»a knji Mee Gel ^SoJcjjffeL TFTS lili lsdaie ofcrejni ».ibci Sociaiističzib iva« delovnih liudt » Trbovljah — ure|u|e In odgovann uredniški rdboi - Odgovorni ©rednik Stane Sufttai Tiske Mariborske Mskdfti« • Ma-ib^ru - Nas.ov uredništva m oprave-•Zasavski rednik* Trbovhe I. uprave rude« k s - Račun prt podruinir« Nerodne b^nke * Trbovljah 6I4-T-146 — List lzbe|a vsako soboto — Letne naročnine «(X) din, polletne 200 din 'etrtletoa 100 din. mesečna <0 din -Posamezn* ttevUke 10 du> Rokopisi o >ra|o biti v nredničtvu najkasneje vsak torek dopoldne te Hh ee vračamo 8«re. 25 Trbovlje, 25. junija 1955 Leto Vlil Končna ureditev Novi okraj Trbovlje bo imel 114.513 prebivalcev, 124.174 ha površine in bo po velikosti na šestem mestu v Sloveniji Odbor *a organizacijo oblasti 1* 17.203 prebivalcev in 20.782 živi 114.523 prebivalcev, od te- , - ------------ ■ »pravo Ljudske skupščine ha površine. ga: 70.581 ljudi ki delajo v ru- . r I® družbeni plan osnovni I* Slovenije je končal razpra- Sedanje stanje OBČINE TR- darstvn, gradbeništvu, prometu, ‘"-str™ment gospodarske poUtike 1,8 • nevi apravno-teritorialni BOVLJE se ne bo spremenilo, obrti in drugih panogah indu- in nu^no P°* razdelitvi. Zakonski predlog, W Ob predlanskem popisu je živelo atrije. Kmečkega prebivalstva pravočasna priprava, M ko v kratkem obravnavala tukaj na 5728 ha površine skup- pa je 43.942. Iz tega sledi, da uredl. j ™ vskladitev podatkov repubUška Ljudska skupščina, bo 16.595 prebivalcev. bo imel novi okraj pretežno in- ° V?®J dejavnosti na področju predvideva v Sloveniji 11 okra- ^ova občina Videm-KKkn ho dnstrijski značaj. ™ »zdelava končne- k_______. . .. . . ”ova.ODCma viaem-nrsKo m ... ga predloga . družbenega plana, »v, med Bitmi tudi »kraj Tr- sestavljena iz sedanjih upravnih Kot Je znano, bodo 1. sep- tako da bi že v začetku ■elto formiral izse- občin Leskova« pri Krškem, tembra začele delati v vsej naši prihodnjega leta lahko delo ne-Bjev Krška in Trbov- Raka, Veliki Trn, Vldem-Krško, državi nove občine in okraji, ^teno što n^rej ** • del Artič, in sicer k. k Pesje in Novi organi oblasti — okrajni p_- wj «wnJ,a ,Li_________,u BODOČA OBČINA BRKZl- naselje Dolenja vas iz k o. inobčinski ljudski odbori bodo ga^el^ki^ora biti mfravUeno CE bo imela 25.730 prebivalcev Dolenja vas občine Podbočje, jzvoljeni fa sedanjih občinskih v sorazmerno kratkee^času, pa is 27.146 ha površine. V to ob- Občina Krško meri 16.664 ha, in okrajnih ljudska —- p ” * ----- To pomeni, da bo okraju Trbovlje iz Naj omenim samo kadrovsko vprašanje, ki ga v tem času pospešno rešujemo, in sestavo družbenega plana za leto 1956. Ker je družbeni plan osnovni Branko Ivanuš bevlle, ki .. r suiamicrno anuKem času. pa ne smemo pozabiti na politične ^?J°ee na terenu. V razpravi in teritorialnem ob- •amaa |avtiuua, v *o var---------------— —— * 16.664 ha, Briše in Pečice Iz sedanje ob- Hrastnik pri Trojanah Iz ob- Qmj9n3i|l čtue Podsreda. V to občino se «ne Trojane ter naselje Sklen- el^S^ln vključijo tudi naselja Vinji vrh drovec (del) iz občine Podkum. n ** bi okrajnega ljudskega rZrZrLunta ob- Občina bo imela 16.632 ha po- v nafl,C^jih “»* Vest o nenadni nesreči tovariša BRANKA IVANUŠA v Parizu nas je vse globoko presunila. Ko je na čeln delegacije jugoslovanskih letalcev odpotoval 6. t. m. v Pariz, je pred nekaj dnevi osvojil prvo mesto na doslej največjem mednarodnem letalskem rallyju. Po tekmovanju se je udeležil Se kongresa Svetovne letalske zveze. V nedeljo, 20. junija, je v bližini Pariza preizkušal neko francosko letalo, ki je kmalu po vzletu iz neznanih vzrokov strmoglavilo na tla S tovarišem Brankom je bil tudi francoski letalski učitelj. Oba sta se smrtno ponesrečila. Branko Ivanuš se je rodil 27. novembra 1919 v Veliki dolini (okraj Krško). Bil je sin napredne učiteljske družine Študiral je v Mariboru in v Ljubljani, vendar zaradi gmotnih razmer študija na gradbeni fakulteti ni dokončal marveč se je zaposlil na železnici, kjer je že leta 1941 začel organizirati narodnoosvobodilno gibanje med železničarji Organiziral je več sabotažnih akcij. Od leta 1941 pa vse do njegove aretacije leta 1942 je deloval v Centralni tehniki. Leta 1943 So ga v Ljubljani obsodili na dvanajstletno ječo. Leto pozneje je bil na posredovanje Rdečega križa Slovenije izpuščen in je kmalu nato odšel v partizane, kjer je bil med vodilnimi organizatorji službe državne varnosti, po vojni pa je bil do svoje prerane smrti svetnik v Državnem sekretariatu za notranje zadeve LRS. Z vso požrtvovalnostjo pa se je udejstvoval tudi v letalstvu In strelstvu. Za svoje požrtvovalno delo na vseh področjih je bil odlikovan z Redom bratstva In edinstva L stopnje, z Redom zaslug za narod n. stopnje, z Redom dela II. stopnje in z Redom za hrabrost Tovariš Branko je bil rezervni podpolkovnik JLA. predsednik Glavnega odbora Letalske zveze Jugoslavije in podpredsednik Svetovne letalske zveze. Med svojimi sodelavci in tovariši je bil zelo priljubljen zaradi svojega odkritega značaja in bistroumnosti ter razgledanosti Njegov lik nam bo ostal v trajnem spominu. Slava mn! vršlne in 14.122 prebivalcev. seči h postale nova velika naloga. Razen tega pa se poraja v zvezi z novo organizacijo občin in okraja še vrsta drugih nalog. lokalistični špekulantski pojavi (primer Trojan). Možno je, da so taki ali podobni pojavi v posameznih primerih še pojavijo. Družbene organizacije, zlasti Socialistična zveza, morajo takoj oceniti nastalo situacijo in se resno zavzeti, da se morebitna nasprotna stališča vskla-dijo s potrebami In interesi celote. Slavko Grčar Emblem mesto Trbovlje Proslava štajerske brigade VDV in Vrbovška vas iz sedanje občine Podbočje. V OBČINO HRASTNIK M V novem okraju je 184 kata-vMječlta sedanji občini Hrast- stiskih občin, ki merijo 124.174 aik, Dal pri Hrastniku in na- ha. Na tem velikem področju »rije Stric is občine Radeče. Občina bo štela 9257 prebivalcev ha imela 4938 ha površine. Ktinčnl predlog za občino Radeče predvideva, da m bodo tu »družile sedanje upravne obči- stfagsasaj s^-ssrvsas: sr ss?s;?,r.rt *“• -*• ^ - ssartus tar »*vi*S5Z prebivalcev. pripravljati na proslavo 11. ob- mijo v Radmirju. OMfae Senovo bo obsegi* letnice ustanovitve brigade. v nedeljo zjutraj ob 8. uri »edmUl "Pravni občini Bresta- Stalni odbor, ki ga sestavljajo bo v Radmirju sprejem patrulj, j? Senovo tar k. »- Lesko- Mirko Matko-Stajere, Avgust nato bo zbor bivših borcev bri- _ _ nfc dS BlJ^lmel^ho n?" gade Ob pol 9. uri bo odkritje lenjem in cvetjem, kot v času J?, obalne Blanca. Imela bo Brane, Franc Slapnik - Boris, spominskega kamna v spomin nartizanskih i#»t Hostninn nkr*. ^prebivalcev in 8716 ha po- ^*v“"Zdc"J^- ^ranc Fe- na ustanovitev Štajerske briga- sile hiše in slavnostni prostor. „ »»-Toleda Franc Ivanuš-Vencelj, de VDV Zatem bo brigada od- Pripravljalni odbori v oosa- Predlog za OBČINO SBVNI- Kovac-Brane in Jože šla na konec vasi, kjer bo slav- meznih krajih bodo poskrbeli A predvideva, da se bo formi- J°~?L°roi*n jc kreVk» zgrabil nostni del. Glavni govornik bo za odhod na proslavo, organizi- *** ia sedanjih občin Bučke, ** ustanovitelj brigade narodni Zadnja — —*-----’ * ’ • - — Ljudski odbor mestne občine Trbovlje Da se poudari revolucionarni ta rodarsko-industrijski značaj gade VDV, marveč vsej Zgornji Savinjski dolini, ki jc tako tesno povezana i življenjem in bojem brigade VDV. Po vsej Zgornji Savinjski dolini, pa tndi drugod, že razpravljajo o proslavi brigade VDV. Radmirski fantje se pripravljajo. da bodo postavili visoke mlaje. Dekleta bodo z ze- našega mesta, Je Ljudski odbor mestne občine Trbovlje na svoji slavnostni seji, dne 1. junija 1955, na dan občinskega praznika svojega mesta po 78. členu Zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Ur. list LRS štev. 19-90/52) sprejel S KLEP da se kot emblem mesta Trbovlje od tega dneva dalje upodablja znak ščltaste oblike, ki je zgoraj zaključena s silhueto Triglava in je dvobarven, tako da je na zelenem polju spodaj upodobljen naložen voziček premoga, iz katerega na rdeče polje sega dvignjena pest med dva tovarniška dimnika. Ljudski odbor naj ima ta emblem izobešen pri svojih prostorih ter naj odtisnjenega uporablja na svojih dopisih, aktih in kuvertah in prav tako pri. poroča uporabo tega emblema vsem družbenim organizacijam in društvom. Tajništvo ljudskega odbora mestne občine se pooblašča, da ta sklep izvede ta javno razglasi na krajevno običajen način. Trbovlje. 1. junija 1955 Predsednik: Alojz Dular ^ »as os^MUJIll VUUUI UUl/BC, Sevnice, Studencev, ***** pripravljalnega Zabukovja, Krmelja k* ?Jbora- ki so ae je udeležili tu-“Unče (razen k. «. Leskovec, zastopniki občinskega od*— Kožno in Stranje) ter k. o. Clr- J* ZB Ljubno, je bila v ne hi upravne občine Rakov- {*»• J“”Ua, na Ljubm n.ifc- . —zednjega novomeškega S J» b1flo naslednje: Občina Sevnica bo trne- GUvna Proslava brigade bo ------- »»un™ rali prevozna pripravljalnega heroj Franc Stadler-Pepe, nato dobno Ja n JaIaSIH L. _ — — •. 1 i• • • i v > ___ sredstva in*po- v nedeljo, 7. avgusta, ob S. uri dopoldne v Radmirju v Savinjski dolini, kjer je bila 25. av- 155 STROJNEGA MIZARSTVA *nstf {944 ^ Z e 1 ^ v TRBOVLJAH ikT^hr^ia vAv .^J”- Spominski kamen, visok nad V TRBOVLJAH ska brigada VDV. Partizanske dva metra, ki je naročen v Gra- slavje pa ne bo le v Radmirju, nltni Industriji Oplotnica, bo Veliko Prizodevonio i_5*° «e je razvilo danadnje Strojno ltoa2*v° v Trbovljah Je zna-. • Pravzaprav sc v celoti še Za to bodo poskrbele partizanske patrulje, ki bodo že 5. av-susta zjutraj odšle na pot k nekdanjih operativnih sektorjev proti Radmirju. Tako bo patrulja 1. bataljona odšla na not le revirjev, patrulja 2. bataljona s Kozjanskega, 3. bataljona s Pohorja, 4 bataljona pa k -----v Koroške. Patrulje bodo vodi!! . raavilo, saj se še danes uba- nekdanji komandanti bataljo-ril.^^peštetimi proizvodnimi in nov: Stajerc. Boris, Mali, Be-vprašanji, ki Jih uspeš- ----- pa bo govoril tudi prvi ta’ edini Odbor Štajerske brigade VDV komandant Štajerske brigade se je vestno ta z veseljem po-VDV narodni heroj Tone V ra- dal na delo, vsestransko raz-tanar-Antonesko. Na proslavi predel svojo organizacijo in po-bL>St^_Se£ u . pa ae ne ukvarja ort v/**** v0 podjetja ta upravni marveč tudi delavski bon .v*8 kolektiv Kaj naj- v0iJ ot®*Jcoča delo ir dober razhod Nedvomno !>rc- del~Z ~x*n<'8a obrtniškega iz-fgkjVbJa Izdelkov na tnduetrij-v tr^tin dela PodJetic da?" izmenah Prav bi bilo, ned^L86 °ddelk- ločlU, kar bi h®1! omogočilo ne- mret podjetja Je -* ^»lanovi tl brigado za a, kar b . Jo In de._--------------- ■ffaku v ostalih dveh od- Pospešilo delovni pro- JeuT^j^je težave Ima pod-taatno '^tno sušilnico ki je P°djetiaPr51,ajhna za potrebe tem ciL T,° 56 zlasti sedaj v * k zelo težko do-le« in ga le tre- ^na*W^niKtrebno 28 to znatnih , TudT‘ »edstev. ^ffdn' plačniki povzro-^dJetJu vrsto težav A. K njamin (Tomo, Pajev Zvone) za komandanta patrulj pa je bil postavljen Milan Kranjc Brane. Ob zaključku šolskega leta v Krškem Lepi reza tali Kakor povsod, tako ««j tud na krški gimnaziji zaključili letošnje šolsko leto Uspehi v šoli so bili zadovoljivi: od 351 dijakov jih Je uspešno zaključilo 267, kar znaša 76,75 odst. Dijaki 90 vse šolsko leto marljivo obiskovali šolo, žal so Mii tudi lani nekateri bolan!, tako da znaša šolski obisk skupno 95,48 odst Neopravičeni izostanki so bili zelo redki Na krški gimnaziji Je sedaj deset oddelkov Najboljši uspeh so dosegu dijaki IV razreda. Na šoli je 15 odličnjakov, prav dobrih. 147 dobrih in zadostnih. Razred ni izdelalo 84 dijakov, od katerih Ima 48 dijakov pravico do popravnega izpita Ostali bomo morali razred ponavljati. 6(1 45 ( soče mlotfit} l/ud Oo lelos končat o učno dobo. Hostati o kvalilictrnn, delavci-mojstri na svojih 'troj h. V učne delavnice pa bodo prišl nov pu/enct V nedeljo, 19. junija, so v Konjšici slovesno odprli Kulturni dom. Kot uvod v slavnostni dan so že v soboto zvečer zagoreli kresovi po bližnjih hribčkih, mornarji so pokali v noč in raznobarvne rakete so razsvetlile nebo nad Konjšico Lepo nedeljsko jutro je že zgodaj privabilo obiskovalce iz bližnje in daljne okolice v Konjšico. Otvoritev kulturnega programa je bila ob desetih, ko je vse navzoče pozdravil tov. Janez Leben. Posebno toplo je pozdravil pokrovitelja prireditve tov. Martina Gosaka, predsednika okrajnega ljudskega odbora Trbovlje, okrajnega sekretarja ZKS. tov. Viktorja Kovača, okrajnega sekretarja SZDL, tov. Janeza Jesenška, ln 'ajndka Ljudske prosvete Tr-bolje. tov. Lada Levca V imenu mladinske organizacije je govorila Mira Leben, ki je orisala v svojem govoru celoten potek gradnje Kulturnega doma in se zahvalila za izdatno gmotno pomoč Ljudski prosveti Slovenije, Glavni zadružni zve. ti Slovenije, Okrajni ljudski prosveti Trbovlje ta Okrajnemu iudekemu odboru Trbovlje Posebno priznanje je Izrazila fožetu Kladlvarju in Ladu Levcu, ki sta največ pripomogla da stoji danes v Konjšici kulturni dom Seveda ni pozabila tahvale vaščanom to mladini, ' letošnje leto organizirata društva, vendar so se odzvali telovadnici Brežicah število telovadcev? Vsi rudarji prijeten odpočitek v omogočiti čim večjemu številu 'življenjem le iz Sevnice in Artič, toda na- Tudi stadion še ni tak, kot bi prav dobro vemo da je v Bre- zimskem in letnem času. Nada- rudarjev in njihovih svojcev vzlic temu je nastop uspel, ml- bilo želeti. Radi bi ga uredili acah precejšnje število vajen- lje je podružnica v dogovoru z ietni oddih v planinah ali na slim. kvalitetno Kar se pa tako. da bi se na njem, lahko sfce_ kme&e Ln delavske mla- Republiškem odborom rudarjev nx>rju. se je sindikalna podruž- dine. In kako bi to mladino Slovenije pošiljati svoje člane niča odločila, da bo letošnje leto Okoli 800 hektarov zemlje bo razlaščeno v zvezi *praviu T telovadnico? Namesto, da pohajkuje naokrog, igra kar- regulacijo Sotle in gradnjo železnice te in piiančuje. V zvezi z relacijo Sotle to aprilska Jugoslavija se za to ^^o* torist^je za družbo to 8(7 hektarjev zemlje. Prejšnji je storila vse, da bo končno organizaciji LM kot pri ZK, teden je bila na terenu