ti brez vse posvetne oblasti, naš narod je politiško še tverdo spal, od slovenstva, od narodnosti itd. se je malokaj govorilo, pravopise in alfabete smo imeli Slovenci tri, kakor pravi abedarji (Abcschutzen), — protivnikov pa mnogo v vsakim kotu — in glej! domorodci, njih sicer malo, pa vsi goreči za srečo svojega naroda so se prijeli dela, so zbudili Slovence k ljubezni svojega jezika in naroda, so upeljali brez prepira, brez slovenskih učilišč, brez ukaza složni naš pravopis, vkljub vsim pro-tivnikam; na vsih stranih so se začeli pisatelji za kmetijske Novice oglašati; kjer je popred samoten živil, jih sadaj po sto verlih za domovino in za narod unetili stoji, kteri se serčno za vse poganjajo, kar je Slovencem potreba. Kaj je tem domorodcem tako silo in moč dalo? Samo to, ker so bili med seboj složni, jedne misli, ker so vedno prijateljsko in ljube z-
nivo vsi sdruženi za to potegnili, kar so za dobro, pravično in koristno spoznali. Kjer je sloga, jedinost, tam je moč; kjer je kristjan-ska ljubezen, tam je blagoslov (žegen) božji! Mi smo se tega jasno prepričali.
Dragi in mili Slovenci! sadaj je potreba, da se spet vsi složno, in prijateljsko, mirno, pa stanovitno dela primemo in to za sledeče reči:
Da se Slovenci v slovenskim kraljestvu (Konigreich Jllyrien) v Šlajerskej, in v že-leznej varmedii (Eisenburger Gespannschaft) naVogcrskim (njih 50,000), in naVenatskim (njih 20,000) sjedinimo vjedennarod, da bodemo imeli jeden obči zbor in jedno občo deželno vlado.
Da se v naših slovenskih deželah v pisar-nice in učilišče višje in nižje slovenščina upelje.
Da se v Slovenii v vsih javnih službah, pri vsih oblastih, duhovskih, civilnih in vojaških naši ljudi umestijo, kteri naš jezik dobro znajo in naš narod ljubijo. Mi jih že poznamo.
Da se Slovenci s svojimi sosedi in bratri Horvati in Serblji bližej sdružimo.
Da se vsi Slaveni našega cesarstva za jeden narod spoznamo.
Da mora naše cesarstvo ostati celo, nerazdeljeno, in popolnoma samostalno; da nema v njim gospodovati ne magjarski mi-nisterium, ne tisti frankfurtarski Nemci. V našem cesarstvu so naj višji: Bog, presvetli cesar in naša ustavna vlada.
Da so vsi narodi svobodni in med seboj jednaki. —
Domorodci radi se od teh stvari pogovarjajte, razlagajte in dokažujte, daje nam vse to koristno in potrebno, da so te naše želje popolnoma pravične in da jih zadoseči moramo. Kakor hitro se te misli in želje med na-rodam razprostranijo, smo jih na pol že zado-segli. Bog daj pravici moč! Matia Majer.
Kdo sc narbolj boji slovenskima jezika?
Tajisti se ga narbolj bojijo, kteri ga bi imeli v kanclijah ali pisarnicah rabiti. Pa tudi prav imajo, da se ga bojijo, zakaj slovenski jezik se jim zdi neznana zverina, ktera bi jih lehko požerla. Neznana zverina pravim, ker je ne poznajo, če so tudi rojeni Slovenci. Kakor stare babce otrokam od strašniga lindverja mnoge pergodbe povedujejo, kak je cele vasi, terge, ino mesta z vsemi prebibavci pokončal, kak ga nobena moč pod soncam vkrotiti niza-mogla, tak tudi neki uradniki in pisarji od slo-venskiga jezika govorijo, da ga nobena moč, nobena umnost pod nebam ne zamore spiliti ino vgladiti, da se ne da naučiti; da bo upelanje slovenšine v pisarnice strašne zmešnave naredilo, da so Slovenci nehvaležni in neumni, če se hočejo za naprej svojiga nerodniga jezika poslužiti, nemškiga pa zavrečti; so ja vendar le od Nemcov vsega dobriga in lepiga se naučili, le Nemcam imajo svojo vednost in umnost zahvaliti i. t. d. Ja resnično, dolge litanije imajo zmiram v vustah perpravlene, če jim kdo od perhodnib slovenskih pisarnic le besedico zine. — Namesti grajati, materni jezik zaničvati, ga neupileniga, nerodniga, vsakimu Slovencu tudi neznaniga imenvati—se naj na-tihania začno ga učiti, ino per vsaki perlož-nosti rabiti. Tako se bodo hitro z njim sozna-nili, se jim ne bode več tak strašno neopilen zdel. — Ni nehvaležnost, če mi hočemo zana-prej materniga jezika se poslužiti, — ampak velika dolžnost. Nemci ne bodo nič zgubili, mi pa bomo veliko zadobili, kader bomo vsvojimu jeziku svoje oprave poravnali; mi ne bomo namreč več podložni, sužniki bolj umnih Nemcov, ampak mi bomo njim enaki; svobodni bomo zamogli svobodnim roko podati. Ino temu se neki zavolj svoje nevednosti ino utraglivosti vpirajo, ino tajiste grajajo, ki za perhodno svobodo Slovencov govorijo ! Če take reve tudi
to ne gane, naj njim pa trebuh pove: da kdor rad slovenski kruh je, naj s slovenskim jezi-kam per Slovencih si tajistiga služi. — Kdor se še zdaj ustavla in upira, bo resnično od neznane strašne zverine — slovenskiga jezika — požert.— Nočejo se taki z slovenskim jezi-liam soznaniti, nočejo pa tudi službe zapustiti, iaj potem mislijo, za naprej storiti? Slovenski narod jim ne more perzanesti, jih nemore zastonj z svojim kruham tlačiti, če si ga ne bodo mogli zaslužiti, je ja že umnih Slovencov za-dovolj.	(Celj. slov. nov.)