komisi- enkrat vendarle rešeno tudi to delovnih kolektivov ostalih gospodarskih področij. S G. Lepak ,Reklam-seroisa‘ D. V. tudi v Počitniški dom rudarjev tudi svojcem svojih članov po- _____ na Izlakah nad Zagorjem in na vrnila del stroškov, in sicer v bi si krepila Bled. kamor bo tudi letos od- isti višini kot članom Ta sklep bo nedvomno šlo večje število rudarjev na je naletel med rudarji na zelo oddih. velik odmev, saj se je v pičlem ' ... , Glede na to pa, da so si ir.no- tednu priglasilo nad štiri sto ali POVpfOčna SOlSKa FlalO gi naši rudarji želeli, da bi svoj Slanov in svojcev za oddih samo na i.Aonrn nrvih razrpdflV __________________ ____ _ letni dopust preživeli ob morju, na otoku Krku. Zaradi tako ve- Q3 Uten a P Ž^caj bf ta nadobudna mladina je sindikalna podružnica rudar- likega števila priglašencev bo OSPOVIie SOlO izgubljala svoj dragocen čas za jev letos stopila v stik z upravo morala sindikalna podružnica Vs} Trboveljčani smo se raz-razne neumnosti, ko bi ga lahko hotela »Slavija« v Omišlju na poskrbeti ' še za večje število veseim ustanovitve novega nad- dosti boljše izkoristiti pri telo- otoku Krku in z njo sklenila postelj. O tem vprašanju so na 3etja »Reklam servis«. tipali vadbi, telovadnica vabi in zdrav pogodbo, s katero bo hotelska podružnici že razgovarjalt. ven- amo da bodo odslej naši re- uprava skozi celo sezono odsto- dar se Se niso zedinili, ali naj klamni oglasi, razni lepaki in podobne stvaritve malce lepši to okusnejši. Zal danes ni tako. Malone vsi lepaki, zlasti tisti, ki vabijo Trboveljčane na razne prireditve to proslave, ne zaslužijo tega imena. Menda bo povsem držala ugotovitev nekaterih Trbovelj- Solskega leta je konec, tor- To pa še ni vse, v avgustu bo OLO Krško prispeval 1,600 000 (Janov, da bi njihovi otroci ki Odšlo iz krškega okraja 100 dinarjev, Zavod za socialno za- obiskujejo razrede osnovnih šol, j. . - - ... Knjig spe otrok v Crikvenico v dom Via- varovanje 1 milijon, nekaj bo iste naoravili mnogo lepše in _ , . . d°bn5 Pesem todi v .naših ^ do jeseni. Vsak, prav vsak dimira Nazorja 30 jih bo od- prispevati če Okrajna zveza okusnejše. ®® c^ru^ln ^»^^^se^preko trgovinah. Tudi tamkaj nimajo otrok ^ veseii počitnic; sedaj gj0 v Schaffberg pri Dunaju, DPM, Glavni odbor ZL, nekaj Kaj je torej ja, ki je ugotoviti kulture zem- uereče vprašanje ljišč. ki bodo prišla v poštev pri novih gradnjah. Po razgovoru našega dopisnika s kmeti je želja vseh prizadetih, da bi pokosili še seno to pospravili pšenico to rž, ker bodo nekateri kmetije izgubiti se pritožujejo, ker ni petdeset-skoraj 1 ha posevkov. parskih novcev v prometu. Cč Da je regulacija Sotle nujna, gospodinja kupi pol kilograma nam dokazuje, da so že v časih govedine, ptiča 125 din, ako pa stare Avstro-Ogrske izdelali na- kupi dvakrat po V* kg, pa da _ — — črte za njeno regulacijo, pred- za to 63 din. To je dvakrat _po y 11U Zakaj ni 50-parskih novcev v prometu Gospodinje iz Spi. Hrastnika duh je le v zdravem telesu... Iz krškega okraia tabori en* e 'n v kolcnile nad 600 otrok Kapele pri Dobovi 50 par več. Kaj mislite, koliko dinar jev je to skozi celi mesec pri številnih gospodinjah? Po- občrnskega odbora RK Kapele 50-parskih novcev. Ce tega dro- =” v^ “ ----------* ------ 510 v ocnuilucIK W1 MJr“* vxla"u wwr JC stvari? AU najiskreneje zahvaljuje tako biža ni na razpolago, so gosoo- *«= rtThn’vr»>elia~~ieer~ih kooonja ~ V r»letnih mesecih tričaku- itodT'ali ‘na"oDravliajo" to delo I^dti5e£a klw a tornif*6 ^ v ^ . 3*. . na pretek. Zrak. sonce m voda jejo le še lepega vremena da z naglico in brez potrebnega za- ža Krško, kakor tubrr pitne vode bodo uredili dosedanje Javne vodnjake. Letos bo usposobljen vodnjak pri osnovni šoli v zakotu Dela onrnvlti '•omunalna uprava e Mračno pomočjo LOMO Brežice ln Okrajne higienske postaje Krškem. Z usposobitvijo Črpa M Sča bodo preskrbeli z dobro pitno vodo tudi okolico. lervmh ohetrjev Jugosla ^ jmo (epQ va)tni,m v resnici besedi In gibu pilota, ki pojav dalo vrsto naloa z name- ft * vleh stranl’ tdaf »nočne/« n/uje izletnikom komplicirane nom da dvtane nninihn .Vnim.i- tdaf *pef ,oit grmenje motorjev, dele notranjosti aparata Zares, ri^awssiws tuu^sfarjssi siauras« ss& Izletnikov je bilo vendar moinei- socialistične domovine Hraber, ie kot hrumet, motorji Vsi so ponosen, dostojanstven, napeto sledil/ vsak’ besedi vodi- Med tem predavanjem priha-ta. Cisto tesno s o s, silil v gtu- jajo in odhajajo skupine letaj po to ln naprezali ušesa, da jim nit svojih sluibsnlh nalogah. Skupi- naloge sod predvsem organri*o-ci/a poučnih predavanj, ekskurzij, obiskov vojaških garnizij, semkaj štejemo nadalje razne marše, strelska tekmovanja in podobno. Nedavno so tud senovški te* zervn: oficirji priredili uspešno ekskurzijo o bližnjo letalske garnizijo. Takšnih ekskurzij nameravajo napravit še več Svoj poučni program šele obogatiti s pl' sani m In zanmivtm praktičnim delom. * Nabito poln TAM rezerula/oo /« zapil na široko, moderno betonsko cesto In se ustavil ob pbo mvmjm IMMSESM MEBK ______ __ ne uide. — Malo dalje so meha- na »rezervnih« rez ne ve, kaj bi vhodu na letališče Mlad zagorel «<*' preizkušali motor vellkan-kapetan je prijazno sprejel sku- «*• srebrne ptice Na vsako stran pino trideset rezervnih oficirjev, 'ki •*dla mehanika m prope-ki so poskakali se ugotavlja zdrroafoeno stanje pilota. Pa tudi vrednost aparata, kf se zaupa letalcu, je velika, zato »e o vrste pilotov Izbirajo res najsposobnejš Tako pripoveduje in pojasnjuje zan mtvostl kapetan, ki je ie sam neštetokrat kriiartl s svojim letalom po nebu, kt je potegnil ie zo vzletno ročico na/rathčne/Sih aparatov. Danes ima prost dan, zalo nam utegne ose razkosati. M nogo je stvari, kt bi jih žele/! tovariši še videti, toda čas beži In treba bo končati obisk. Z dovoljenjem komandanta se skupina rezerontii oficirjev vzpne na obok* opatovaJn'stolp, kjer so montirane antene radio oddafnl-koo In sprejemnikov, S tega mesta se neprenehoma kontrolira letenje, ugotavlja moč vetra ter stanje almosjerskth razmer. Od tz soparnega 1» se le zavrtel Najprej polago- aparati, lom spet mojstrsko pr\- no sllš pogovor pilotov ki lete ozračja v avtobusu In , polnimi ma< potem Pa trse hitrejs In <- - --—*• prst vdihavali sveto lutranjo ser hitreje. Brzina obratov /e dosegla po, ki je oznanjala lep jun‘j%ki določen maksimum Zdi se, do bo strogo določenem redu prlhalaio gega Toda slišijo se med seboj, dan Njihov prihod le bil natan- atrion zdaj m zdaj poletel s me- eden za drugim na vzletišče Še kot da so v en) sobi, ne pn v ne- _ tu se dajejo navodila ln preko opazovala m gledala, toliko je te- radia odgovarjajo no postavljeno ga naenkrat — tu se te uvrščajo, vprašanja. V melem zvočniku po-prlptavllent za nov vzlet novi leg deiurnega oficirja se razloč- aparati, lam spet mojstrsko pri- no siti poqovot pilotov, ki lete ' ~ . e" nrav stajajo novetn novo skupin, morda nekje v oddaljenosti V le tol.' Srebrno bleščeč, avion, v desetin kilometrov eden od dru- loDO ledine. Grob« zidsr^ Ojstro, železnico, svoj vrt itd. Učenci to učenke osnovne šcrle so pa razstavili svoje šolske zvezke, risbe ter Izdelke pouka ročnih del. Zlasti učenke so pripravile prav lične pletene in šivane izdelke. Vsi so pri delu pokazali mnogo pridnosti 'n samostojnosti. Starši so videti, kaj učenci vse znajo in zmorejo! mnogi so si tudi ob tej priložnosti prvič ogledali ureditev nove šole na Logu. Solo na Logu in razstavo 91 Je ogledal tudi zastopnik tov-Sergeja Kraigherja, starešine SIOJ, tov. Stankovič iz Beograda. ki je novo šolo ter razstav® ocenil kot lep primčr vzajemnega deti kolektivov hrastn®® industrije, podjetij to prosvetnih delavcev. J. K- Gradbena dejavnost v Senovem Gradnja rudniške 6ewtetanv' ko odrejen ln žare, so bil• točni sta, čeprav je čvrsto zasidran na Tudi dlscipTna sodi v njihovo de- tleh Moč zračnega toka je tako lovno področje, zato niso hoteli 'itoa, da upogiba celo oddaljeno malo ln ie se dvigajo v grmenju pregledni tročn- višini. in bleščečem siju, ki sv odb-la od njihovih kril Z desne pa »ri- ža muditi te priložnosti, da jo po- drevje Nekdo preizkuša moč fe* hala « končane^ naloge nazaj «*u kaiejo na delu. prime dki° je'dMUl' i° eečlmf Mejo, še se spet v‘dl propeler, za drugim, še en krog nad leta- ga vetra, vendar ga tkoro polni v travo Počoat se obrati zman1- ptna lepo zvrščenih aparatov V strogem redu se odvajajo eden ponagaialo pr takšmh Izletih, kt se počas, ustav, Preizkušnja priskočilo na pomoč Rano junij- »• končana. sko sonce je skoti č',lo modrino Simpotlln, e/»cir iett da bi neba, brez slehernega oblačka. *kup'na jttdela čfrr^oeč^ Trudi^se, tople larke po Iličem ter nato vte n ie ln niie — is rahel dotik s zemljo in ie te zaorte kolesa na trdih tleh. Tu so — vsi Se tn ie bi »rezervisti« gledali In itrmell. toda čas obiska je odmerjen Se topel stitk rok o zahvalo pritožnemu vod'ču, nato pa skromna slovesnost pred poslopjem komande. Rezervni oficirji so to pot poklonili p spomin na svoj obisk aktivnim tovar šem o oošlljalo svoje tople torke po *> "»” »okaše čtm več. Od Šol- v* v brezhibni disciplini, orostornem vojaškem aerodromu *rt.°d« do prehodnih In bor Srebrni sij aparatov, ki so st-Ji benlh letal, ose je treba obiti, o dolg’h. nepreglednih vrstah uta/ najnujnele le treba vedeti o pripravljeni za vzlet, se je skladno ulemal z modrino neb o in 'fe- čemer tovariš It »rezeroe« dojeno travnato površino ter belimi *l*l niso vedeli natonkosti. Za-notnšntcoml. nlmanjr pa le vefkansko Tesno »Done« It delovni dan.« fe to- se strnejo nkmn kobme na vsa-1 čel pojasnjevali kapetan, »moral ko stran kril modernega borbe- „ doi»č«nein redu. vofskl mlnlalurno darilo, ki naj v določenem t i. ^ Sp0mtnja na ta dan. Mata kovinska rudarska svet lka s po- NI lahka naloga bti P svetilom rezervnih ol,clr/ev-ru- fasn/ule kapetan Dve url leta-njo 1'ztčno in tlačno zelo izčrpa teh aparatih Mnogo le tega, o pilota. Zanj le to poln In težaven TAM fe spet zabrnel, toda to- »iihl• Zato tudi ni vsak kos krat pel/e nazaj malo tet ji tovor, temu poklicu Pilot mora biti po- telil prav toliko, kolikor so re polno mo zdrav Zdravje naših te- zervnt oficirji poetall bogatejši z talcev le stalno pod nadzorstvom znanjem, ki go s/ ga pridobil1 na zdravnikov. Pred irak m poletom tej zanimivi ekskurtjt. K- lopo napreduje. Groba — - deti gredo že h kraju, nedavn rili tudi streho, ter P ^ čeli z ostalimi notranjimi _ stavbe. Z dograditvijo te h®e lepo izpopolnjen del SenoVW okrog sindikalne dvorane. trefono celoto pn zaključuje di akoraj že dograjeni dom, pri katerem delo rru,r gasilcev zadnje čase zelo J1"*, potika. Gasilci žele, da bi največ opravili do svojega TLji Ja v juliju, ko bodo prazno^ 25. letnico društva. Ali si poslal naročnino ** iiM mur S sestanka SZDL terena USPEL PRAZNIK L6 tako n a d res! hmutniskih ^ Ena od večjih prireditev je bila premieri operete »Včasih se ~ tudi otvoritev propagandnega zgodi«. T* JI O A A M i i/ 81 17 Na sestanku, ki ga je prejšnji nar poročal tudi o gospodarski Predsednik gospodarskega od- j®*®** L^T^nn^iTr^t« nri" Mri ieM ^vseh ■ ADUKIi*AIJV JSTv^v.JL®d?iaTn0lti trbor!lSke tfineJn b°ra r PU^r i«/ diskusUi ilfl^ SoS2f^du“«^ h^« —------------------------------™™ orna v Trbovljah v dvorani kra- njenih komunalnih problemih, seznanil navzoče o delu na ce- kpkxno ijvliento članov te in slovesna otvoritev tabora „-v« . , ■ ... •^Prd^Tvk T°T .^enŠk^,je E'‘d!U or' St‘ iB ZaJetifU« po6lovanfa t'go!" za ^vzgojo naše3 mladine izredni Dopoldne in popoldne so tekmo- Blaha ^red^ pa je k n^.*ifSta \bZ'lie tOV" ? fV‘ Sanizacijsko poročilo. Na terenu ske poslovalnice, mesnice in se pomembne organizacije Se po- vale ekipe vseh vodov rodu , navzoče domačine in ko Rorštnar obširno poročal o Dobrna je v SZDL okrog 900 drugih potrebnih lokalov. Na- ^et>en poudarek je dalo prire- v štafetnem teku. orientacij- Naglasil je da eunanje- in notranjepolitičnem članov. Iz poročila sledi, da je dalje je tov. Puntar sporočil. ditvi dejstvo, da je prevzel po- skem krosu in postavljanju šo- ^d Umnega hrasta« s položaju. Predvsem se je dotok- bila organizacija zeij agUna pri da je v novo urejenem Domu kroviteljstvo nad tem taborom torov Tekmovalo je 33 ekip “J® n^iom m usnehi nrido- nil obiska delegacije SZ v na- raznih prireditvah v počastitev SD »Dobrna« dograjena tudi in razvitje rodove zastave tov Kot gostje so v teku dneva pri- hil°J. lik „Ied i(fg ^ si državi in omenil pomen de- desetletnice narodne osvobo- kopalnica, ki b0 razen članom Sergej Kraigher, starešina vseh speli še taborniki rodu »Črni . ,om , nadaljujejo ter ta- Klaraclje, ki sta ,K> skupno ob- ditve. Člani So se številno ude- športnega društva na razpolago taborniških .n izvidniških or- diamant« iz Trbovelj in druži- . ,. . }d j taborništva Nato je Javilj delegaciji Jugoslavije in ležili proslave 18. obletnice kon- tudi ostalim prebivalcem Do- ganizacij Jugoslavije, ki ga je ne »Tri smreke« iz Sevnice razv;| novo zastavo »Temni Sovjetske zveze. Nadalje je gresa KPS na Čeblnovem. sode- bme. Vsekakor je to lepe pri- zastopal na prireditvi podsta- Tekmovanju je prisostvovalo hrast„ v imenu pokrovitelja to- Predsednik seznanil navzoče s Kovali so pri prvomajski sloves, dobitev za kraj ter je ta poteza reši na izvidniških vodov SrBi- tudi domače prebivalstvo, ki si yariša Sergeja Kraigherja ter splošnimi političnimi problemi nosti itd. Letošnje leto je imela športnega društva vredna po- je tov Stankovič je tudi čez dan ogledalo tabor ‘jzroyi tovarišu načelniku v »vetu in o sodelovanju naro- organizacija 12 rednih sej, na hvale, saj Dobmčani doslej ni- v soboto popoldne je prispel in apoznaI° živlienje v njem fcanžku Nato so pripeli na za- dov na načelih aktivne koeksi- katerih so odborniki obravnavali so 'melj v bližini kopalnice. v Hrastnik zastopnik starosto Zvečer ob 20 uri se je zbralo stavo spominske trakove: za stence. Omenil je potovanje vse važnejše politične ln gospo- Potrebno je končno, da teren- tabornikov Jugoslavije tov. Ser- na bregovih nad dolinico Dovče okrajni komite LMS tov Škr- maršala Tita po Indiji ln Bur- darske probleme na terena, po- ska SZDL Dobrna z boljšo or- geja Kraigherja tov Stankovič okrog 2000 gledalcev Taborniki jan«. za Društvo prijateljev mi, Kardelja po Norveški in La- sebno pa sv skrbeli za socialno ganizacijo pritegne čimvež član. jz Beograda Ogledal si je ta- vseh treh rodov so spustili za- mladine tov Malovrhova za dije Sentjurčeve po Belgiji ter šibke člane, ki so nekajkrat do- stva na sestanke Socialistične borni prostor, taborniško dru- stavo. Ob zvokih koračnice ru- LOMO Hrastnik tov Stane Pomen teh potovanj. Poudaril bili razne podpore. zveze. S. G. štveno sobo in steklarno, zve- darske godbe »Svoboda« I iz Brečko za kolektiv »Potrošili- je pomen obiska burmanskega Blagajniško poročilo ugotavlja, Hrastnika so prišli v tabor tov ka« tov Jože Kozrrvos. 45 spo- predstavnika vlade U Nuja v da posamezni člani ne plačujejo Stankovič kot zastopnik tov minskih zlatih žebljičkov so Paši državi in gospodarski spo- redno in v lijločeiti višini čla- ___ • *____ ■ S * Sergeja Kraigherja, tov Stane nato zabili še vsi ostali pred- razum, ki sta ga podpisali obe narine organizacije. # 1 1VF1 #1 #EW IjF 1 Brečko, predsednik mestne ob- stavniki društev, člani kluba državi. Posebno je dal poudar- V diskusiji so navzoči obrav- #|ll 11 I 1111 V I B B B M ■% M cmo Hrastnik tov Tone Kle- rodu »Temni hrast« in glavarji *a sedanjim odnosum med Ru- navali razne probleme svojega * ■■■ • W m ^ starešina rodu »Temni družin rodu. si jo in Jugoslavijo. V notranje- terena. Predvsem so govorili o , .. , .. , . ... ... . ... hr^t,’ Lepo in uspelo slovesnost je političnem pregledu je govornik potrebi dograditve ceste na Do- 0 prOIZVOdfiJI TUdlllka Zagorje V minulih 200 letih re*ši kot zastopnik ZB v Hrast- Mkljual pr0gram 0b slav- seznanil navzoče o bodoči ure- bmo. kjer so zaradi pomanjka- ... - . ____. nostnem ognju, kjer so sodelo- ditvi komun in obširno poročal nja potrebnih sredstev začasno Za dvestoletnic, rudnika Za- 239.680 ton, NajboU Pa » * ^ka, o^ahh vati: godba »Svobode I iz e delavskem samoupravljanja in ustavili dela. Glede na to, da *orf 80 ™ed rudarskS , P7>l?rodnia ?*,.1Ka Hrastnika, gostje taborniki iz raznih družbenih organih. k.t pa je ta cest, neposredno v strokovnjaki rudnika rjavega 1946 do lam, ko s« rndarj, na- tov_Cantek /^Portu-al tov ta^iki domačini, n. m- o zboru nroiirraialcev o zvezi z otvoritvijo novih trgov- Premoga ugotovili, da so zagor. kopali skupno 4,161.600 ton pre. Stankovič« o stanju v tatooru_ Posebno pozornost je že na-vlogT šolskih odb^^Srtu Im. Stih lokalov v kraju, se bo tudi j=ti rudarji v« obstoja na- moga, ali letno 462.100 ton, S^^v^h^nShh tob^ n.ajm,1aj-!ih tabornikov, če- trošnikov, inšpekcijah Itd. Po pričetek poslovanja teh nujno k»P»ll skoraj 23.000.000 ton pre- ti tega sledi, da so ™ki ^ je b^nad ^ ^UZme ”MraveI'; poročilu, ki so ga poslušalci paz- potrebnih lokalov na Dobrni «*»• r«dar,i v času «1 leti^ 1848 do itov, a jih jebilo naci sto a> ob tabornem ognju položili ijtn. cnpAmHau ti j. p..«! Thkaonii er-.v ti _^_ai n.i»n.i'u «i juin ij** 1954 iidkopsli 18,634^11 ton» v » pozuisviicrn govoru stfl t3'boniifeko obljubo, mvo spremljali, je tov. Boršt- zakasnil. Kako je ^ proizvodnja? klmj Semnik pa od leta 1918 rešina domačinov tov. Tone K uspelem taboru priredite- do leta 1940 77.689 ton premoga. Klemen orisal delo članov rodu. ljern čestitamo in jim želimo še Riidarii čestokrat s”s^^toshras*- nuuarji vcMUKrai ^ sjts i* __ X Xii. . _ * 1(_ no 65.802 toni premoga. . ". _ vključeval delavsko mladino Stflnnvanicl/p hičp Jj0 nOSl 10 ZaSCltnih ^ te,ea časa je proizvodnja 300.000 ton) ln izračunali, da je ]tob^€doVtoriajtotič° in iznlpH 7annrifl UV/UljV nenehno rastti. Od leta 1880 do šio v izgubo 3,500.000 ton pre- ^XUvi£ 80tiaHstiČ- 10 IZ9,ed Za9°rJa 4 • _4 'es uporablja tudi za prage konca prve svetovne vojne so moga, nenpoštevajoč velike iz- mogoča Naj se ra tem mestu spom- jim globoko spoštovanje in prvega mesta v Sloveniji za jamski opaž nadalje ««e ta prostega £a‘a predvo.jaškim mladincem da se nim še skrbi in razumevanja iskreno javno priznanje saj so Komandir centra: Slavko Kunej *°*c Stok Korotan: (Nadaljevanje) V NOČNEM VRTINCU n toejetimi podatki se je Tone nemudoma na Popi na Dobrovlje, kjer jc taboril I štajersk _ la.Uon Na sestanku v štabu bataljona — pr: “tii so bili komandant Rudi Knez-Silas, komisar i> ,s Cižmek-Bor in komandir prve čete Alojz k^'ner'Veličko — je prizadevni aktivist Lojze v . l~'Tone razgrnil načrt za napad na rudniške in Pori*Ske ol)jekte v Hudi jami in Rečici. Ko j m je »k r-°bn° razčlcnil ‘■vojo zamisel za predlagano Dron’0 80 Partizanski voditelji sprejeli njegov a,°q brez slehernega pridržka vcrH°dslvo bataljona se ie s*cer odločilo za napad, je ■ r bataljon ni mogel takoj na poti v načrtu šk "ael dYe nuin' akciji pri Zagorju in v Morav “akt *lni Odložitev predlagane akcije za štirt-“lisl *dn’ Tone,a ni motila. Stel s: je celo v dobro, Sp‘, • da bo med tem časom Ninkovlč pozabi! na a?c* in ho manj verjetno, da bi uspel partiza-*ai podtakniti, čc bi imel kakšne zle namene pub|'Vrl[avo- Tone! Julija pa na svidenje v tvoji re Za n« sl' . >e zaklical komandant Silas, ko ic Tone •val Dobrovlje t6r ,® 8® le Tone, ki m bil samo sposoben sekre :n odtuelaven aktivist temveč tudi drzen partizan P“k'ir i or9»nlzatot, vrnil na področje Rečice, je brata t na zvezo najboljše zaupnike To sta bila dnmpz ,vaa 'n Konrad Kajti« ter Ivan Kladn k, po Nj^ e Krempuž z ilegalnim imenom »Raubš c«. Hud; ;le nar°6:l, naj sc zanimajo za razmere v tako d °u ‘™ Mečici ter mu takoj sporeče vsako še o stan; °bno spremembo v dolini. Dnevna poročila lu * Hudi jami pa je Tone dobival tudi od rudarja Dušana Poženela, ki je bil vedno najbolj na tekočem o razmerah na rudniku Po dveh tednih je b i Tone na poti iz Hrastnika v Rečico Na |avki pri »Raubšicu« jc sreča! dva kurirja I štajerskega bataljona Prvi mu je pomolil n smr š*«ba « -noroč lom da se bataljon S Komandam I ila/trBke-ga bataljona Hudi Knei. Silaf ln ko. mtsar Bon« C‘imtk-Bor približuje Gozdniku. Tone le ves vesel in srečen takoj napisal odgovor, da so priprave za akcijo končane ter določil javko na Šmohorju Kurirja sta po polnoči odšla v svoj bataljon, Tone pa je zjutraj poslal na izvid v dolino svoje zaupnike Ko so se opazovale: vrniti, so drug za drugim poročali: »V dolini Rečice m Hude jame ni prav nič novegal« Naslednje jutro je od Vranskega prispel I šta-terski bataljon ter se nastanil na samotni domačiji prj Šmohorju kjer ga je pričakal sekretar Tone. Bore; so bili od večdnevnih pohodov in stalnih spopadov z Neme: sila izmučeni in sestradani 2« več dni se niso odpočili, naspali in pošteno najedli Zato si ie Tone zelo prizadeval, da jim je preskrbe! dovolj hrane Kmeti jc nagovoril, da jim jc odstopil rejeno telico kmetica pa je napekla goro kruha. Brž ko je bilo živinče razkosano, &o partizani pekli, kuhali in jedli, da je bdlo veselje. Ob tem partizanskem prazniku eo se borcem kar iskrile oči, samo od sebe sc jim jc smejalo. 2e dolgo niso bilj tako razigrani in veselih Hc. Drugi dan je Tone spet poklical na zvezo svoje zaupnike iz doline in jim naročil, naj še ( enkrat odidejo v Rečico in Hudo jamo ter ugo-tove, če ni tamkaj kaj novega. Ko so se vrnili, so povedali sipet samo eno, da je stanje v dolini normalno. Popoldne so imdti v štabu bataljona sestanek. Na njem so še enkrat do podrobnosti proučili načrt za napad, kako bodo razdelili svoje sile za izvršitev določenih akcij, kaj bodo poškodovali ali uničili, kaj napravili z ujetniki? . Na koncu so sklenili, da pojdeta v napad le dve četi. una četa pa bo odšla v zasedo proti Vranskemu Sonce še ni zašlo za Kamniške planine, ko je druga četa ie odšla na pot Pol ure kasneje pa sta se prva in tretja četa zvrstili v zbor Komandant Silas je zbranim borcem povedal, da pojdejo zvečer v napad na nemško postojanko ter Jih pozval, naj ec drže hrabro in izvrše vsako povelje. Komisar Bor jih je v svojem govoru spodbujal k srčnosti tn jim obrazložil, zakaj sc je vodstvo bataljona odločilo za uničenje nemške postojanke. Ko je spregovoril če sekretar Tone tn poudaril, da s« jim obeta veliko in pomembna akcija z bogatim plenom, med katerim bo tudi mitraljez, so hord kar oživeli. V veselem pričakovanju so postali sila nestrpni Najraje bd še tisti hip j utišali v dolino na nemške utrdbe. Štab bataljona je dobil v borcih tako veliko moralno podporo, da ni niti najmanj podvomil v uspeh in je s čistimi računi — kaj bo zajel, zaplenil to uničil — odrejal naloge posameznim skupinam takole: — prva skupina, in sicer večji del tretje čete pod vodstvom komandanta Silasa je morala napasti in zavzeti glavno vojašnico v Spodnji Resici, kjer je gnezdilo 20 vcrkšucev, uničiti komandirja postojanke, ki je stanoval v zgradbi uprave rudnika ter rekvirirati v konzumu. — druga skupina, to je prva četa, ki jo je vodil komandir Veličko. je imela nalogo, da hapade stražarnico v Hudi jami. razoroži sedemčlansko posadko ter uniči kompresorsk0 postajo ta druge rudniške objekte, ki so se nahajal,- v Hudi jami — tretja skupina, to je desetina tretje čete. pa Je bila odrejena v zasedo proti Laškemu, kjer je bila močna nemška postojanka. Hkrati ie imela nalogo prerezati telefonske žice V mraku, 3 julija 1942. je I. Štajerski bataljon v jačinJ dveh čet odrinil z Gozdnika v dolino. Borci so v primerni razdalji nemo sledili drug drugemu Njihovj koraki so bili tihi in previdni Ob vsakem še tako neznatnem šumu so postali še bolj pozorni. V dolino so hoteli priti neslišno in neopazno. Partizani so rta pohodu skrbno razmišljati kako bodo čimbolj vestno izvršil; prejeta povelja Najbolj odgovorno nalogo so imeli juri-šači. določeni za vpad v vojaške utrdbe, še prav posebno Pa tisti borci, ki jim je bilo ukazano naskočiti nemške stražarje to jih brez romjaa 'In pampa prisiliti k molku!. Na gozdnem križišču nad Rečico se ie bataljonska kolona ustavila. (Dalje sledi) zm (NMSE KWIl©VMhei SOSFOOB1MJE Delo KZ Trbovlje za dvig Apnen je v gozdarstvu kmetijskih pridelkov Pogoji, v katerih dela Kmetijska zadruga v Trbovljah, so tisto svojevrstni in docela drugačni kot drugod Saj v trboveljski dolini sami ni skoraj nobenega kmeta več — le po hribovskih naseljih okrog in okrog Trbovelj so še raztresene kmetije, pa tudi v teh vaseh je več nekmečkih prebivalcev kot kmečkih Vendar bi bilo napačno sklepati iz tega, da v Trbovljah samih ni zanimanja za kmetijstvo — nasprotno na stotine je tu ljudi, ki po poklicu sicer niso kmetje, ki pa vendar skrbno in umno obdelujejo svoj košček zemlje in skušajo pridelati na njem čim več Kmetijska zadruga v Trbovljah druži v svojem članstvu poklicne kmetovalce iz okolice in vrtičkarje iz mesta samega ter skuša pri obeh doseči čim hitrejši napredek na področju kmetijskega pridelovanja Da je prizadevanje KZ v tem pogledu uspešno, je pokazal tudi zadnji občni zbor zadruge, na katerem smo slišali poročilo O delu v preteklem letu. iz katerega povzemamo nekatera zanimive podatke Število članov je v preteklem letu porastlo od 116 na 149, kar dokazuje, da so v zadrugi zbrani ne samo vsi kmetje tega okoliša, temveč da v zadrugo vstopajo v vedno večji meri tudi kmetje-delavci, kar moramo samo pozdraviti. In člani trboveljske KZ niso samo »vpisani — vsi se za delo zadruge živahno zanimajo in redno hodijo na zadružna zborovanja in strokovna predavanja. Lansko leto so bili razen občnih zborov štirje člansk sestanki in vsakega se je udeležilo po 60—80 članov ki so skupno z upravnim odborom razpravljali in sklepali o delu zadruge Tudi vsa številna strokovna predavanja, ki jih je zadruga organizirala, deloma sama. deloma pa skupno z mestnim ljudskim odborom sr, bila izredno dobro obiskana Tudi na občnih zborih ni treba odlagati pričetka zaradi nesklepčnosti. saj je vedno navzočih večina članov Vsekakor je zanimanje in sodelovanje članov z vodstvom zadruge vredno pohvale in je v trboveljskem okraju verjetno najboljše Tudi upravni odbor je izredno marljivo delal — saj je imel lansko leto 27 sej. to je vsakih štirinajst dni Ce pomislimo da stanuje večina odbornikov od mesta po pol ure in še več zasluži delavnost odbora priznanje še toliko bolj. Razen upravnega odboja pa so se shajali k sejam tudi razni strokovni pospeševalni odseki zadruge: sadjarski živinorejski in čebelarski ter člani razstavnega odbora. Uspehi živahnega skupnega dela v KZ niso izostali: najbolj uspešno je bilo delo KZ preteklo leto pri pospeševanju poljedelstva In vrtničkarstva; tu je bilo razdeljeno okrog 120.000 kg umetnih gnojil od tega 50 000 kg fosfornih in 35.000 kg dušičnih, kar je za majhne površine v tem okolišu zelo visoka poraba Zadruga je priredila tudi več predavanj o pravilni uporabi umetnih gnojil, posebej za kmetovalce, posebej za gospodinje in vrtičkarje. Tudi v zadružnih prostorih je oskrbela lepake z navodili o pravilni uporabi najvažnejših gnojil. Bilo je nadalje več predavanj o vrtnarstvu, ki so jih imeli priznanj strokovnjaki, udeležile pa so ae jih zlasti gospodinje. Prav tako je zadruga oskrbovala kmetovalce in vrtičkarje z dobrimi poljskimi in vrtnimi semeni; lansko leto je KZ razdelila nad 12.000 kg semenskega krompirja in k spomladanskemu nakupu prispevala precejšnje vsote za pocenitev semenskega krompirja. Enako je zadruga posredovala nakup semenskih žit. krmnih semen itd. Skupno z OZZ je zadruga lansko leto organizirala ogled poskusnih nasadov in posestva Kmetijskega znanstvenega zavoda na Cmeletn. ki se ga je udeležilo izredno veliko članov kljub najslabšemu vremenu. V okviru zadruge se dela;o tudi razni poskusi z umetnimi gnojili, z raznimi sortami žit in krompirja ter drugimi. Pri pospeševanju sad5arstva je zadruga lani dosegla največ uspeha predvsem pri nakupu sadnih drevesc za svoje člane. Skupno je bi’o razdeljeno lansko pomlad 759. v jeseni in spomladi letošnjega leta pa 1795 skupno torej 2455 sadnih drevesc delno s podporo mestnega ljudskega odbora. Nadalje je zadruga lansko leto izvršila v svoji režij; spomladansko škropljenje sadnega drevja, letos pa je bilo to zaradi pozne zime onemogočeno čeprav ima zadruga