Austriansko Cesarstvo.
Dunaj.
K. 22. t. m. Vsem je znan žalostni izid Selingerjoviga predloga, de naj deržavni zbor na našo hrabro armado na Laškim zahvalno pismo pošle, pride pak še enkrat na versto, in gotovo bode takrat tista stranka (Parthei), ki je nad mogočno in krepko Austrio obupala in edino rešenje v Frankobrodu iše, vojsko na Laškim pa in združenje Lahov z Austrio za nar veči krivico derži, ker Austrio oslabeti in nartesnejši oklenjenje z e-dino sveličajočo Nemšino zmorati želi, — gotovo bode vse slavne dela, ki jih je naša armada doprinesla, za grozovitnosti razglasila in tako od cele Evrope pohvaleno junaštvo lastnih svojih bratov ograjati in osramotiti skušala. Ako je tu vojska v resnici krivična, naj ti gospodje odgovorno ministerstvo zatožijo, ki vojšakam povelja daja, ktere oni vbogati morajo, in tudi slavno izpeljujejo. Njih djanje je gotovo hvale vredno. Vsi poslanci, ki se za Austrio resnično poganjajo, hvalijo te junaške dela, ali vendar se zamore zgoditi, de jih bode manj od pro-tivnih, in de tako vendar serčni armadi spodobne hvale ne izreko, kakor bi oni in njih volivci teli. Dobro bi tedej bilo, de se tudi iz naše Slovenije, kakor se je že iz več nemških mest zgodilo, zahvalne pisma na našo armado in zlasti na naše slovenske vojšake, kterih junaštvo se je sosebno izkazalo, složile in poslale. Ni treba opomniti, de bi se Sloven-cam slovensko pismo odpraviti tnoglo, zakaj domače glasove posebno rad sliši, kdor je dalječ v ptujšini. — Puntanje delavcov, ki se je bilo včeri močno bati, je narodna straža in straža za mestno varnost hitro vdušila in tako mir in red vterdila. Vzrok je bil razglas ministerstva očitnih del, v kterim se je plačilo ženskih za 5 kr. znižalo. Skušnje nemških katolčanov, svojo vero razširiti, kakor se kaže, ne izdajo mnogo; desiravno se veliko radovednih postopačev k tistim pridigam pritepe, jo bodo kmalo odmaknili, od kodar so se privlekli. Bog daj! Smo že marsikaj skušali, kar je iz Nemškiga prišlo, za to nas ne mika po ničemur, kar je per excellentiam nemško. Kar je njih; naj si deržijo! —
Od deržavniga zbora drugi pot.
Slovenske dežele.
* V Radgono so že večkrat Magjari došli vpraševat, bi li smeli tam prek po štajarskem na Horvate vihreti (morde se rudečih kapSe-režanov na meji pri Varaždinu bojijo). Tega sicer ne znamo, kar so jim nemški innemšku-tarski mestjani povedali; alj vi Slovenci pazite in nedajte se plašiti: požgite Radgonski most, ako bode potrebno, in tudi drugači se pripravljajte, da vredno sprimite magjarske do-brovoljce — Slovenci ino Horvati na Ogerskim se vsi do 50 leta morajo v orožji vaditi proti „Uircom", kakor pravijo. Duhovniki so jih iz prižnic spodbujevali: naj branijo domovino proti gerdim buntovnikom, naj branijo svoje žene, svoje otroke, katere bojo Ilirci vse pomorili, ino vse ljudi vAzio spodili. Jim bojo saj verjeli, kar jim to na svetem mestu pravijo itd. Nekteri so rekli, da so Ilirci njihovi bratje ino da oni nebodo nedolžnih morili ino ljudi svojega rodu preganjali; ino mahom so jih v Er-deseg odpeljali ino, kakor ljudstvu pravijo, obesili.	Vlastimil.
Štajarsko.
Iz Gradca.*) Pretresovanje na našem deželskem zboru 9. in 10. t. m. je bilo za nas Slovence zlasti Štajerske zlo važno, če ravno nam po volji ni dokončano. — Pogovorilo se je že do 12. §. (točke), ktera se tako glasi: „Na deželskem zboru, kakor pri deželskih sre-dišnih gosposkah se bode vse nemški opravljalo. Posamesni (Private) smejo tudi slovenske prosbe vpoložiti".