sedaj motorno sadno škropilnico z uporabo na »Unimog« ki pa seveda za hribovite okoliše ir vrtičke ne pride v poštev in namerava zadruga kupiti še malo motorno sadno Škropilnico za male in hribovite sadovnjake. Tudi sadjarskih predavanj J« bilo precej, ne samo v Trbovljah. temveč tudi na Kleku in v Čečah Za pospeševanje živinoreje je zadruga veliko napravila že s tem. da je rejcem živine oskrbela več vagonov močnih krmil Nakupila je skupno z mestnim ljudskim odborom precej plemensko tistih živali, orgrni-zirala mlečno kontrolo pri 24 kravah, oddala na planinsko pašo 9 telic in 13 ovc, pomagala pri organiziranju plemenilnih krogov in pri drugih veterinarskih akcijah Z začetkom letošnjega leta je zadruga začela tudi z odkupom živine Ker ima zadruga sedaj »Unimog«, skuša organizirati tudi zbiranje mleka po okoliških vaseh za potrebe trboveljskih potrošnikov Zadruga je poslala na tečaj za perutninarstvo eno članico In priredila skupno z mestnim ljudskim odborom uspelo predavanje o tej gospodarski veji Lansko leto je zadruga tudi v trgovskem poslovanju dosegla videp napredek in sl uredila sodobno poslovalnico v lastni hiši v Zgornjih Trbovljah (pri Goropevšku) V načrtu ima zadruga tudi ureditev primernih skladišč, ki so zlasti potrebna za pravilno skladiščenje umetnih gnojil, semenskega blaga, pa tudi trgovskega. Treba bo nadalje misliti tudi na ureditev shrambe za vse naše kmetijske stroje in garaže za »Unimog« Kmetijski strojni odsek ima namreč precej kmetiiskih strojev, ki pa eo shranjeni v skrajno neprimernih prostorih. Najbolj omembe vreden izmed načrtov kmetijske zadruge za letošnje leto je pa sklep da bo zadruga letošnjo jesen organizirala splošno kmetijsko razstavo — seveda v sodelovanju z mestnim ljudskim odborom. Okrajno zadružno zvezo in z drugimi kmetijskimi organizacijami. T. B. Pojasnilo proti toči Ker povzroča toča slovenskemu kmet.jstvu in celotnemu na rodnemu gospodarstvu vsako leto veliko škodo, je odboi za obrambo prot: točj v Ljubljani leta 1853 pričel izvajati poskus za preprečevanje padanja toče pomočjo raket S tem poskusom naj bi se praktično ugotovila uspešnost take obrambe, ki je « Francij;, Italiji ter Svic: že močno razširjena in se širi še dali« Za poskus so bila izbrana po leg dveh drugih področij Gor.ška Brda, ki so intenz.vno vinograo niško in sadjarsko področie — toda vsako leto po toč posebno močno ogrožena. Kot obrambno sredstvo pa se uporabljajo rakete francoskega izvora, ki vsebujejo poleg eksploziva srebrov jodid Po teoriji naj bi rakete prepre-č.le formiranje teče po naravnem procesu. Za dosego tega morajo biti izstreljene v oblak pravočasno, t j. prej, kot prične padati toča, ter morajo eksplodirati v oblaku ali vsaj na dnu oblaka Ker se oblaki med nevihto pom kajo naprej, mora bit: organizirana obramba' ne samo na področju, ki ga želimo obvarovati pred točo, ampak že več kilometrov pred tem področjem v smeri prihoda nevihte Nad poskusno področje Goriških Brd pr baja večina neviht od zahodne, jugozahodne ali južne strani V teh smereh le onstran državne meje dobro organizirana italijancka obramba, ki pravočasno obstreljuje hudourne oblake ki se bi žajo naši meji. uporabljajo pa za sedaj še rakete brez srebrovega jod da. Le na vzhodni strani Brd teke obrambe doslej ni bilo. in prav od te =tra. m je prišla dne 8 sep 1954 nevihta k* le napravila v Brd h Relativno slaba struktura mnenje, da v gozd ni treba po- smreki na 3000 do 6000 kg, pri gozdnih sestojev, razni rastlin- segati s takšnim, melioracijski- bukvi pa na 2000 do 4000 kg. skl indikatorji, izprana tla oči- mi merami V korist izboljša- Dri določanju ko.ič-zie apnen-vidno slab prirastek na pri- nja gozdnega prirastka moramo čevega materiala od.oča v prvi bližno 50 odst gozdne površine odločno nastopiti proti takšne- vrsti debelina surovega humu-trboveljskega okraja absolutno mu konservativnemu mišljenju sa, talni profil, drevesna vrsta inidicirajo na prekomerno za- in opominjamo gozdne rose-st- in razmere v poštev pnhajajo-kislena tla. nike. da v prid skupnosti in v čega rastišča. Velika količina padavin — svojo lastno korist začnejo z Čeprav je do nedavnega da ne govorimo o steljarjenju, apnenjem zakislenih gozdnih prevladovalo mnenje, da je o katerem bomo tu da še enkrat tal. Za boljše razumevanje pri- žgano apno najprimernejši [nanašamo nekaj navodil, katerih terial za apnen j e gozdnih se gozdni posestniki lahko s pri- govori li — odnaša in izpira iz vrhnih plasti gozdnih tal rudninske snovi, predvsem pa dom poslužujejo, apnenec. Informativno moram tal, so se vendar izkazali naravni apnenci in laporji boljši, ker se Znano je. da je Izpiranje ne lepijo v vlažnem stanju v omeniti, da je kalcij kot kemij- apna iz gozdnih trd v vlažnem grudice, kakor to dela žgano ska prvina neogibno potreben podnebju zelo močno Surovi apno Apnenec se uporabi’a pri za rast in uspevanje vseh rast- humus smrekovih in bukrvih saditvi v jame pri setvi ali pri lin, poleg tega pa drži tudi tla višinskih sestojev naravni ne naravnem pomlajevanju in si-v povoljno rahli strukturi, t. j., vsebuje aipna, ki pa je za raz- cer tako. da se premeša zemlja, da se tla ne zbijejo, da so zrač- kroj humusa poleg svetlobe ne- Vendar se pri apnen ju gozdnih na in da imajo povoljno kapa- ogibno potreben Z razkraja- sestojev apnenec navadno pu-citeto za vodo Kalcij ne pri- njem surovega humusa pospe- sti raztresen po površini da se sam pomeša s humusom in prstjo. Apnen je izvajamo od najmlajših do najstarejših sestojev. Vselej pa računajmo s tem. da je za nastop učinka potrebno haja v tla kot kemijska prvi- šujemo lesni prirastek in na-na, marveč v sestavah kot na ravno pomladitev, ker pač s primer v apnencu dolomitu, la- tem omogočamo koreninskemu porju itd. Medtem ko kmetijstvo že davno izvaja apnenje prevladuje v gozdarstvu še sk.m področjem :n ker tu ni obrambe, oblak nj bil pravočasno obstreljevan z raketami Toča je katastrofalno pobila pridelke že onstran meje. in ko se je oblak s točo pomikal nad jugoslovansko področie tudi naša obramba ne bi mogla več preprečiti padanje toče — pač pa je pas toče segal le okrog dva kilometra v notranjost :n je intenzivno-1 poškodb hitro pojemala Odbor je stopil v st k z Italijani, ki bodo že etos razširili svojo obrambo še na področje vzhodno od jugoslovan kih Brd in s tem zaprli vrže., ki je doslej obstajala v obrambnem sistemu Podobna je bila situacija letos 19 m.ja, le da je hudourni oblak prišel na Brda z nasprotne, severne strani — iznad Korade — ter to ni bila navadna popoldanska nevihta temveč frontalna ne-v.hta izredno velikega obsega. V tej smeri n: nobenih strelskih postaj kar je zaradi hribovito»ti to področje malo naseljeno m ni lahko dobit: strelcev Toča je padala že daleč zadaj v Sošk: dolini n obramba v Brdih, k; je izstrelila v celi nevihti okrog 350 raket, kolikor jih doslej n: bilo izstreljenih v noben nevihti, ni mogle preprečiti katastrofe, ki je zajela Brda v globin okrog pet kilometrov od prve obrambne črte Pripomniti je še treba, da so — po izjavah strelcev — eksplodirale rakete v obeh nevihtah zaradi nezadostnega dometa nizko pod ob’ak: Odbor bo nadaljeval s poskusi ter bo tudi na severni stran- Brd zoopolnil obranr.bm lin:io sistemu drevja da pride do po trebne hrane Dajatev potrebnega apnenega vedno materiala na 1 ha računamo ped dvoje do treh let Gospodarstve- nost aprjenja v gozdarstvu .ie na osnovi dosedanjih obilnih in temeljitih raziskovanj in preizkušenj izven dvoma. Stroške enkratnega apnenja bogato povrne znatno povečan prirastek. poleg tega pomeni tudi trajno izboljšanje gozdnih tal olajša umetno pomladitev, ustvarja možnost uvajanja zahtevnejših drevesnih vrst pospešuje rast. pomeni bogatejšo izbrano divjadi itd Zaradi vsega tega je potrebno uvajati apnen le v velikem obsegu zlasti še, ker se razmeroma majhni stroški krijejo že v dveletnem lesnem prirastku Priporočamo gozdnim pose-rf-jVom, da naročijo preko svojih kmetijskih zadrug potrebno annen-čevo moko. za kritje stroškov bo pa — vsaj delno — že poskrbel tudi gozdni sklad Ing. F. U. odbora za obrambo v zvezi s katastrofo ■ j | J °b tej priložnosti opozarja od V |J 2 81 |i| bor kmetovalce na vseh treh poskusnih področjih — v Brd.h, ne Bizeljskem in v Zg. Vip»vski do-obširno in precej intenzivno ško- 1 ni da so vse njegove akcije do Toča se je formirala v obla- strogo poskusnega značaja in da ku, ko je bil ta še nad Italijan- ne more biti potok za uspešnost obrambe Zato nai noben kmetovalec v zanašanju na uspešnost raket ne odklanja zavarovanja, k mu za sedaj še edino nudi zanesljivo poroštvo za povrnitev škode po toči Odbor za obrambo proti toči v Ljubljani ved znanja o prehrani! Za tio iše ž viienie Zapiski iz gospodinjskega tečaja za delavke in uslužbenke v Gospodinjski Soli v Trbovljah Ko je meso mehko, ga vzamemo ven. omako potresemo z moko in zalijemo s kostno ali zelenjavno juho. Omaka naj še dobro prevre, meso narež mo na lepe rezine in zraven pridenemo omako. — Poleg damo krompirjeve svaljke in solato- (Nadaljevanje) Bržola v zelenjavi. — I kg bržole, 5 dkg masti. 3 dkg prekajene slanine, 20 dkg čebule, 1 koren, 5 žlic jušne zelenjave. 1 žlico paradižnikove mezge, malo soli in popra — Meso narežemo na zrezke jih potolčemo. posolimo, pomokamo na obeh straneh nato pa popečemo na vroči masti in zložimo v kozico, kjer smo pripravili zelenjavno omako iz čebule naribanega korenja, jušne zelenjave. paradižnikove mezge, prekajene slanine in zajemalko kostne ali zelenjavne juhe. Vse skupaj naj nekaj časa vre da se meso zmehča, nato lahko postrežemo. Goveja pečenka z gorčic« — 1 kg govejega stegna, sol, 10 dkg masti žličko paprike in 2 žlici gorčice — Mesu porežemo kožico ga potolčemo, posolimo s papriko in pomažemo na obeh straneh z gorčico, nato ga položimo na vročo mast zatem pa ga dušimo, da se zmehča Pridenemo dve žlici jušni zelenjave In 1 narezano čebulo Vranični žličniki. — 10 dkg margarine, 2 jajci, četrt kg kruha, namočenega v mleko, 20 dkg vranice malo drobno zrezane čebule, zelen peteršilj, sol, poper, majaron, pest drobtin in 2 žlici moke. — Margarino in jajca zmešamo in pridenemo v mleku namočen, ožet in pretlačen kruh. Vranico nastrgamo, nato pa jo še pretlačimo in pridenemo zraven Pridamo tudi na masti prepraženo čebulo in zelen peteršilj. Po okusu osolimo, pridenemo poper in majaron, in če je premehko, pridamo še nekaj drobili h1 moke Najprej zakuhamo z žlico samo en žličnik za poskuš-njo. Ce se nam razkuha pridajmo še nekoliko moke Te žličnike zakuhava mo v govejo ali kostno juho Dr. Mirko Bric: (Konec) Problem otroka Ce je država pripravljena, če ima krepko armado dobro orožje, aviacijo, tako državo bo težko podjarmiti No — in v tem primeru je pri tuberkulozi BCG armada, orožje in avlacija — vse skupaj Danes nam je torej jasno da BCG poveča odpornost organizma proti infekciji. In ker je danes ta način najbo jši in ker nimamo na razpolago drugih, učinkovitejših sredstev proti tuberkulozi, mora vsak pošten človek ta način zaščite propagirati in izvajati. Danes se v svetu na tem področju mnogo dela. Zadnje čase vrše poskuse z »vole« bacilom, bacilom poljske miši Kaj nam bodo prinesli ti jooskusi, nam bo pokazala prihodnost Ker pa vsi želimo našim otrokom vse najboljše in želimo imeti na svoji zenVji zdrav, krepak in odporen rod, bomo vedno pristaši metod, ki žele našemu narodu razcvet in napredek. Imeti zdravega otroka — to je želja vsakega izmed nae Ali pa samo bolezen utegne napraviti otroka bolnega, neprijetnega za okolico in pa za družbo, v kateri živi In raste? Ne! Ne samo telesna bolezen, ampak tudi bolezen njegovega duha nam nevidne notranjosti prav tako napravi iz zdravega otroka težkega duševnega Invalida ki je vsej družbi še v večje breme. Danes se moramo boriti istočasno s telesnim zdravjem tudi za zd-avo otrokovo duševno rast, za njegov duševni napredek. Kaj nam pomaga zdravo telo z gnilim s ablm značajem, s slabo vzgojo in z nezdravo miselnostjo?! Prav tako ne pomeni dosti zdrav duh v razpadajočem telesu Kar hitro pridemo na ta način do nujnega zaključka, do zelo važne resnične trditve, da eno brez drugega ne more uspevati da je zdrav otrok le tisti, pri katerem se njegov organizem izpopolnjuje s čistim, poštenim, iskrenim in nepokvarjenim ter dobro vzgojenim jazom. In danes moramo nuditi naši mladini tudi v tem pogledu vso podporo in veliko zdravil v srni s u oplcme-nltve njegove notranjosti. To pa ni samo delo naših vzgo iteljev naših učiteljev in profesorjev ampak tudi v prvi vrsti delo staršev, delo naše celotne skupnosti ki pride z otrokom v stik S skupnimi napori, s posvetovanji z vzgojitelji bomo dosegli to, kar želimo — telesno in duševno zdravega otroka. Nikar ne kažimo s prstom ni- koli na učite ja češ da nam ta ni pravilno vzgojil otrokat Nikar ne dolžimo tistih ki celo svoje življenje posvečalo ml "di-ni, da majhne glavice otrok korak za korakom spoznavajo črke, pisavo zemljo ki na njej žive in da iz teh glavic jx>stane število naših velikih mož na katere je ves narod ponosen Ali pomis imo kdai na to koliko smo vsi skupaj dolžni nesebičnim prosvetnim delavcem? Lahko je grajati druge in težko Je bit) kritik samemu sebi Poskusimo tudi to enkrat in premislimo kolikokrat smo se pa pravzaprav posvetovali z vzgojiteljem našega otroka o različnih pojavih ki jih do sedaj pri njem nismo opazili? Ali smo to stvar kdaj resno premislili? Morda smo o tem razmišlja'! In vprašanje rešili na svoj način, ki je morda pravilen, lahko je pa tudi popolnoma zgrešen Prepričan sem. ds bomo priznali da le premalo polagamo važnosti na otrokovo duševnovzgojno stran Kako hitro lahko postane Iz otroka pokvarjen deček ali deklica, naj vam pove tale primer ki sem ga doživel v svoji zdravniški praksi. S tem primerom hočem dokazati samo to. da starši dostikrat ne vidimo, kako hitro raste pred našimi očmi otrok kako hitro se razvija in ne opazimo, da je treba posvetiti temu otroku več paz ii-vostl, več vzgolno-življen*ske pomoči In kad a • to vidimo in opazimo, je večkrat že preknsno V ambulanto je prišla na pregled petnajst let stara spalno bolna deklica Na vsa moja vprašanja je zelo neradr odgovarjala Bila ie celo surova m mi ie očitala da le moja do ž-nost da jo pozdravim, ne pa da )o izprašujem Ke ni re' girala na ostrejše besede sem poskusil na mehkejši toplejši način Imel sem usneh Mala grešnica je spregovorila: Doma sem Iz L P Stara sem 14 let In 7 mesecev V šolo sem tudi hodila in m: učenje ni delalo težav Doma Imamo majhno posestvo in nas je kar sedem otrok Jaz sem druga po vrstnem redu in se s starejšo sestro ne razumem preveč Veste. tovariš doktor, ona le takšna tercijalka da ji ni para Meni so vsi moški govori t da sem lepa in da premalo ooznam cesto Začela sem razmišljal* in se ob večerih oddaljevati od doma in se sprehajati po glavni cesti Vsi so me pogledovali, dokler nisem spoznala moškega, ki mi je ob vsakokratnem srečanju vedno kai prinesel Bila sem do njega prijrzna on pa je zahteval od mene. da moram biti njegova Niti mae se mi ni sanialo. kaj to pomeni! Nikoli nisem slišala, kako je svet ustvarjen In kmalu nisem bila več deklica, veselo ln srečna, kot sem bila nekdaj. Spočetka sem jokala, kajti nekal nepoznanega se Je z menoj zgodilo Ko pa sem mislila da je vse to, kar denm popolnoma pravilno, sem se s cesto spoprijate.jl- la in brez nje nisem več mogla živeti Prvega moškega sem zamenjala z drugim, sicer pa mi le bilo ljubo da sem spoznala čim več ljudi Sestra me Je karala kam da hodim o mraku in da bo to povedala staršem Te pa sem nalagala, da hodim pomagat v sosedno vas šivat, in sem jim tudi dala včasih nekaj denarja, ki sem ga zas užila. Starši so bili ponosni name in so starejšo sestro kar postrani gledali češ da ni tako podjetna kot jaz Vsega tega me je danes zeld sram in prosim vas, tovariš doktor, pomagajte mil Sama ne vem, na kakšen način sem postala taka Končala je Beseda mi je zastala na ustih kajti nisem mogel najti primernih besed, da bi odgovoril nes ročni deklici Le sočutno sem ji prikimal Poslal sem jo v bo nlšnico lz bolnišnice je odšla v poboljševalntco. kjer je ostala do leta 1949 Kasneje »o jo prepeljali v umobolnico, kajti ni sc zdravila dovolj resno m bolezen je rapldno napredovala Danes je za vso družbo Izgubljena . Morda se zdi ta moj primer neverjeten Za nas vse Je neverjeten, toda resničen ln tej strašni resnici moramo pog edrtl v oči Ta pereči problem je samo eden Izmed mnogih podobnih problemov, ki te 'J a jo od nas n n j večjo pazljivost ln budnost Nikdar ne bomo Imeli mirne vesti če ne bomo dali obroku na njegovo življenjsko pot čisti zaklad dobre vzgoje, poštenosti in odkritega značaja. Ne smemo pa misliti in pričakovati. da bodo naša prizadevanja vedno kronana z uspehom Ta ali oni otrok bo kl'UD naši najboljši volji šel morda svojo stransko pot Vendar 51 pa v takem primeru ne bomo mogli očitati, da nismo za otro-kovo bodočnost storili vsega' kar je bilo v naši moti. Za zdravo otrokovo bodoč-ost ni nikdar škoda nobenega koraka Nikoli ni zaman potrp-*' ljlvost in trpljenje, ki sta *v®' zana z vzgojo naših najm-ar ših Vesela, zdrava lička se bodo v otroški dobi zahvalJ«v» la za naš trud; miren. čist. P"' šten in Iskren pogled nam ?, v mladeniški dobi otroka P,a -lo za vsa naša prizadevanja vzgojnem področju; hvaležno ljubeče srce nam bo odprto. /V sl bodo naši otroci ust var J svoj dom in spoštovanje do ** jih staižov bodo nosili v sV „nl srcu tudi takrat, ko bodo sami dajali svojim otrokom nauke. In k«, nas več ne bo, b° do naši otroci s ponosom m ,VW cd® na svoje starše, kajti zave se bodo. da morajo biti ed,m| njihovi vsestransko Pr?v'*- - vzgoji hvaležni za to, da l»b danes z zdravim poštenim o „ hom v krepkem, jeklenem su nrema cuieio vsaikodnj.^g 'kater* su premagujejo vsavcov«.- ,0 težrve in se nesebično t tvUJ za Iste poštene ct je, zp so se borili njihovi starši. OB PROTITUBERKULOZNEM TEDNU Kako zdravimo TUBERKULOZO! CESTA NA KONJSKO Je dograjena Protitu berku Icreni teden, ki ga obhajamo letos od 5. do 12. junija, je posvečen predvsem tuberkuloznim bolnikom, razvoju in napredku medicinske znanosti, uspehom zdravljenja itd. Ob tem tednu seveda ne smemo pozabiti tudi na napore naše socialistične skupnosti, ki žrtvuje velikanska finančna in materialna sredstva za uničenje te bolezni. Ce pogledamo nazaj v bivšo Jugoslavijo, se spomnimo, kako težko in bomo je bilo zdravljenje tuberkuloznih bolnikov. Vs; vemo, da tedanji režim na eni strani nj posvečal zatiranju te bolezni potrJbne pažnje, na drugi strani pa so bila njegova sredstva za to svrho tako minimalna in skromna, da je imel le malokdo možnost zdravljenja. Tudi niso še takrat poznali današnjega streptomicina, ki je tako slovit in uspešen za zdravljenje tuberkuloznih bolezni. NJkdanja Jugoslavija ni dala delovnemu, človeku možnosti, da bi se zdravi! tako, kakor se zdravimo danes v naši socialistični državi. Ravno zaradi tega je moral marsikateri mlad človek pred vojno v svoji najlepši življenjski dobi v prerani grob. Zdravili so se lahko le tisti, ki so imeli zadostna denarna sredstva, pa še pri tc se llm prion 1m ,n r,$ *,m *nt,>?°,pa- *am h" **d°l nam,r0" S(0p * me le vprašal general vem, morda domoo o Do/’* ,em mu de>a]a j, .,,"0 «»„ ee pogovarlal niti nviH- Posebno še o Sl NekJ J10*1* ablčaiih ln Uti Pa ‘vo aovoriln angl it d ' ,r»ncosfc tn zdelo si ton, 0 ** /e mož začel rani mu V ,f kor fudi1, *° dobro dn obvladam ei k, . 0 se*t ______, hi/ "■ati* Ae*/ (ez/fcoo on pa r°i le, tnal polen samo še francoski. Ko smo se pripeljali v Luksor, smo se ustavili za en dan v »Wln-ter Palače Hotelu« Tu je ime, general Ston nehal svojih ptija-Iei/ev in eden izmed njih je bil tudi lastnik tega hotela Takoj me je vprašal, če mi je v Luksar-/u všeč Kaj b m< ne ugajalo, saj fe to zelo lepo letovlšiarsko mesto, eno izmed najlepših v At tiki sploh. V •Winter Palače Hotelu« so ravno potrebovalj novega Sela Prejšnji fe namreč odšel na novo službeno mesto v As jut. *AU bi hoteli za nekaj časa sprejeti to službo,« me je vprašal general. Kar vesela sem bila poznanstva z njm M nogo bolj varno sem se počutila, ko sem se spoznala s tem človekom Všeč mu nisem bila kot ženska, ampak kot človek. Kmalu nato smo se dogovorili z lastnikom hotela za plačo In delo Petintrideset funtov na mesec, to ni bilo malo denarja za tiste čase Bila sem energična ženska, znala sem več tujih lezt-hov, zato so me lahko porabili za vsako delo Tolmačilo sem gostom. nadzorovala In ukazovala sem Arabcem pri delu, in kar je bilo lastniku hotela na/holl všeč. je bilo to. da sem b'la zelo natančna zn vsako delo. poštena, In zahtevala sem. da le bila v hotelu nrava čistoča In red V luksor Iu rem preživela eno leto In pol Tu bt te bil — lahko omožila z nekim Angležem, lastnikom več trgovin v Lnkeorfu. Asiutu G'to ha A nikakor se nisem mogla odločiti za lo Ce bf se bila poročila bi naibrž nikoli vet ne fiMe/n eenfe rtnmnglnc Oktobra leta 1939, kmalu po- tem, ko se je začela druga svetovna vojna, te prišel v Luksor s svojo ženo general Ston. V Kairu ml le ponujal mesto upmvn ce v palači britanskega vojaškega štaba v Egiptu Ponudba mi je bila všeč ker sem vedela, da ne bo preveč dela in da bom imela več časa za čltanie, in pa, da st bom lahko temeljito ogledala znamenitost' lega veličastnega mesta In njegove okolice. Lastniku »Wmlet Palače Hotela* je bilo zelo žal, Iff sem odhajala A /oz ‘em sklenila, da grem, in šla sem Stanovala sem v isti vlil kot general Stoti, o Zamelaku, kairskem predmestiu Z generalovo ženo Suo Slon sva postali dobri prijateljici, zlasti še zato, ker ni imela nič otrok Skoraj vsak Ir den po enkrat sva se z avtomobilom peljali v Tereo, k/er človek lahko dobi nafbolfše grgzdlt In drugo sadje Egipta Prt Ters' le zelo lep prekop, ves obdan z visokim: temnozelenimi palmami Nadvse zanimiv fe tudi kolrsk: zoološki vrt, v katerem lahko najdete vse živali puščave. Kairski muzeji so veličastni. To so menda najbolj bogate hiše na svetu Največ Ijud! se gnete vedno okrog mumije kralja Tut Ang Amona, njegove zlate ko-čt/e In drugega blišča starih Egipčanov Leta 1943, ko je kapitulirala Italija, je bilo o Kairu zelo živahno. Vsak dan so prihajal! o Egipt angleški in ameriški politiki in višji ottc'rjl, ki »o imeli včasih razgovore dolgo o noč Takrat sem mnoge zaslužila čeprav so Angleži zelo skopi Hud-je, eo se navadno dobro odrezali Arabci, ki »o dobro vedel', da dobivajo njihovi tovariši tudi r>o pel funtov napitnine na dan. so se m/ zaslon/ ponujali ta delo. samo da hi pr'Sh do napitnine, ki (e bilo rzčn-h no dan vefa kol njihova mesečna plača. Sploh so bth Arabci tako slabo plačani, da so imeli zasluženi denar komaj za hrano, ki je bila ie tako skromna, da /e Evropejec ne bi niti pokusil. Vojne nisem dosti občuUla. Samo enkrat se, spomnim, da ‘va z ženo generala Slona z avtom silovito dirjali iz Aleksandrije, ko so Nemci bombardirali mesto. A vsi napadi so te jim v glavnem ponesrečili. . V jeseni leta 1944 je dobil general Ston is Londona ukaz, aa st mora takoj z letalom vrniti v London. In res se je kar na hitro odpravit, Izročil začasno svoje posle nekemu britanskemu majorju in drug, dan »mo ga po obisku v egiptovski vladni palači že spremili na ta rsko letališče Tu so se od njega poslov.li številni kairski in tuji diplomati Po vsem Egiptu so se močno širile govorice da «e bliža konec druge svetovne vojne Novembra leta 1944 mesec dn: po moževem odhodu se je tud, gospa Su Ston vrnilo o Anglijo. Meni so sporočiH, naj še nadalje ostanem na svojem službenem mesju. stanovanje, v katerem je bil general Ston, pa da naj pripravim za njegovega namestnika generala Alt-treva Čuden je bil ta človek, energičen kat malokdo. V dveh letih ga nisem nit- enkrat videla, da bi se bil nasme/al tvoji leni ali otrokoma Btl fe pravo nasprotje Slona Skoraj ves dan le bil Zdoma. zvečer o a, ko »mo til faz, njegovo žena In otroka na sprehod, v kino ati v gledališče, včasih tudi v to ali ono kavarno, je on že davno spal B'l fe •»zoren volak. a zelo dolgočasen mol Cez šestdeset lel mu je že bilo Kot sami veste. Imajo otroci zelo radi store ljudi, posebno še. če IIm vedo mnogo povedati Da b' ne imele kat pripovedovati pa se ni nikoli zgodilo. Sedemintri- deset let življenja v At rt ki, to je dovolj, da si jo človek dodobra ogleda in jo tud občuti In to sem znala prav po orientalsko povedati in pokazati Zena generala Alllreya, Mary Allirey, me le dolgo nagovarjela, naj se odrečem službe upravnice v brdan skl vojaški palači Hotela me je pridobiti za vzgoj teljico svojih otrok, prikupnega Roberta *n živahne Margarete. Uspelo fl je Vedela sem, da bom to delo opravljala s večjim veseljem tn ljubeznijo, kol pa da bi se ie naprej vrtela po tisti razkošn hiši in ukazovala Arabcem zdaj to zdaj ono Kaj pa naj bi učila te male nagajivčket francoščine seveda, je zahteval general Al’-trey. Jaz sem se no uso moč trudila, onadva pa nikakor nista hotela A po dveh letih sta že dobro razumela mo/e doživljaje iz Sudana, ki sem Uma jih pripovedovala v trancoščinl Tudi o Sloven.fi sem jima mnogo pripovedovala tn ju lepo naučila pozdravljali po slovensko Tega, mislim, ne bosta nikoli o življenju pozabila. Vrako iutro sta se kosalo, kdo bo prej rekel posl o-venskh Dobro jutro, mamico/ Ne da se opisati veselja, ki smo a preživljali v dneh. to ee le ončala druga svetovno vojna Na debelo smo zapravljali denar po hotelih V trgovinah se je blago zelo pocenile tn kmalu so začeli prihajat' v Egipt ljudje Iz Anglile m drugih držav Eg ptovski časopisi so se na dolgo ln široko razplfaR O novi Jugoslaviji V sc k dan sem nestrpno prebirala čemite tn kmalu sem se odločila do se povrnem domov Toda komt At! so še 6*e mo/l sorodnik! t n ah le sploh še moj dom lam. kjer je bil or »d sedemintridesetimi lettf To me le mučilo In postajale sem nestrpna Gospa A/!frey me fe na ose načine nreoovorfnla naj ostanem pri njih v Kairu, In ko bo treba grem s njimi v Anglijo Nič drugega ji nisem znala odgovoriti kot ne in spel ne. Ob koncu leta 1946 sem si preskrbela polno dovoljenje ‘n vozno karto tn nekaj dn. pozneje sem se že peljala z neko jugoslovansko tovorno ladjo proti svoji domovini. Prve dnf januarja 1947. leta smo se bližali Splitu Od tu sem se peljalo z vlakom v Zagreb, nato pa prot‘ Zidanemu mostu. Kar toplo mi je b7o pri srcu in najraje bi b'la plan,la kar čez hrib na Dol, kjer je btl nekdaj moj dom V Hrastniku sem izstopila Kako vse drugače je bilo sedaj kot pa pred itirtinštri-desettml leti, ko sem odhajala z doma v Trst' Nikogar nisem poznala In mene tudi ni nihče poznal Ko sem šla proti domu, sem vso pot jokalo Nisem jokala zalo da hi mi bilo hudo — ne, samo zarod: presenečenja. Čudovito ml je zvenela po tolikih letih slovenska besedo In ljudje so se m' zdeli kakor prerojen!. Od sreče sem lokala. Zdelo se mi le da sem prišla o deželo, kakršne nisem še nikoli videla v svojem ilvllenfu Slovenija se je p oiavlla o red menoj v svoji p rovi podobi fot.