Naj poprej se oglasi pravočutni kom. sve-tovavec, g. Knaffl, rekoč, da v to nemore pervoliti. Ne bila bi pravica še dalje Sloven-com nemški jezik narivati ino njihoviga zav-darjati. K čemu samoraba nemšine? Kje je tukaj ednaka pravica ? — Na to vstane poslanec g. Jakop Kreft, kteri se je že popred vsigdar serčno ino verno za svoj kmetiški stan potegnil, ino povzdigne prav ostro ino domo-rodno svoj glas za našo narodnost ino naš jezik, po priliki tako govoreč : „Visoka gospoda! za svojo dolžnost spoznam se vstavljati 12. ino tedaj tudi pervi točki (§.) novega opravilnega reda za Štajersko. Cesarska beseda ino ustava obeča namreč namSlovencam glede narodnosti ino jezika ravno tiste pravice, kakor kterimu drugimu narodu; 12. točka pa nam oboje krati ino zatere, kerzapove, da se mora tudi prihodnič na deželskem zboru ino per deželskih središnih gospodskah vse po nemško opravljati, ino le posamesni sme slovensko pi-ošnjo vpoložiti. Taka postava ni ednaka pravica za nas, temoč protiustavna krivica, ker nas ino naš jezik spet nemšini podverže. To bi za nas ravno tako slabo bilo, kakor dozdaj. Spet bi ne razumeli, kar se na zbori ali per gosposki govori ali piše. Za tega volj<¥ prosim ino poročim, naj se mi Slovenci takošni austrianski deželi pridružimo, kjer se vse po slovensko opravlja, govori ino piše, kjer lehko vsi vse razumimo. To zadobiti smo mi Slovenci po Štajerskem, Koroškem, Krajnskem, Gorič-kem ino Primorskem že prošnjo z dosta jezeri podpisov do svetliga cesarja na deržavni zbor oddali, ino si prosimo, naj bi nas, ki smo v petere dežele razdeljeni, če smo si ravno ti-koma sosedi, tudi v eno, edino slovensko deželo zedinili.
Mislim, de takšna razdelitev ne stori nobene krivice ne našem cesarstvu ne naši deželi. Zakaj v cesarstvu ino cesarju zvesti ostanemo kakor dosihmal; slovenski ali mali Stajer pa še je komej 400 let per nemškem Štajeri, se torej lehko ino slobodno od njega loči, če je (ako za narod bolj prav. Za nas pa je bolj prav—ino nikomu krivica—tjetslišati, kjer vse zastopimo, k našim bratom po kervi ino jeziku. Slavni zbor! mi si tukaj prizadevamo srečo ino blagostan vstanoviti ne mertve dežele, temoč živega ludstva. Prav ino dostojno se mi tedaj zdi, vse tako poravnati ino popraviti, kakor je potrebam, ustavnim pravicam, ino pravičnim željam ludstva bolj primerno ino koristno. Za tega del je moja prošnja, de bi tudi 1., ki Štajersko edino nerazdeljivo voj-vodstvo proglasi, overgli, ino po mojem predlogu nas od nemškiga razdelili; če pa ne, se naj moj predlog v zapisnik postavi".
Čast ino blagor poslancu, kteri tako zvesto za svoj narod govori! Bi vsi takošni bili!
Hvale vredni g. Ivnaftl je te predlog terdno podpiral, opomnivši, de so tudi na Švajcarskem tako storili, meje po jeziku potegnili, ino vse Francoze v eno ino vse Nemce v eno, kar je naravno, prav ino vsem koristno.
Sedaj se živi prepir začne. Nekteri Nemci razumeli so krivo govornika, ker so mu večkrat govor pretergali, misle, da hoče tudi na Gra-škem zboru vse slovensko imeti; drugi, ako ravno krivico spoznajo, ktera bi se Slovencam godila, vendar v razdelitvo dežele ne pervo-
#) Ker je ravno zdaj tudi Koroški zbor v Celovcu, ki mende za Slovence čisto nič ne ve, bi prosili kakšniga prijatla Slovencov, de nam nekoliko obnašanje teh gospodov popisati blagovoli. Vr.
lijo. Žalosfno pa je, ker so nazoči (pričijoči) slovenski poslanci koristnost Kreftovega predloga premalo cenili, in ga ne le niso podpirali temoč se mu vstavljali!! Nekteri so clo ver-lemu domorodcu z a zlo vzeli, črez mero pa g. poslanec Lukežič iz Sevence. — Ali taka graja je hvala!
Po takem ni serčni govornik zmage dobil, če se ravno nikomur ni vplašiti dal. *)
Celjski poslanec g. Gurnik je vendar toliko pridobil, da se na slovenske prošnje mora slovenski odgovor dajati. •— Glejte, hotli so nam nemški odgovarjati!! kakor pred Madžari Horvatom. —
V" svoji zadnji sednici pa še je zbor nam Slovencam kaj hujšiga sprožil. Sklenil je, de se v čisto slovenskem okrozi, pri okrožnem svetovavstvu (Kreisrathe) more vse nemški opravljati! čujte Slovenci! To so ednake pravice ! Hvalevredno ino iskreno se pa g. Gurnik temu brani ino terdi, da more na Slovenskem pri vseh gosposkah vse slovensko biti, ali tudi on ne najde dovelj podpore — ino da tudi svoj odpor v zapisnik zapisati.
Škoda, de g. Krefta ni več tu bilo! čres to pa si neverno kaj misliti, de so clo neki slovenski poslanci, kteri še prav nemški ne vejo, sami terjali, da bi per našem okrožnem svetovavstvu morala nemila nemšina gospodariti!! KaJ j"1 je le motilo? Bomo se sami vtopivali?!