šn,. kakršna /e v resn e! In s! je človek želi. po naj si fe mlad ali star: lepa. prelepa/ Tako so se končale mole poti. Nekaj čase bazen v surovem stanju nttfe v ganskih dirkah se je vr- Kegljaški šport v Brežicah V nedeljo je v Brežicah domače kegljaško moštvo v prijateljski tekmi visoko premagalo kegljača »Svobode« k Podsueeda, kjer ao na najmodernejšem kegljišču v državi izgubili tekmo g 26 k Hrv: razlike. S 325 prevrnjenimi lesovi ao postavili rekord na domačem na gorskih dirkah Verd-Češnjice EE E" Najboljši čas dneva je doeegel član AMD Trbovlje, Mirko Koreni le Škof, od katerih Blvie Drugi del šampionata Stove- v pomlajeni postavi, in so si o „ „ ... , požrtvovalnostjo priborili zma- Crpalke za filtriranje vode k- go ter boljše mesto na lestvici Lep uspeh tekmovalcev iz revirjev dograjen. Očiščevalna dela na njem pa bodo trajala do konca julija. Vodo napeljujejo v novo kopališče z rudnika. Ta je dal šil v nedeljo, 19. junija, na Vrhniki na progi Verd—Češnjice, ki se je končal z lepim uspehom tekmovalcev iz revirjev. na razpolago v ta namen po. T<^va^f ™yic, Guček Jz Trbo-trehne cevi, ker mora v rovih " * " 1—* načrpano vodo spraviti na ta ali torjev s prikolico 500 ccm dosegel Prvo mesto, kar je vsekakor lep uspeh. Preteklo nedeljo doseženi rezultati revirčanov dokazujejo, da prva mesta, ld so jih dosegli dirkati, členi AMD Trbovlje na Samptonatu v Trbovljah dne 2. maja, niso bila slučajna. — K priborjenim uspehom tudi so biti najboljši čeinovar, Gornik hi P očeh. — Sodil je dobro tov. Florjančič M. T. hrastniSki SAHISTI v NOVEM CELJU V nedeljo, 19. t. m., je šahovska sekcija »Svobode I« iz Hrastnika gostovala v zdravilišču v Novem Celju ter odigrala šahovski dvoboj s tamkajšnjimi uslužbenci in bolniki. Tekmovali so na 12 deskah. Zmagala je sekcija hrestniške »Svobode« z 9,5:2,5, vel) ter Draksler lz Hrastnika eo bili med zmagovalci. V hudi konkurenci 13 društev je tekmovalo 43 voza. na&> čestitke! čev na izredno težavni in zahtevni progi, id ni imelt. nič manj kot 101 ovinek. Mirko Bi vic, član AMD Trbovlje je zmagal v kategoriji 350 ccm in v kategoriji 500 ccm. Dosegel je maršala Tita nogometaši tudi najboljši čas dneva Peter darja« iz Hrastnika in Guček je dosegel v kategoriji 500 ccm drugo mesto. Bil je le za desetinko slabši kot plasirani. Hrastničan Draksler pa je v kategoriji mo- TEKMOVANJE ZA TITOV POKAL V Zagorju eo odigrati preteklo nedeljo tekmo za pokal »Ru- ške »Svobode«. Tekma se je končala z zrrvi-prvo- go gostov z rezultatom 7:3 (2:1). Janez Gole za Hrastničane s*o dosegli: Zorčič 4, Urlep 2 in Sketako 1. TVD „Rartizan" (Videm-Krško) : NK ,,Radeče" 8:4 (3:3) Minulo nedelje je gostovalo v Krškem moštvo 1« Radeč v prijateljski tekmi z domačim »Partizanom« Domačini so premagali goste z vtaok m rezultatom. Po prikazani igri napada, ki ie bil v izredno dobri iomv in je lepo komb nlral, bi moral btii rezultat domačinov ie boljši. Gostje se ktaov- morajo zahvaliti le odličnemu vratarju, da ntso doživel1 še večji poraz. Priznati pa moramo, da eo se gostje borili požrtvovalno. Domač'' igrale«: «o b:li vsi dobri Gole so dosegli Bizjak 5, Čurin 2 m M. Prestar 1 Gledalci so zadovoljni zapuščali stadion V nedeljo, 26. t m., bo gostovalo v Krškem zelo dobro moštvo »Bralstva« iz Savskega Marofa. PIONIRSKO TEKMOVANJE V ZASAVJU Dobrna (Trbovlje) : Bratstvo (Hrastnik) 2:0. Rudar (Hrastnik) : Svoboda (Trbovlje) 0:1. Svoboda (Kisovec) : Rudar I (Trbovlje) 0:3. L S. TEKMOVANJE ZA TITOV POKAL V ZASAVJU Svoboda (Kisovec) : Rudar I (Hrastnik) 3:7 (1:2) Dobrna II (Trbovlje) : Rudar II (Trbovlje) 1:5 (0:1) MLADINSKO PRVENSTVO CELJSKE NOGOMETNE PODZVEZE Redar (Trbovlje* : ZSD (Celje) 6:0 (4:0) V drugem delu mladinskega prvenstva v nogometu je trboveljski »Rudar« gostovali prejšnjo nedelio v Celju proti mladincem ZSD ter jih premagal z visokim rezultatom 6:0. Na lestvici zanesljivo vodijo mladinci »Rudarja«. Najboli nevaren na-srnrotnik jim bodo mladinci -Kladi var ja«, s katerimi moralo igrati v Celju povratno tekmo. nosil težo programa, poleg njega pa ločeno tudi mošk: in ženski pevski zbor. Ce prezremo nekatere pomanjkljivosti, ki se pač drže še vsakega začetnega amaterskega pevskega zbora, kot to to: izreka, nastavkt, intonacija, Interpretacija, traziranje in pravilno dihanje, je zbor kot celota le uspel. Navedene pomanjkljivosti se ne odpravijo čez noč, ampak je zalo potrebna dar sti daljša doba o življenju vsakega pevskega zbora. — Celoten zbor, ki šteje 40 pevcev in pevk, povečini rudarjev ter njihovih žena in deklet, le zapel 18 pesmi naših domačih skladateljev, in to borbenih delovnih pesmi ter naših narodnih, umetnih in partizanskih pesmi. Zbor bo gostoval še v Trebnjem in v Kočevju, kamor bo ^Svoboda* napravila izlet svojih članov — Moški zbor bo 3. julija sodeloval pri oroslavi 200-letnice zagorskega rudnika. — Obe koncerta je vodil šolski upravitelj Ludovik Ahačič Oživela je tudi godba na pihala. ki je počivala ver kot pot leta. Skoro mesec dni ima 'iste-matične oaje, za sedaj še po posameznih instrumentih. Tudi godbo poučuje tov. Ahačič. S sodne dvor ne IZ OBLASTI SE JE NORČEVAL Rudolf K., upokojenec, stanujoč v Trbovljah, Gimnazijska cesta 12, je napravil naznanilo, da je bilo nekje storjeno kaznivo dejanje, ki se po uradni dolžnosti preganja, čeprav je ve. del, da tako dejanje sploh ni bilo storjeno. Dne 11. marca L L je namreč ob 22.30 z reševalne postaje v Trbovljah telefoniral dežurnemu uslužbencu na tajništvu za notranje zadeve v Trbovljah, naj nujno pride patrulja LM in preiskovalni organi, da bi posredovali v gostilni »Špane« zaradi nekih nepravilnosti, nadalje, da se pri gostilni »Dimnik« pretepajo neznani moški in da nasproti gostilne pri Klenovšku v Zg. Trbovljah leži neki moški, ki da je gotovo mrtev. — Obtoženec je sicer svoje kaznivo dejanje in krivdo zanikal, vendar mu jo je sodišče v Trbovljah v celoti dokazalo ter ga zato obsodilo na 15.000 din denarne kazni in na povrnitev sodnijskih stroškov. ZVITA TATICA SE JE UJELA Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah se je morala zagovarjati Marija N., gospodinja, doma v Zagrebačka Dubravi, ker je 19. aprila t 1. okrog desetih dopoldne s pomočjo Julijane H. ki se sedaj zdravi v bolnišnici za duševne bolezni v Ljubljani, v stanovanju B. J. v Hrastniku vzela iz omare 55.000 din gotovine. — Obtoženka je pred sodiščem sicer zanikala svoje dejanje in tudi krivdo, vendar pe jo je sodišče glede na okolnosti, da so ukradeni denar našli pri obtoženki, deloma pa pri njeni pomočnici Julijam H., spoznalo za krivo ter jo obsodilo na eno leto zapora. TISOČ DINARJEV SI JE KAZNIVO PRILASTILA Silva B, delavka, stanujoča v Trbovljah, Šuštarjeva kolonija St. 32, je dne 17. junija lanskega leta v dopoldanskih urah vzela iz kuhinjske omare v stanovanju J. F. bankovec za 1000 dto-— Obtoženka je bila za svoje kaznivo dejanje obsojena na 10 dni zapora in na plačilo sodnih stroškov. Zoper sodbo okrajnega sodišča v Trbovljah sc je obtoženka pritožila, vendar Je okrožno sodišče v Celju prvostopno sodbo v celot) potrdilo. IZ SODNE DVORANE ZA OBREKOVANJE 4000 DlN Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah se je morala zagovarjati Štefanija K., gospodinja iz Trbovelj, Žabjek št. 4, ker je 6. avgusta lanskega leta na dvorišču-kjer stanuje, trdila proti 6V°^ mlajši hčerki o zasebni točni01 H. H. nekaj neresničnega, lahko škodi njeni časti in bremu imenu. Poleg raznih Pr°' staš kih izrazov je obtočen*® očitala zasebni tožnici tatvin" kokoši. — Pred sodiščem J« °r' toženka dejanje sicer zani*f ,J vendar se je sodišče prepriča*' po izvedbi dokazov o njem kr " di in jo Je zato obsodilo 4000 din denarne kazni. plačilu ca- neizterljivosti P° ^ ta kazen spremeni v 20-dnri zapor. TUDI ZA RAZŽALITEV 4000 DIN KAZNI Alojzija K., gospodinja 'n ko pr; Zidanem mostu, fleca Julija lanskega leta jala tovarišico K. M. P"*« nL. v Račiči št. 45 s prostaškimi", ram ter jo Je okrajno sodi* Trbovljah obsodilo na denarne kazni in nn P stroškov kezeneke ot>ravnaV Mladinski filmi in filmi, neprimerni za mladino V »Slovenskem poročevalcu« t. dne 29. maja smo brali dopis, ki ga je poslal neki kino obiskovalec in v katerem se sprašuje, kako je mogoče tn kdo je kriv, da je 27. maja obiskala zadnjo filmsko predstavo v Ljubljani (kar že oblastveno ni dovoljeno) skupina Stiskih otrok pod vodstvom nekaterih starejših, verjetno vzgojiteljev itd. Otroci so si ogledal; jugoslovanski film »Ankini časi«, ki je po mnenju dopisnika neprimeren za mladino, kar so ugotavljali tudi drug; ktrao obiskovalci pri orne. njem predstavi, videč odhajajočo šolsko skupino. Motil pa bi se, kdor bi mislil, da je ta primer edini. Zdi Se, da bi nekaj podobnega pripomnil sleherni, k| opazuje obisk kinopredstav in najbrž v večini krajev, kjer obratujejo kino Podjetja. Oglejmo si Trbovlje! Tu so štiri »Svobode« in vsaka ima sVoj kino. Res so Trbovlje po številu prebivalstva precejšnje in znano je tudi, da ljudje raje obiskujejo kinopredstave kot druge kulturne prireditve, vendarle pomenijo štirje kinematografski obrati precejšen denarni izdatek, za katerega se razumljivo potegujejo vsi štirje kine. jnatografi. Tako se zgodi, da hlastajo vsi za filmi, ki ustrezajo okusu trboveljskih kino-ljubiteljev. Pri tem pa se kine-jnatografi ne vprašujejo o kvarteti, niti o vsebini niti o nji. novi vzgojnosti — važna je le Polna hiša. Pa to bi bilo mogoče donekod še razumeti Drugače Pa je, kadar gre za filme, ki so namenjeni mladini m njeni vzgoji, ali zabavi. Pri izbiranju teh filmov pa bi morali bit; pošteno previdni. Tu V,a Pridemo do naslova tega elanka. Imamo namreč MLADINSKE FILME. To s« filmi, •zdelani prav za mladino, eni »PlJ, drugi manj po okusu mla-”'ne. saj je znano, da odrasli *ezk0 dojemajo otroško miselnost. Druga zvrst. So FILMI ZA LADTNO. Pod tem pojmom Je razumeti filme, ki obravna- Resitev naaradne besedne unanke iz 23. številke Na besedno uganko, ki smo jo P»nes!: v predzadnji številki »Za. savskega tednika«, smo prejel! naših pion rjev in pionirk sipet Jopo število pravilnih odgovorov. Tdko so pionirji uganil', da je •nogoče iz 4 črk a e, n in ž napraviti večje štev'lo besed, n sirar: 1. žena, 2. Neža, 3. Žane, 4. 5. na, 6 že Mogoče pa je iz navedenih črk napraviti še bese-?e: ona in ne kar pripom njamo * naš-' uganki dodatno. , Strogi žreb je tokrat prisodil ^'žno dar do ponirki ANICI VIDMAR s Podtipov ce 11, p. Me-d ia-Izlake nad Zagorjem, ki nai o Priložnost' pošlje v naše uredni-stv° po nagrado — drugo darilo Pa dob' po od’očitvt žreba oion:r dANIJEI. JERSE učenec III razjeda osnovne šole Boštanj pr' Sevnici, kateremu bomo zaradi “ddalienoc^ ®d Trbovelj ooslali Dja iiŽTto naorado po pošti. — j ®m pr'dn:m ivoniriem In plo-zg rešitev pganke pri-8rčna hv=1al — Uredništvo vajo življenjsko problematiko brez vsake pravljičnosti tn olepševanja dejstev, vendar pa tudi brez banalnosti, protivzgoj. nih momentov, vzpodbujanja h kriminalistiki, erotiki in zlaganem junaštvu. To so filmi, ki jih lahko mirne duše nudi. mo mladini, da se prične vraščati v novo stvarnost, ki je tn in tam resda še taka kakršne si ne želim® vselej — ne sme pa priti do spoznanja, da iz nje nj izhoda. Ti filmi morajo vplivati na mladino tako, da bo sama obsojala razne člo. veške zablode — seveda stopnji mladih gledalcev primerne — in psihološko tako utemeljene, da jih mladina v svojem bistvu ie spočetka zavrne in obsodi. Tret,jo zvrst filmov, kj so NEPRIMERNI ZA MLADINO, pa dovolj nazorno označuje zgoraj navedeni primer. V Trbovljah imamo prilož. nost videti vse tri zvrsti filmov, žal pa ne vedno v vseh štirih kinematografih. Da bi spravili v Trbovljah tudi to vprašanje, vzgojo mladine z mladinskimi filmi, v zadovoljiva stanje, je bil že pred časom na mestnem odseku za kulturo In prosveto skupen posvet z upravnik1 kino podjetij in trboveljskimi kulturnimi delavci Na tem posvetu je bilo določeno, da morajo skrbeti uprave kino podjetij za reden dotok tako mladinskih filmov kakor tudi filmov za mladino Po našem tolmačenju. Določeno je bilo tudi, da naj bi bila to odtlej redna oblika vzgojnega dela z mladino poživljena — zaradi pomanjkanja filmov te vrste .— še a zabavnimi dopoldnevi za mladino. Hkrati je bil določen tudi strog kriterij o ukrepih pri filmih, ki niso primerni mladini. Ce pa pogledamo kako danes izvršujemo sklepe, bomo dobili kaj čudno sliko. Prvo, da o ka. kih zabavnih dneh za mladino ni ne duha ne sluha. S filmi, ki smo jih hoteli vrteti mladini, pa to podjetje ne more živeti brez kavbojev, drug® spet ne brez filma, ki draži živce, pa lov za »velefilmi«, pri katerih ni potrebna posebna reklama, in za filmi, ki so oblastveno prepovedani mladini. Kaj še nu- dimo mladini? Bore malo! Ce smo odkriti, bi dva izmed štirih trboveljskih kinematografov to sta kino »Svobode.Center« in kino »Svobode« v Zg. Trbov. ljah ustrezala dogovoru na po. svetu — druga dva kinematografa pa težita ponajveč — kar je delno tudi razumljivo — za finančno platjo, pa toliko manj za vzgojno stranjo s pomočjo mladinskih filmov. Za primer lahko, navedemo tole: kavbojski filmi so polni izrednih podvigov in junaštev, ki jih prikazujejo filmski igralci na platnu, pri vseh teh pa največkrat vsebine sploh ni, ali pa je za lase privlečena, ob zaključku pa opazimo malodane po vseh Trbovljah »fičefaje«, kovbojski laso, kopja, »frače« (posebno priljubljena tarča zanje so se. veda ptiči), divjanje otrok po bregovih jn cestah — saj kavboj vendar nikdar počasi in tiho ne izvaja svojih junaštev — skratka: več napačne kot pravilne vzgoje. Ob vsem tem ni čudno, da starši tožijo, češ da se učenci mnogo bolj zanimajo za kino predstave kot za svoje delo, da postajajo razbrzdani, da niso več tako ubogljivi, da popušča, jo prj učenju itd. V ostalem pa tudi v Trbovljah ni vse prav, kot ni v Ljubljani, pa tudi ne najbrž drugod, kar zadeva obiskovanje in čas, ob katerem vidimo mladini) v kinu, pa še celo pri predvajanju zanjo neprimernih filmov. Ali ne bi bil® dobro, da bi se uprave kinematografskih podjetij spet enkrat temeljito pogovorile o tem vprašanju, saj imamo vsi skupen namen, vzgajati in vzgojiti mladino, da bo imela v duhovnem pogledu vse tiste vrline, kj jih mora imeti vsak pošten član nove socialistične družbe? Pionirji iz Brestanice v Kumrovcu Slino nas je razveselila vest, da bomo šli na Izlet v Kumrovec. Uprava elektrarne v Brestanici nam je obljubila, da nas bo s svojim avtom brezplačno popeljala na ta izlet. Nestrpno smo ie čakali na ta dan. Dne 17. t. m smo se pričeli zjutraj pred kino dvorano zbirati pionirji l. a In b razreda ter lil. a 'n b razreda s pionirji z Gorice. Sonce je naznanjalo lep dan. Nismo se zmotili, vreme nam je bilo prav ta dan naklonjeno. Da sle sFSali, kakšen živžav je bil tol Srečni smo se spru vili na avto — in že nas je dobri šoler Franc Kinčič odpeljal na dolgo pot Popeljal1 smo se skoz1 tfi!iiiiiiiiffliniiii!iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiniii™iiiiiiiiiiiiiiiiii!!iiiiiiiHi'iiiM niiiiiiiiininiiiiiiiiiiii Josip Brinar: PIONIRSKI KOTIČEK (Nadaljevanje) /Z /,' /i 18. Veliki zbor na kraljevem dvoru »Ali te je tvoja sestrana Zvitorepka naučila tako čudovito lagati?