Hvala Bogu, ker je Graškim sklepam treba poterdenja od Dunajskiga deržavniga zbora. Tam je dosta Slovencov, bistrih, iskrenih do-morodcov, ki se bodo, kakor se smemo nadati, bolj skerbno, zložno ino serčno za čast ino blagostan svojega naroda potegnili! Bog daj srečo!	I)r. j. Muršec.
Hervaska In slavonska dežela.
Banska naredba. Posebne okolišine tirjaj°? de se varaždinsko vikši opravništvo pošt odpravnin de se v Zagrebu osnuje c. kr. kervaško-slavonsko opravništvo pošt. Za to prične to vikši opravništvo pošt v Zagrebu danas svoje dela itd.	Jelačič, ban.
Kakor je bilo že povedano, je prisegla pretečeno nedeljo narodna straža in sicer po-pred v našim jeziku, potem pa tisti, ki hervaško neznajo, po nemško. Lep dokaz je to našiga napredka, de jih je samo 10 po nemško priseglo. Ker mnogi še mislijo, de smo mi nazadniki in reakcioneri, neprijatli svobode in enakosti, podamo tu prisego od svetliga bana poterjeno:
„Mi prisežemo živimu Bogu, de čeino narodu, domovini, kralju zvesti in poglavarjam svojim poslušni biti; zarotimo se, de čemo o-sebe inprimoženje soderžavljanov naših v mestni okolici proti vsakim nepostavniin napadu braniti, občni mir in red ne zrušiti in ne pustiti, de bi ga kdo podkopaval; — zarotimo se, de čemo ustavo na podlagi svobode in enakosti deržav-ljanske z prosto voljo prostiga naroda našiga storjeno, kakor tudi narodnost in očestvo do zadne kaplje kervi nevstrašljivo braniti in za te tri 'svetinje radi nargrozniši muke in nar-strašniši smert prestati. Tako nam Bog po-
magaj
t«.
Slišimo, de se ima v kratkim 24,000 vojakov pri nas sbrati, in potem se bode gotovo naprej stopilo. —
Včerej je prišel potnik iz Zemuna, in nam je vesele novice iz vojvodovine serbske prinesel. Dne 11. t. m. je prišel iz Serbie v Pančevo verli junak Kničanin, in ž njim gre okol 5000 Serbiancov konjiki, in pešči, pod ravno tistim banderam, pod kterim je nevmerjoči Ivara-Gjorgje (Černi Juri) Turke mlatil. Vsi ti Serbi, izbrani junaki, gredo v pomoč svojim bratam in so oskerbljeni s vsem, kar je potrebniga. Povsod vlada najbolji duh in madžarske zmage so samo madžarske laži, z kterimi oni ostrašenim vojnikam serčnost dati skušajo. — G. Gjorgje
se v
Stratimirovič je izvoljen za vikšiga vodja, in v Banatu napeljuje Serbe podpolkovnik Bo-balič. Naši topolovaški Serežani so bili v Kar-lovcu slavno sprejeti in se za bratje Serbov derže, kir jih jako livalio. Koj pojdejo v ogenj, Serbli so vlovili grofova Sečena in Večeya, in nar beržej bosta obešena, kar jimata Madžaram zahvaliti; zakaj moramo represalije jemati, ker nas s svojim nečloveškim ravnanjem prisilijo. Po Sremu vlada povsod red in pokornost.
(Nov. herv. d. si.)
V	„Agramer Zeitung" preračuna nekdo, de zamore cela vojaška meja naravnost 148,000 mož na noge spraviti. Res jc to, pristavi, še vse premalo proti 200,000 glav, ki jih je madžarski zbor privoljil; samo ta razloček je, de so ti še le dovoljeni, uni pa že pripravljeni; zraven tega mora Košut teh 200,000 vojaškov še le iz pekla prinesti, in ako so ceste v pekel ravno tako revne, kakor sploh po Ogerskim, bi se vtegnili zakasniti, ker, kolikor se ve, dozdaj še ni nobene železne ceste v tisti kraj. In tudi provincialna Hervaška dežela, Slavonja in banat zamorejo 50,000 napraviti. Res je zopet, de nemarno 42 miljonov gold., in de jih tudi ne gremo v pekel iskat, ker je težavno od ondod jih prenašati, to de naš graničar je z malim zadovoljen in vajen na pomanjkanje. Z enim ldebani kruha in 3 dvajseticami bode gotovo Bravo dosegel, in on dobro ve, de je unkraj Brave dežela, ker se mleko in med (sterd) cedi; unkraj Drave so bratje Slavjani, ki ga ne puste lakoti vmreti. Zatorej urno naprej, verli Hervati! dokler še minister Košut Vukovarsko-Rečke železne ceste v pekel ne oberne, de iz nje pritovari 200,000 mož in pa 42 milj. goldinarjev in nas prepade; urno naprej! v 14 dneh dosežete Buda-Pešt in boste učili Košuta plesati; urno! mu boste dali nek-tere zapopadke o slavjanski gramatiki in mu tudi nekoliko zemljopisno znanost razširite, de bo vedil, kje de je Hervaška dežela, de ne bo več prašal: „kaj de je to Hervatija?"
Daliiiacia.
V	Dubrovniku izhaja od 5. t. m. nov ta-ljanski časopis za slavenske interese. Vrednik je znani rodoljub Dr. Kaznačič. Pervi broj, ki pred nami leži, ima za res prav lepe so-stavke. Naslov ima: L' avvenire. Foglio set-timanale, economico, p o litico, letterario e cotnmerciale. Cena po pošti za pol leta 2 11. 30 kr.