« je vprašal Lakotnik jedk® z bedastim nasmehom okrog ust. Dremuh pa se ni dal zmotiti in je nadaljeval: »Vse je gola resnica, kar sem rekel, gospod volk! Mari niste Zvitorepke ne. številnokrat bridko žalili? Marsikateri izmed navzočih gospodov se še gotovo spominja, da sta volk tn Zvitorepka svoje dn| sklenila pobratimstvo, ob-ljubivši sl, da hočeta skupaj živeti in sl deliti vsak grižljaj po bratovsko. Kolikokrat je bila Zvitorepka od tistih dob zastran vas, gospod volk, v hudih škripcih, in večkrat se je že celo pletlo za njeno kožo. Ne. koč — bila je huda zima in pajek je opredel ognjišča — je priškripal po žameten! poti razšklemfan voz in na njem je bil® naloženo kup ribic. Voznik je korakal leno pred vozom in tiščal obe roke krepko v žep, kajti bril je strupen veter, ki je šel do kosti. In tedaj, gospod volk. so se vam jele cediti sline po ribicah, a v žepu niste imeli ne bora, da bi si jih kupili. .Preskrbi ml kaj za pod zob Zvitorepka,’ ste osorno zagodrnjali, ,če ne .. .’ Pa kaj bi vam pravil, sal poznate Lakotnika. kako prijazno in vljudno zna postavljati svoje besede, —-In Zvitorepka vas je ubogala. Legla je sredi poti ter se delala: kakor da je mrtva. Nevarno početje je bilo to — pri moji kokoši, lisica bi utegnila plačati svojo predrznost, z življenjem! Ko se je približal voznik ter zagledal vašti tovarišico, jr urno segel po svoj pipec, da bi ji končal življenje. Toda premetena Zvitorepka je iztegnila roke in noge daleč od' sebe ter se ni ganila, pridržujbč sapo, kar se je dalo. In kmetič je mislil, da je zmrznila ter jo ie dvignil za rep, veseleč se lepega kožuha. Nato Jo je vrgel na voz k ribam in pognal na. prej po zameteni poti. V tako nevarnost sl Je torej upala Zvitorepka in to samo vtiku na ljubo. A poslušajte, gospoda slavna, kako ji je ta mrcina slvodiaka poplačala nevarno delo! Zvitorepka je neutrudno metala ribe z voza, a vtik je sledil o<^ daleč ter jih požiral hlastno. Ko se je zdelo Utici, da je rib že obema dovolj, i® skočila z voza. da bi si utešlla svoj prazni želodec. Toda Lakotnik je bil medtem že po-hlastal vse ribe do zadnjega repa. .Striček,' Je vprašala Zvitorepka, ,kje So moje ribe?* •TuieP se je škodoželjno od- rezal volk ter je pokazal na obrane koščice. Prav nič bolje se ni obneslo Zvitorepki, k® je nekoč opeharila nekega kmetiča za zaklanega prašička. Prašiček je bil zaklan, milostni moj kralj, je poudaril Dremuh ter se obrnil k Mirtijubu, torej Zvitorepka ni kršila miru in sprave. Pa tudi to pot je Lakotnik čisto sam pojužinal mastni plen, a lisici Je pustil le leseno kljuko, na kateri je visel prašiček. ,Prav lep in velik kos Je ostal zate,’ se ji je posmehoval volk. ,Le dobro ga oglodaj, da ne pustiš kaj masti na kosti!’ Zvitorepka od same lakote tn jeze ni mogla na te hinavske besede odgovoriti nič pametnega. A V njej Je vse kuhal® in ako ni pr) tem mislila povsem spoštljivo o /volku — kdo bi ji štel to v zla? — Na ta način je Lakotnik najmanj stokrat moj® sest ran® posadil v koprive, lahko mr verjamete, mili moj kralj! A o tem ne bom govoril več. Kadar pride Zvito, repka na dvor, vam bo že sama vse to natanko razložila. Sicer je tudi res, da je volk v nekaterih primerih sedel sam samcat v koprive, a pri tem je bila Zvitorepka vsekdar nedolžna. — Kmalu potem, ko je lisica sVojcmu stricu nametala rib na pot, se je Lakotnika spet polotil glad. A ker je Zvitorepka zapustila svojega goljufivega pobratima, je hotel kar na svojo pest nadaljevati brezskrbno življenje, kajti domišljal si je, da je še vse bolj učen in prebrisan kakor Zvitorepka. — Nekega dne je zagledal dva kmeta, ki sta peljala zaklano kravše proti domu. ,Hm, kakor nalašč,’ je mislil Lakotnik. .Naplahtati ju hočem, kakor je to oni dan napravila rjavka!’ Po stranpoti je zbirjal naprej In se kakor mrtev zleknil na cesto. Ko J® Wz pridrdral v bližino, sta kmeta, ugledavši volka, ustavila voz In poskakala na tla. A eden izmed tistih voznikov je bil prav tisti voznik, ki ga je bila Zvitorepka ne dolgo tega tako grd® opetnajstila za ribe. Ta je torej namežiknil svojemu tovarišu, kimajoč z glavo in z rokami kažoč, češ. zgrabi za sekiro! Sam pa je brž potegnil debelo gorjač® z voza in potihoma sta stopila bliže. Ko sta že stala poleg Lakotnika, ga je voznik nalahk® potrepljal po kožuhu (Nadaljevanje sledi) Koprivnico, Podsredo tn Bistrico ob Sotli ter smo se po prijetni vožnji ustavili v Kumrovcu. Tu smo si ogledali muzej v rojstni hiši našega dragega mar šala Tila Vpisali smo se tudi v spominsko knjigo. Nato smo krenili na igrišče pred šolO. V prijetni igri nam je čas hitro potekal Vračali smo se preko Bizeljskega in Brežic. Veselo $mo prepeval1 ves čas med vožnjo tn zadovoljno ogledovali lepote naše domovine. Vsepovsod so se razprostirala lepa polja z valovitim žitom, v daljav1 pa so se dvigali prijazni grički z leptmi vinogradi. Med polji so se vijugale bele ceste in potočki ter reke. In preko te prelepe pokrajine pa se je razlivala pesem naših mladih grl in veselje naših mladih src. V Brežicah smo si ogledali muzej in viteško dvorano v gradu. Mnogo zanimivih vtisov smo odnesli s seboj. Prot• večeru smo se zadovoljni In srečno vrnilt na svoje domove. Naša srca je navdajala hvaležna zavest, da naši delovni ljudje po tovarnah, rudnikih in elektrarnah skrbi in želč, da bi uživali srečno mladost. Strela ga je ubila V sredo zvečer ob 16.30 je v Lokvah pr Brestanici ubila strela 21-letnega Jožeta Remih. Tovariš Jože ie ob nevihti stal s svojim bratom Avgustom pri odprtem oknu, z desno roko pa je bil naslonjen na stikalo Ko je strela udarila v h šo, je švignila skoz; stikalo naravnost v Jožeta, ki je bil na mestu mrtev, njegov brat pa lažje poškodovan. To naj bo resen opomin vsem, da ob priložnosti nev hte ni varno stati pr; odprtem oknu, še manj pa pn električnih stikalih. Nagradna skrivalnica za pionirje Kakor vidite, pionirji, je konj vstal in gleda, kje je njegov hlapec. Poiščite ga torej tudi vil Ce ga boste našli, potem konjskemu hlapcu potemnite s svinčnikom njegovo kapo, nato pa slič eo izrežite \z časnika ter jo pošljite po pošti ati pa prinesite v naše uredništvo K sličici pripis te svoje ime, razred šole, ki jo obiskujete, ter kraj (pošto), kjer ste doma. — Kakor doslej, bomo tudi tokrat dvema izžrebanima rešite! jima ie skrivalnice podarili lepo mladinsko knjigo. — Uredništvo. Eti!« j® rekla deklica s sti-5* v opeh. Večm lm *«• nehaj 8 svojim mati’!« je dejala s po °m Kos pa Cathcart. »V hiuhome 1,05 spravila s svoja sodijo in s svojimi pred-Vse ’ K®j pravzaprav hočež, za *krbl^%Vetu7 Kaj naj ti le k ^dražen® in kurati ®bupeno rok' 1,redse. tihoTj*1 *e sploh poročiti,« je »e bil *!'? deklica. »Oče bi me Nj. n|koli sim v Mkon.« k«nt. .^hesede so bile zelo tve-kadaVit i j® Pogumnejša kakor * Plat ”, podobnih prizorih ^ ras-i °‘ nekaj časa sem ji j® INgum v srcu. Obup. ki P^Dveri., pre,l omamil, se Je raz-jSli, * besnost. Ogenj ogor-6tpravJe “el v njeni dnšl. In J® njena rastoča za- grenjenost le redko In v velikih presledkih izbijala na dan, se je njen pogum krepil la dneva v dan. »Tvoj oče?« Je bleda od jeze zapihala gospa Cathcart. »Svojega očeta mi hočeš očitati? Tvoj oče je bil norec! Norec!« Zadnjo besedo je izgovorila skoraj slkajOČe. »Uničil me Je kakor tudi tebe. ker nt bil dovolj pameten, da bi nam znal ohraniti podedovano premoženje. Mislila sem, da je preudaren mož. Dvajset let sem gledala v njem poosebljen«) modrost, dobroto In preudarnost. In v teh dvajsetih letih mu Je uspel,) z vsemi mogočimi abotnimi špekulacijami, v katere eo ga zapeljali vetrnjaški lovci za srečo, zapraviti vse svoje premoženje. On te ne bi s*lil! Ne, resnično ne!« Bridko se Je zasmejala. »On bi te omožil s šoferjem. ko bi sl bilo ta tvoje iroe zaželelo. Bil Je ljubezniv slabič In nesposoben dobrodušnež. Sovražim tvojega očeta!« Hladno bliskanje v njenih široka odprtih očeh je tako zgovorno pričal® o n lenem sovraštvu, da se Je deklica zgroz.lla. »Vedno znova ga zasovražim, če se moram pogajati z dwml.il-vlm* borznimi mešetaril da bi Fa nlnortFf.flji -r n $-*trnE. njami v borznih poslih. Sovražim ga, ker moram varčno in skromno živeti. Vedno znova ga zasovražim, k® prejmem svoje skromne dividende in moram gledati, kako hitro kopnijo zaradi njegove neumnosti. Glej, da tudi tebe ne zasovražim,« je dejala in jb svareče pogledala. Edith Je lezla vase pod navalom teh besed, toda hkrati je sramotenje mrtvega očeta vzbu. dilo v njej čustvo, ki Jo je oavo« bajalo vsega strahu pred kakršnimi koli posledicami, pa čeprav bi Izbruhnila mati v novem srdu in sovraštvu, česar se je sicer želo bala. Sedaj se je zravnala in se zazrla gospe, ki Jo je imenovala mater, v oči. Bila je bleda v obraz, to«la brado Je kljubovalno privzdignila. »O meni lahko rečeš, kar hočeš. mati,« je dejala mimo. »Ne dopuščam pa. da sramotiš mojega očeta. Stortlg sem vse, kar si zahtevala. Pripravljena sem vzeti moža, ki ga sicer cenim kot ljubeznivega in simpatičnega človeka, ki pa ml ne pomeni nič več kakor prvi mož. ki ga danes srečam na cesti. Tebi na ljubo se žrtvujem! Ne zahtevaj pa od mene, da se odrečem veri v moža, ki se ga edinega v svojem življenju z ljubeznijo spominjam.« Glas se ji je malo tresel In v očeh so se ji zalesketale solze. Gospa Cathcart bi Ji hnela Se mnogo povedati, toda zadržal jo Je služabnik, ki je stopil v sobo. Deklica je še počakala trenutek, nato pe so je vrnila v knjil. nlco, skozi katero je Glibert zapustil hišo. Zaklenila je vrata in prižgala luč, ker se je začelo mraHtl. Od jeze in ogorčenosti bi sc najraje razjokala. Tresla se je po vsem životu in n| več mogla zadrževati potlačenih čustev. Prvič v življenju Je pogledala v materino srce. Leta nabiranj grenkoba se ji je, ne glede na sočutje, brez vsake preračunljivosti sprostila. Pokazala je sovraštvo, ki jt Je ves čas glodalo dušo. V njegovem navalu je razgalila nič hudega sluteči hčerki v jarki luči svoje razmerje .do njenegk očeta. Edith Je sicer vedela da med njima ni vladalo posebno nežno razmerje. Toda po Izkušnjah, ki jih je imela doslej s krogi sw-je družbe, se ji hladni odnosi med možem in ženo niso zdeli nič nenavadnega. Poznala ie vrsto zakonskih zvez, v katerih so zakonci živeli v zgolj pri. Jateljskih odnošajih. In jih imela za povsem normalne. Sicer Jo je ztio jezilo, da so taka razmerja obstajala! Čeprav je bila še skoraj otrok. Je čutila, da ni nekaj v redu. Z druge strani pa se Je prav zaradi teh Izkušenj sprijaznila s tem, da se poroči z (Hibertom. Življenje z njim se ji ni zdelo nič slabše, morda utegne biti <*1® prijetnejše, kakor je bilo sožitje teh IJndl, s katerimi je prišla vsak dan v stik. Toda materina togotnost ji je nenadoma pomagala d® spoznanja. kaj je njenim staršem manjkalo za pravi zakon. Sedaj je vedela, zakaj sc je njen oče spremenil lz vedrega, ljubeznivega moža, ki se je znal tako prisrčno smejati in biti tako zaupljiv, molčečega in otožnega človeka, ki je bil le senca samega sebe In čigar zlomljeno postavo st je tako živo ohranila v spominu. Sedaj se je njena življenjska pot nenadoma spremenila. Nepričakovano se ji je odprl nov pogled. Postala je mirnejša in samozavestnejša Ko Je stala v hladni, poltemni knjižnici In gledala skozi zamrežena okna na umazano ulico, ki je vanjo prehajal® z opeko tlakovano dvorišče, je v teh nekaj minutah zbranega preudarjanja začutila v seb* eno izmed tistih velikih sprememb, ki se često Izvrše v človeku. V tem kratkem času Je začela drugače gledati na stvari in tudi ljudi je pričela ocenjevati s povsem novim merilom Izoblikoval se ji je nov pogled na svet. Mala knjižni«« je postala priča mogočnega odpora proti podedovanim nazorom. Sama se je začudila nad hladnokrvnostjo, s katero se je vrnila v sprejemnico. Pomešala se je med družbo, ki se Je pravkar zbrala. Skoraj prestrašila se je, k® je odkrila, da opazuje mater docela mirno in ravnodušno, kakor da sploh ni njena mati. Gospa Cathcart je opazila hčerkino obvladanje same sebe in začutila Pri tem rahlo neugodje. Pričakujoč, da jo bo spravila v zadrego, se je nepričakovano obrnila nanjo. Nemalo je osup- nila. ko je videla, kako mšrne je deklica prenesla njen pogled •n kako hladno je izrazila svoje pomisleke proti predlogu neke starejše gospe. To je bila za gospodovalno gospo Cathcart nova izkušnja. Deklica bi sicer mogla biti slabe volje, toda na ta način ji doslej le ni poskusila kljubovati. Mogoče je bila jezna, toda videti ji nj bil® nič. Morda je bila užavljena, vendar tedaj bi jokala. A izkušeno ok® gospe Cathcart ni moglo odkriti nobenega sledu solz. Bila je osupla tn mai® vznemirjena. Predaleč je šla, si je mislila, in morala bo napako popraviti. To bo boljše, kakor pa da bi se razdor še bolj poglobil. Potem bo že prosila za oproščenje. Jezila se je, da Je zabredla v tak položaj, toda bila je dobra taktičarka, zato ni hotela trdovratno vztrajati na stališču, ki bi bil® zanjo škodljivo. Sklenila je raje vzpostaviti »stanje pred vojno«. Bila pa je neprijetno pri-zadeta; ko je opazila, da je tudi to možnost za vedno izgubila. Proti koncu večera je bila Edith gospodar bojišča. Mater Je potisnila v podrejen položaj. Gospa Cathcat je počakala, da je zadnji gost odšel, nato pa se je odpravila v malo sprejemnico, da bi se pogovorila s hčerko. k| je slonela ob kaminu ln zamišljeno zrla v neki časnik. »Kaj te tako zelo zanima, draga moja?« »Nič posebnega,« je odgovorila. »Tvoj doktor Cassylis je zel# zabave« mož« 7 DNI po svetu Že peti dan traja svečano za- Ideološka nasprotja. Ker iste sedan„e Generalne skupščine misli prevevajo tudi svečano za- OZN v ameriškem mestu San Francisco. Te dni poteka deset let, ko so se po zmagi nad silami osi zbrali predstavniki 46 držav-zaveznic proti nacistični zaroti ter udarile temelje novi, doslej največji mednarodni organizaciji na svetu — Organizaciji Združenih narodov. »Mi. narodi Združenih narodov, trdno odločeni, obvarovati bodoče rodove vojne pošasti..., znova potrditi vero v temelje človeške pravice ..., v enakopravnost narodov, velikil. in malih ..., podpreti socialni napredek in zboljšanje življenjskih pogojev.... uresničiti potrpežljivost in živeti skupno v miru drug z drugim kot dobri sosedi ter združiti naše sile da ohranimo mednarodni mir in varnost..., smo sklenili združiti svoja prizadevanja, da bi dosegli te smotre.