Ceska dežela.
Iz Prage. Naše politiško življenje se čedalje bolj zmaguje; že je tudi ganilo tisti del občinstva, od kteriga smo dozdaj mislili, de je duhu časa nepristopen, doseglo je namreč tudi krasni spol, ki se nam dozdaj ni zdel poklican in primeren za politiko. Ali začetek tega nenavadniga prikazka je že storjen, gospe in gospodične so jele očitno razodevati, de se hočejo vsiga vdeležiti, kar občinstvo zadeva. Dne 16. t. m. (spomina vredni dan za pražke gospe) se je sošlo vgostivnici pri nadv. Štefanu več ko 400 namestnic krasniga spola, de bi se posvetovale o protestu proti razglasu kneza Vindišgreca, proti kterimu so se že mestjani, zlasti pravdoznanci oglasili bili. Nar popred jih je povedalo mnogo, kaj je vsaka v binkuštnih dnevih preterpela; sosebno od ger-diga ravnanja vojakov; zato je bilo nasveto-vano, slovo dati vsem deklam, ktere se z gra-natiri pečajo. Vse se je lepo ravnalo in godilo, če prav gospe takih shodov niso vajene bile in na zadnje je bilo sklenjeno protest proti Vindešgrecu sostaviti in v ta namen je bil zvolen odbor, ki ima ta spis zložiti za prihodno sbiraljše 18 dne. Ta dan je bil prebran protest in izvoJen odbor od 6 gospa, ki ga v Dunaj poneso. Tudi je bilo predloženo, de bi družtvo iz gospa in gospodičen osnovalo učilnico za dekleta, kar je bilo prijeto z veliko pohvalo; tudi je bilo govorjeno o stanovitnim (bravnim) družtvu za gospe in gospodične.
Družtvo „Slovanska Lipa" jc imelo sejo 18. t. m. zastran narodne nose; ker čisto češke noše več ni, je bilo treba gledati na druge slavjanske, zlasti na hervaške in polske obleke; zato je bil izbran poseben odbor iz umetalni-kov, pisateljov, gosp in dopisateljev, (ki bodo v imenu odbora drugim slavjanskim znanim umetalnikam in literatam dopisovali zastran narodne noše).
Ogerska dežela.
Iz Karlovca 13 t.m. Za začasniga komandanta terdnjave Varadina (Petervvardein)
*) Kako ostro jo Graškim novinam preseka, njih bere v soboto 19. t. m. broj 153. Pis. | pride c. k. konzul za Serbio, Majerhofer. Gra-j
bovški je poklican na Dunaj. Iz Dunaja je zaukazano, de se imaVaradin vsedajnim boju Serbov proti Madžaram neutralno deržati. — Nj. sv. patriali Josef kakor glavar serbskiga naroda je te dni banu Jelačiču pisal, de naj se odkrito in glasno izjasni; ako v resnici misli z Serbi proti Madžaram delati, in ako hoče, de naj jim pomoči pošle, in pa sam tudi na Madžare vdari; ako pa noče, neha vsa zveza med Hervati in Serbi. Zdaj bodemo vidili, kakšen mož je Jelačič in ali zasluži zaupanje in vero naroda, kakoršna se mu je dozdaj dajeta.	(Beograd. Nov.)
Iz Zemuna 14 t. m. Zvedilo se je, de so se naši pred tremi dnevi pri /Šentomašu in Futogu z Madžari počili; Madžari so iz Fu-toga otirani in Futog je spaljen; odšentomaša, kamor so se bili Madžari zagnali, so bili odbiti, v selo Jarak prepodeni. Tudi v Karlovci so serbske straže Madžare premagale.
(Beograd. Nov.)
Po ravno teh novinah bi bil ban Jelačič z odločbo 6. t. m. Madžaram zadni čas od 14 dni postavil, v kterim naj njegove 3 že oznanjene pogoje primejo, ako ne, de bodo Hervati sami boj pričeli in nad Madžare planili.
— Glavni odbor serbskiga naroda v Kar-lovcu je dal na znanje, de je kupcam na Dunaju, v Bernu, Pragi, Gradcu itd. napovedal, de ne pride nihče iz doljnih podonavskih dežel in tudi noben ptujc, ki bi skozi serbsko vojvodovino iti mogel, vPešt na somenj Ivana Kerstnika mesca Velkiserpana; in de bode namesto tega Peštanskiga velki somenj vZemunu od 10—23. Kimovca.
Pervi madžarski minister Batjan zavkaže z razpisani na vse oblasti med Donavo in Dravo, de naj se naglo trume dobrovoljcov iz narodnih straž nabero in z orožjem obdajo, ker je baron Jelačič začel okoli Varazdina veliko armado spravljati, ako ravno je obljubil, de bode vojake od Hervaške meje stran poklical, kakor hitro bode tudi madžarske trume se nazaj pomaknile; kar se je tudi zgodilo.
Lomliardsko-heneško kraljestvo.
Korl Albert ni šel v Turin, ampak je pri armadi ostal, ki je nekoliko pomnožena bila. Iz Padove se zve, de Benečani ne puste Pie-montezam, de bi po vgovoru stran šli. Tudi terdnjava Osoppo je kervavo bandero razvila in se je oglasila za Benetke, ktere imajo zdaj odkar je sardinski kralj premagan, zopet republikansko vlado.
Sardinski admiral Albini je v Benečanskim pristanu ali luki, pa mende neče priznati 110-beniga vgovora ali pogodbe med Badeckim in Piemontezi, dokler iz Turina novic ne prime.
Iz Florence se zve, de je veliki vojvoda Toskanski obljubil, za meč prijeti, ker je bil sardinskimu kralju iz rok izdert, ter de hoče pripomoči, de se Italia ptujiga jarma osvobodi in odrejši.
G. Bossach je 14. d. t. m. Rocca d'Anfo osvojil. — Baron Welden je bojnimu ministru na znanje dal, de je bil 15. t. od papežovih pooblasteneov Marini, Corsini in Guarini v Bo-vigo povabljen in de so se vse razpertije, ki so bile med njim in papežovo vlado vstale, z lepo poravnale, in de so sploh se prijazno pogovarjali. —
Maršal Badecky je ministru oznanil, de so vojšaki II. odseka mesta Varese, Como, Lecco, Sondrio in Bergamo obsedle brez odpora. D'Aspre se je podal proti Brescii, odkodar se je piemonteski general Griffini z svojimi nazaj pomaknil, ravno tako tudi general Durando. Četerti odsek (oddelik) je obsedel Piacenza in Parma, Peschiera je tudi v naših rokah.	(w. Z.)
Ptuje dežele.
Nemci.
Frankobrod na Majnu. „Frankfurter Oberpostamts-Žeitung"1, ki se nekoliko za časopis noviga nemškiga ministerstva imeti vte-gne, se jezi čez sklep naše vlade, de se bodo nemške kokarde samo v službi za nemško zvezo nosile, ker bi to kazalo, de so austrijanske barve nad nemškim ter tako le pristavi:
„Ako se hoče Austria na nemško deržavo naslanjati, kar je že na Laškim storila, ker je vojsko večidel z vojaki nemške deržave (Reiclistruppen) in z nemškimi dnarji peljala, mora nemško središno oblast (Keiclis-gewalt) častiti in spoštovati." -— Le modrujte lepo Nemci po svoje!
Ifinsia.
Vratislav 18. t. m. (A O. Z.) Pripoveduje se, de je Varšava bombardirana; ravno tako se je zvedilo, de je v Petrogradu in v Moskvi veliki punt se vnel; Car de je, pravijo, v Kronštadt pobegnil.
Tir e p o 1 i t I & fc i e 1.
Iirallii pregled evropejskili narodov.
(Konec.)
IV. Germansko pleme.
Razširjeno na zahodu zraven Slavjanskiga prebiva pleme Gemansko od nekdaj v Evropi, in se razdeli na tri glavne veje, ktere so: 1) Nemci (okoli40 mil.) z neštevilnimi na-
„. ropi. sem g ( ki so že odvmerli), Švabi, gorni in doljni Nemci. Holandci in Frisi imajo posebno narečje.
Veliki del teli Nemcov je slavjanskiga izvira in je bil že od časa Korla Velikiga in Henrika Leva do sedajne dobe malo po malo ponemčen. Tako se je zgodilo z Pomorjanci in z vsemi deželami na izhodnim bregu Labe in Zale, kakor so: Branibore ( Brandenburg), celo Silesko in clo tudi Kraljovec (Konigsberg); zadnič prebivavci sedajniga kraljestva Sak-sonskiga, od početka Vendo-Serbi Mišenski; v njih ustih je nemšina tako prijeten glas dosegla, de je bila za pismenski jezik vzeta, kakor to sam Adelung odkrije. — še dozdaj se je ohranil v teh ponemčenih deželah spomin slavjanskih prededov v rodovinskih in mestnih imenih, kakor jih tam sosebno plemstvo ima, in pa poglavitne mesta p. r. Berlin, Draždane, Lipsko, Mišen (iVleissen), Vratislav, Devin (Magdeburg), Vojniir (Weimar), Boztok, Ko-štrin, Sverin, Strelice itd.
Tako si je nemški živel (element) tudi na Češkim in Moravskim, sosebno po 30 letni vojski mnogo krajev pridobil, in zapadnim Slavjanam, ki bi rekel na polotoku slavjanskim žive^ z veliko nevarnostjo protil
pr
V splohnim zaplavanji zahodnih slavjanskih dežela po Nemcih se je še dozdaj ohranil mali otok Vendo-Serbov v obeh Lužicah, v gorni in doljni, kakor je že rečeno bilo.
3) Skandinavi t. j. severni Germani (okol O mil.); razdelijo se na več vej, kakor so Staro-Normani, kterih ostanki se na otoku Iz-landi najdejo, Danci, Norvežani in Švedi, med kterimi ima vsak narod lastni pismenski jezik.
3) Angličani. Ti se sicer po izviru ger-manskimu plemenu prišteti zamorejo, po sedaj-nim jeziku pa bolj k romanskim narodam slišijo; angležki jezik je namreč mešanina staro-germanskiga in romanskiga živla od 13. stoletja sem.
Okoli 24 milj. ljudi v Veliki Britanii imajo angležki jezik za materni jezik. Zraven tega pa gospoduje v zamorskih deželah, sosebno v severni Ameriki. Angležki jezik ima veliko vsestrano literaturo.
V. Arnauti.
Arnauti, Albanesi ali Arbanasi ( ali, kakor se sami imenujejo Škipetari) so nasledniki divjili Thrakov in Makedoncov. Število njih je okoli 2 milj., prebivajo na balkanskim polostrovu med Iliri in Greki.
VI.	Kelti.
Stari Kelti ali Gali so bili od drugih, sosebno germanskih narodov do narzadniših kon-cov zahodne Evrope pritisnem", kjer so se še njih ostanki obderžali, kakor so v Bretanii (Brejzari) v Valesu (Kimri), na Irskim in Škotskim (Kaledonci).
VII.	Baski.
Prestari prebivavci v Pirenejih, kterih m al ostanek do % milj. znese. Njih čudni jezik (eskuar) se toliko od drugih evropejskih loči de so v njem nekteri neko podobnost z ame rikanskimi jeziki iskali.
VIII.	Turkomani.
Turkomani ali Tatari, desiravno narod a siatski, se mora vendar omeniti, ker v izhodni Evropi prebiva sosebno med slavjanskimi na rodi. Vendar se mora opomniti, de niso vsi mohomedanski stanovavci v Evropi turške kervi, ampak samo poturčeni Slavjani, Greki itd. ki se pa ko Turki obnašajo.
IX.	Pleme Čudsko.
('nilsko pleme tudi imenovano finsko uralsko ali seversko je imelo nekdaj splo iine: Skiti, in šteje okoli 7 milj duš. Večidel jih prebiva na severnih pokrajinah, in sicer Lopari ali Laponci, Čuhonci ali lini inEs stonci pod rusko vlado.
Druga polovica uralskiga plemena so Mad
žari, edini narod med Severanci, ki se je proti jugu podal in ko otok med večidel slavjanskimi narodi stoji. Madžarov se šteje okoli 4 milj., ki sploh pod austrijansko vlado na Ogerskim in v Erdelju živijo. Dosti jih med Madžari, ki se za Madžare prodavajo, ako ravno so slavjanske ali pa nemške rodovine, in se nesramujejo clo imena premenjavati.
(Iz Ceskiga.)
SSovanska Upa v Pragi.
I.	Slovanska Lipa je družtvo deržavljanov, apravljeno k obudenji in vterjenji politiške
zavesti'iz slavjanskiga pogleda, in k dosegi dušniga in materialniga napredovanja in terdne zveze vseh slavjanskih narodov v austrijanski deržavi. Namen in konec Slovanske Lipe je izrečen v pet členih, kteri so:
1)	Ohraniti konstitučni princip (ustavno načelo, pravilo) v narširši razsnovi.
2)	Bdeti (čuvati) nad izpeljavo enake avice obeh narodnosti v uradih in šolah.
3)	Varvati samostalnost Čehov, Morave in Silezie, zlasti proti napadu nemške zveze.
4)	Podpirati vzajemnost med vsemi slav-anskimi rodovi.
5)	Odpirati nove ceste za domačo obertnost in teržtvo do slavjanskih dežela, zlasti na jugu.
II.	K tem ustanovi:
1)	Glavno središe v Pragi z lastno zborno hišo, ki bode obsegala pisarnico, bravnico
in govornico.
2)	Osnovanje podružnic (filialnih družtev) po slavjanskih deželah.
3)	Osnovanje in povišanje knjigarnj in »ravnih družtev.
4)	Zjedinenje z drugimi družtvi in podobnimi napravami.
5)	Založenje lastniga časopisa, imenova-niga „Slovanska Lipa", ko očitniga srednika med družtvain in občinstvam.
G) Naprava narširšiga in nar marljivšiga dopisovanja.
7)	Popotvanje.
8)	Shodi, sbiraljša itd. V čitavnici (bravnici) se bodo znajšli poglavitni časopisi vseli slavjanskih jezikov, in imenitni letopisi in dnevniki drugih narodov, in vse važniši nove pismenske dela, ki se vtičejo slavjanskih stvari. Sčasoma se bode knjigarna napravila.
HI. Člen Slovanske Lipe more biti vsak jošten deržavljan brez razločka stanu. Vsak člen plača na mesec 30 kr. in se zaveže, s vsemi vrednimi sredstvi pomagati k dosegi družtveniga namena.
IV.	Vsaki člen ima pravico, kadar se mu zljubi v družtvene izbe stopiti, vsak sme v družtvenih rečeh predloge storiti, njemu se na znanje da vse, karkoli družtvo počne, in ima glas pri očitnim ravnanju.
Vsak člen prime vstopni list za imenovane izbe.
V.	Družtvo izbere iz pravih udov odbor 50 glav, kteri si izbero med seboj starašina (predsednika), dva namestnika, dva tajnika in denarničarja — in pa ude za vsako sekcijo.
Sekcij ali odsekov (oddelkov) je pet, storjenih po členih, v kterih celi konec družtva počiva.
Odbor ima celo znotrajno opravništvo družtva, prejema nove ude, poda svoje svete ali predloge in o njih odločbo stori. Odbor je družtvu odgovoren za svoje dela. Znotrajno opravništvo in vse ravnanje Slavjanske Lipe se godi v češkim jeziku.
VI.	Slovanska Lipa opravlja svoje strožke iz plačila svojih udov, iz dobrovoljnih priklati teh udov, iz prineskov vseh žlahtnih rodoljubov, in iz zneskov časopisa in družili započetij
V Pragi 24. Velkitravna 1848.
J. P. Šafarik, starašina Lipe Slovanske
3)	Je bilo govorjeno o novi veseli igri Goljufani stare", ki bode v kratkim igrana.
4)	Je bilo sklenjeno, COO iztisov slovenske knjižice z podobami zoper terpinčenje žival, zastonj (po 10 istisov na eniga) med gg. duhovne in učitelje razdeliti.
5)	V listu 172 časopisa „ Austrijanskiga Lloyda" od 38. Maliserpana se bere sostavek z nadpisam: „Glas iz Krajnskiga o ljudstvih austrijanskiga Cesarstva in o u-stavodajavnim zboru" z znaninjem G. F., v kterim se tudi slovensko družtvo v Ljubljani obrekuje in černi. Slovensko družtvo, svest si nar čistejših in občnokoristnih namenov in jerzadetij, se noče tolikajn ponižati, de bi neumnim!! bledenju zmešaniga podpiliavca le z eno besedico odgovorilo, marveč je sklenilo, de bi se nesramnim natolevanju enkrat vokom irišlo, pisavca (in dokler je on neznan, odgovorno vredništvo časopisa austrijanskiga Lloyda) zavoljo hudodelstva obrekovanja za tožiti. Je bila tedej ob enim naproše-na c. k. mestna in deželna sodna oblast v Ter-stu ko začasna oblast v tiskarskih zadevah , de naj v ti reči dolžnost svojo opravi in vredništvo imenovaniga časopisa k oznanilu storjene pritožbe primora. Slovensko družtvo se je naveličalo z nesramnimi podpihovavci, ki se še dostikrat ,,domorodce" imenovati derznijo, po časopisih prepirati se, hoče tedej za naprej le pri sodbi pomoči iskati. Družtvo, ki se tako važnimu trudu za domovino izroči in ki vse stranske interese čerti, ne more terpeti, de ji ga vsaki nepošteni „glas", kakor se mu ljubi, gerditi smel. —
De je ta pritožba v resnici na pravi kraj oddana, spričuje sledeče oznanilo v listu au-strianskiga LIoyda :
Nemško vredništvo Lloydoviga časopisa je prijelo od tukajšne c. k. mestne in deželne sodne oblasti oznanilo v laškim jeziku, de je proti njemu od slovenskiga družtva v Ljubljani zavoljo sostavka v listu 173 pod nadpisam „Glaš iz Krajnskiga" pravda začeta in je tfidi opomneno sleileči oglas v laškim jeziku natisniti:
„La societa slovena residente In Lubiana ha portato denuncia in data andante ali' i. r. Tribunale civico provinciale di Trieste qual Giudizio in oggetti di stampa a carico delta Redazione di ipiesto giornale per contravven-zione alla legge sulla stampa mediante 1' arti-colo inscritto nel giornale medesimo dd. 38 luglio p. p. al foglio 173 sotto il titolo : Eine Stimme aus Krain".
Cio si annunzia sopra eccitamento del sud-detto i. r. Giudizio inesivo alla domanda pro-postagli dalla parte denunciante.
Opomba. Prihodnič se bodo podajale razlage čez odborne seje slovenskiga družtva na
IS a k 1 a g a
čez odborne seje slovenskiga družtv v Ljubljani 39. d. Maliserpana.
1) Dve in dvajset slovenskih pesem je
bilo izročeno g. Blazniku v natis po kamno rezili napravi v dveh zvezkih. Ta zbirka bo na svitlo prišla pod našlo vam: Slovensk gerlica.
3) Je bilo odločeno za bravno izbo, kje bodo slavjanski in nemški časopisi na ponudbi položeni, čitavnico kmetijske družbe od 9—13 in od 3—6. porabiti, dokler se čitavnica v nalaž najeto izbo ne prenese.
konec sledniga mesca.
Nekoliko o Bosni in Serbii.
Bosna in Serbia so predstavljale nekdaj južno slavjansko carstvo in zgodovina (histo-rija) obeh dežela se je v raznih pretekih v eno zlila. Pervo razdeljenje teh dveh dežela se je dogodilo v^dpvetim stoletji po pervim kristjanskim knezu Budjmiru, ki je svoje carstvo' na dva kosa razdelil in zahodniga po imenu Bosno po namestnikih ali banih opravljati dal, ki so malo po malo k taki moči prišli, de so se čisto viksimu gospodarstvu Serbie odtegnili". Ali že v sredi leta 1137 se je mogla Bosna verhovnimu opravništvu Madžarov vkloniti, dokler ni serbski car Stepan Dušan po srečnih vojskah k veliki moči in časti pridši, vsredil4tega stoletja pri velikim razprostra-njenji svojiga carstva tudi Bosne pridobil. Kadar je ta car po dolgim življenji iz tega sveta odstopil, razpade carstvo njegovo in tudi ž njim združena Bosna v veliko množico namestnikov, kterim je Murat II. po svoji slavni (za Serbe nesrečni) zmagi na Kosovim polji malo po malo vse pobral in tako se je razširil Islam do Save.	(Podunavka.)
	v		v	
v	Ljubljani		Krajnji	
Militi kup.	19.		li.	
	Velikiserpan.		Velikiserpan.	
Srednja cena 1 mernik.	sold. 1	kr.	solil.	kr.
Pšenice domače .	2	12	2	5
» banaške .	—	—	2	12
Turšice......	—	—	1	18
Sorčice......	—	—	1	40
Reii.......	1	29	1	27
Ječmena.....	1	6	—	—
Prosa......	1	45	1	37
	—	—	1	28
	—	49	—	52