« Tako pravi uvod Ustanovne listine Združenih narodov, ki je oostala ustava nove mednarodne organizacije. V letih po sedanje v San Franciscu, lahko od tega leta pričakujemo novih velikih in miroljubnih dejanj. Sicer pa gredo mednarodni dogodki »lokalne narave« svojo pot. V Italiji je morala odstopiti vlada premiera Scelbe. ker je več ne podpirajo poslanci strank vladne koalicije, pa tudi same demokrščanske stranke. Francoska vlada se te dni tudi ukvarja z vse bolj resnim položajem v Alžiru in Maroku. Vendar noče prav nič slišati o kaki avtonomiji, pač pa govori o gospodarskih, socialnih in političnih reformah in pa — o okrepljeni varnostni službi V Argentini je skušala »katoliška akcija« z uporom strmoglaviti vlado premiera Perona, potem ko se je ta ob podpori delavskih sindikatov in armade odločil, da postopoma odvzame cerkvi njene dosedanje privilegije na gospodarskem, prosvetnem in političnem področju. Sedaj vlada v deželi ne- Otrokom padlih borcev Okrajni odbor ZB NOV Trbovlje obvešča vse otroke padlih borceveln žrtev fašističnega nasilja, njihove svojce in skrbnike iz trboveljskega okraja, da je treba vložiti za šolsko leto 1955-56 nove prošnje za prejemanje denarne podpore za šolanje. Prošnja mora vsebovati: rojstne podatke prosilca, vrsto šole in razred socialno stanje družine, število še nepreskrbljenih otrok in natančen naslov. K prošnji je treba priložiti: 1. potrdilo o nadaljnjem šolanju in prepis zadnjega spričevala; 2. potrdilo o dohodkih družine (navesti vse dohodke); 5. potrdilo o premoženjskem stanju; 4. predlog osnovne organizacije ZB NOV o višini denarne podpore (potrdilo izda mestni ali občinski odbor ZB NOV). Vse prošnje z zgoraj navedenimi dokumenti je poslati na Okrajni odbor ZL NOV Trbovlje najkasneje do 15 julija 1955. Po tem roku vloženih prošenj ne bomo upoštevali. Zato opominjamo vse prosilce, da upoštevajo navedeni rok Po čl. 23 zakona o vojaških vojnih invalidih so prošnje in vsi priloženi dokumenti oproščeni taks. Okrajni odbor ZB NOV Trbovlje Podcenjevanje, izigravanje ali nepoučenost? Razpis ke vrste pripravno stanje Nad vojni so nekatere države, pred. celotnim življenjem bedi budno razredov gimnazije. oko vojnega ministra, dokler Rok za priglasitev je do 31. se položaj ne razčisti. Vsekakor avgusta 1955. — Kandidati naj Pa je že sedaj jasno, da so va- nr "-,šejo lastnoročno prošnjo, ki tikanski načrti spodleteli... ji „ treba priložiti zadnje šol-V Zahodni Nemčiji tanti naj se priglasijo ali vprašajo za pojasnila na tajništvu Sveta za prosveto in kulturo pri OIX) Trbovlje. vsem velesile, delno zapustile ta načela in krenile po poti ki je bila prežeta z ideološkimi, blokovskimi ali ozko nacionalističnimi težnjami. Zato tudi niso mogli izpolniti vseh nalog, ki jih je prednje postavila zmaga nad fašizmom. Pod pretvezo, da gre za obrambo demokracije in svobode, sta zrasla na svetu dva ideološko pobarvana bloka, ki sta sku. šala svoje prepričanje vsiliti drugim. Tako sta proti načelu ne vmešavanja v tuje notranje zadeve ter umetno vzdrževala napetost «- svetu. Že prvi govorniki na svečanem zasedanju v San Franciscu so se znova vrnili na ideje, ki so leta 1945 prevevale ustanovitelje Združenih narodov Kakor ideološko-družbene razlike v obdobju brezkompromisne borbe proti nacistični -levamo-sti niso ovirale tedanjih državnikov Zahoda in Vzhoda, da sklenejo medsebojne gospodarske in vojaške pogodbe, tako naj tudi sedaj, po desetih letih zmagovito končane vojne znova pomislijo na načela miroljubnega sožitja in mednarodnega zaupanja. Ni zgolj naključje, da je prav v tem letu mednarodna napetost močno popustila. V razmeroma kratkem času so se ZDA, Vel. Britanija, SZ in Francija sporazumele o avstrijski mirovni pogodbi, ki so jo /es čas po drugi svetovni vojni povezovali z nemškim vprašanjem in jo zavlačevali pod najrazličnejšimi izgovori. Njihovi najvišji predstavniki se 18. julija na ženevski konferenci nameravajo lotiti tudi nemškega vprašanja, sila boleče točke v povojnih evropskih odnosih. Svetovna javnost nadalje pričakuje, da bodo izrekli moško besedo o splošni razorožitvi in kolektivni varnosti v okviru Združenih narodov, ki ne bi več priznavala blokovskih meja. Rešitve čaka tudi daljni Vzhod, kjer so se kitajsko-amcriškl odnosi predvsem zaradi Formoze in Čang Kaj Sekovega režima na njej močno zaostrili. V tej zvezi naj znova omenimo posredniško vlogo Indije. Te dni se mudi v vzhodnoevropskih deželah Indijski premier Nehru ter pridobiva tamkajšnje vodilne državnike za Idejo miroljubnega sožitja kakor Je to storil že poprej na Kitajskem. Na ta način utira pot sporazumu med Vzhodom in Zahodom. Skupne izjave o teh razgovorih kažejo, da ideja o poštenem mednarodnem sodelovanju vse bolj snodriva stara pravijajo na ustanovitev prvih vojaških enot prostovoljcev V Avstriji se sedaj bije narlamen-tarna bitka za to. kakšna naj bo domača armada in kako organizirana. Srednji Vzhod še vedno majejo incidenti na izraelsko- arabski meji. ki so za krajši oba grešila 6as P°tisnili v ozadje medarab-ske spore. Vrtnarska šola v Medlogu pri Celju razpisuje vpis v vrtnarsko šolo. Pogoji za sprejem so: starost 16 let dovršitev 6 razredov osnovne šole ali 2 GASILSKI PRAZNIK V CECAH V Čečah nad Trbovljami so imelj tamkajšnji gasilci pre-»"pri- O. &SH «do nedeljo »v,) preznlK Sl<* ali skrbnikov, da bodo redno plačevali stroške internata 2000 dinarjev mesečno. Prošnjo je treba kolkovati s 30 din in priložiti v gotovini 20 din. Pri sprejemnem izpitu bo nekoliko vprašanj iz računstva, slovenščine in prirodopisa. Pouk se prične 15. septembra t. 1. in bo trajal 2 leti. Reflek- Razpis Industrijsko rudarska šoia v Trbovljah sprejme v šolskem letu 1955-56 določeno število učencev, ki se žele izučiti za kvalificirane delavce rudarske stroke — kopače. Vpis traja od 10. junija do 10. septembra 1955. Vpišejo se lahko državljani FLRJ, ki so izpolnili naslednje pogoje: 1. da so duševno zdravi in telesno dobro razviti; 2. da bodo v letu 1955 dopolnili 15. leto starosti; 3. da so zadostili splošni šolski obveznosti. Kandidati morajo pri vpisu predložiti; 1. lastnoročno pisano prošnjo, kolkovano s 30 din V prošnji naj kandidat navede natančen naslov; 2. zadnje šolska spričevalo; 3. izpisek iz rojstne matične knjige; 4. potrdilo o premoženjskem stanja in davčni oscovi; 5. potrdilo o stalnem bivanju. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja tri leta Učenci prejemajo mesečne nagrade od 2000 do 4500 din. Sola nudi učencem brezplačno vse šolske potrebščine za teoretičen pouk in vsako leto 1 delovno obleko 1 par delovnih čevljev, potrebno perilo in druge zaščitne artikle. Učenci so socialno zavarovani. Pri šoli je internat, v katerem imajo učenci potrebno oskrbo (prenočišče, hrano — 5 obrokov dnevno, ki ima 5000 kalorij, pranje, likanje in krpanje perila in obleke ter potrebno strokovno pomoč pri učenju). Kdor želi stanovat« v internatu naj to navede v prošnji. V ELEKTRO-ODSEK sprejme ravnateljstvo šoie omejeno število učencev, ki morajo poleg zgoraj navedenih pogojev imeti z uspehom dovršene 4 razrede gimnazije. Kandidati se lahko vpišejo osebno ali pa pošljejo nro.šnjo po pošti. Ravnateljstvo šole Obvestilo vesnost bi morali imeti že prej, zaradi slabega vremena pa so jo morali preložiti Pod pokroviteljstvom predsednika mestne občine Trbovlje tov. Alojza Dularja so gasilci iz Ceč sedaj prevzeli novo motorno brizgalno. — Slavnosti so se udeležili poleg številnih gasilcev tudi predstavniki oblasti ter družbenih organizacij. Važno opozorilo! Obveščamo vse kino obiskovalce, da bomo počenši z današnjim dnem pri predavanju filma od petka do ponedeljka predvajali tednik »FILMSKE NOVOSTI«, ki bode v besedi in sliki prinašale najnovejše vesti doma in po svetu in razen tega vse najnovejše športne prireditve. Priporočamo zato obiskovalcem kina »Center«, da prihajajo pravočasno k predstavam ker bomo pričeli s predvajanjem tednika natanko ob določeni uri. Kino »Svoboda-Center« bo predvajal od danes do pone-d=Uka odlični domači film ®SALON DR M«. Predstave ob običajnih urah. Naslednji teden bomu igrali francoski film »Brata Bouquin-quant«. Predstave v torek In sredo, vsakikrat ob 18 in 20. Kino »Svoboda«, Trbovlje II, bo imel na sporedu do ponc-m °b ^ičainih urah nemški film »LUC LJUBEZNI« Prijatelji avto-moto športa v Zasavju in ostali naročniki revije »Življenje in tehnika v revirjih so bili nemalo presenečeni, ko so v zadnji številk, te publikacije, ki so jo pred dnevi prejeli, brali na 233. strani poročilo o avto-moto dirkah v Trbovljah, ki so bile 2. maja t. 1. Te dirke k, so se vršile v okviru šampionata RL Slovenije, je razpisala Avto-moto zveza Slovenije naknadno, to je potem. ko je Avto-moto društvo Trbovlje imelo že vse pripravljeno in organizirano za tradicionalne avto-moto dirke na progi Dimnik—Katarina « Trbovljah, ki so se letos vršile že drugič. Ker je Avto-moto zveza Slovenije videla odlično pripravljeno in organizirano avto-moto tekmo Avto-moto drrštva Trbovlje, so v Ljubljani sklenili. da se Izvrši šampionat LRS za gorske dirke 2. maja t 1, v Trbovljah. Avto-moto društvo Trbovlje je v ta namen izdalo tudi lične biltene ter je tudi ostalo organizacijo izvedlo v splošno zadovoljstvo vseh razen nediscipliniranega tekmovalca Eda Ažmana tekmovalca AMD Ljubljana. Dirke je torej priredilo Avto-moto društvo Trbovlje, ki so bile letos že drugič, in bodo to vsako leto na dan 2. maja. in ne ADM »Zdravko Vrhunc« iz Ljnhliane. kot to poroča revija »Življenje in teh nika« v navedenem članku Športniki in prijatelj, avto- moto športa se začudeni vprašujejo. kako je mogoče, da revija navaja kot prireditelja d.rk v Trbovljah društvo iz Ljubljane in ne Avto-moto društvo Trbovlje. Ali se je to zgodilo namerno ali zaradi nepoučenosti? Prvo kot drugo je žalostno, saj so bili vendar vsi zadevni zapisniki točno in v redu odposlani na pristojna mesta. Tako poročanje vzbuja domnev- da hočejo vse uspehe, ki jih dosegajo revirji, nekateri zmanjšati ter podcenjevati. Tudi v pred-aprilski Jugoslaviji so določeni činitelji delavske centre zapostavljali in jih podcenjevali — ni pa pravilno da se tako ravnanje z revirji nadaljuje v socialistično urejeni državi, ki terja od vseh in vsakogar najstrožjo pravičnost in resnicoljubnost. Prepričanj smo, da bodo odločilni činitelji to napako popravili in dali Avto-moto društvu Trbovlje za njegovo nesebično in ^ požrtvovalno delo majhno priznanje vsaj s tem, da bodo poskrbeli, da se bo slovenska javnost pravilno obveščata. Stane Šuštar Svojstven pobeg iz ječe V nekem zaporu v Francij, so imeli samo enega jetnika. Pred nedavnim pa je tudi ta pobegnil fe svoje celice. V njej je pustil listek, na katerega je napisal: »Sit sem že, ker me stalno preštevate!« Razpis ELEKTRO-TRBOVLJE — TRBOVLJE sprejme za naslednje šolsko leto 1955-56 v uk več učencev, ki imajo veselje do dele v električni stroki. Kandidati ne smejo biti mlajši od 14 let In ne starejši od 17 lei. Imeti morajo dovršene 1 razrede gimnazije oziroma vsaj 3 razrede gimnazije ali osemletko. Učenci se b. dc šolal' takole: 1. leto učenja: 10 mesecev v šoli, 1 mesec v podjetju. 1 mesec dopusta; • 2. leto šolanja: 6 mesecev v šoli. 5 mesecev v podjetju. 1 mesec dopusta; 3. leto učenja: 4 mesece v šoli, 7 mesecev v podjetju, 1 mesec dopusta. Učenci bodo obiskovali elektro šolo v Mariboru in bodo delno štipendirani Kandidati naj se zglasijo zaradi sprejema v nk na upravi podjetja v Trbovljah Trg svobode 9, in sicer najkasneje do 25 avgusta 1955 Uprava podjetja Q§ja,Ate On vojnim obveznikom in Obveščamo vse vojne obvez, nike ne glede na starost (od letnika 1902 do 1934). da se bo v dneh 4., 6., 7. in 8. julija 1955 vršila v prostorih rudniške restavracije (Turist) redna letna rekrutadja za mladince* letnika 1936 Glede na dejstvo dLa se ob priložnosti odpošiljanja na vojne vežbe večkrat ugotavlja' jo razne nesposobnosti obveznikov za vojno službo, to se morajo že poprej ugotovit, s strani vojaško-zdravniške komisije, tako da vojni obvezniki kakor tudi vojno teritorialni KINEMATOGRAFI »Partizan« Videm-Krško- 25 junija ob 20 uri in 26 junija ob 18. in 20 uri ameriški film »Irancis v velemesto«. 29 ju- ?ojai °t20 un ln 30 junija ob 18 in 20 uri mehiški film »Rio fcscondido«. pri redni rekrutni frrocoski^Flm 2-* *Unl^a komisiji Vojnega odseka Trbov- nik ŠLI« ”Drtavn' rekrutom letnika 1936 1. Vsi vojni obvezniki, .ki so se na smotri v letošnjem letu na LOMO Trbovlje priglasili za vojaško-zdravnlški pregled, se morajo, kolikor dobijo pozive ali ne, zglasiti dne 8. julija 1955 ob 6.30 sovraž- ijo, da sc jim ugotovi njihova sposobnost. 2. Ravno tako naj se istočasno zglasc tudi oni vojni obvezniki, ki niso bili na navedeni smotri, to je, da se še niso priglasili za zdravniški pregled, čutijo pa se nesposobne za vo- organi o tem posedujejo potrebne jaško službo zaradi bolezni, aM dokumente, naročamo sledeče1 Razpis Uprava Industrijsko-kovinarske šole Strojne tovarne v Trbovljah. Šuštarjeva kolonija št. 25 (Volbenk) razpisuje vpis v I. letnik za šolsko leto 1955-56 za posamezne poklice: strojni ključavničar, strugar in skoblar. Pogoji za sprejem: trije razredi gimnazije ali sedem razredov osnovne šole z opravljenim sprejemnim izpitom. Kandidati morajo vložiti prošnjo, kolkovano s takso 30 din. na upravo šole zaključno do 31. avgusta 1955. Prllože naj zadnje šolsko spričevalo izpisek iz rojrtne matične knjige in potrdilo o premoženjskem stanju. Kandidati za navedene poklice morajo biti duševno m telesno zdravi, stari najmanj štirinajst in največ sedemnajst let. ter morajo Imeti veselje do navenega poklica Sprejemni izpiti se bodo opravljali iz slovenščine in strokovnega računstva In bodo dne 2. do 3. septembra od 8, do 12 ure na upravi šole. Po sprejemnem izpitu bodo kandidati zdravniško pregledani. Pouk sc prične urve dni v septembru. Učenci, ki bodo sprejeti bodo obveščeni o tem pri sprejemnih Izpitih Učna doba traja tri leta. Pouk je teoretičen v šoM In praktičen v šolski delavnici pod vodstvom strokovnih učiteljev V času šolanja prejemajo učenci mesečne denarne nagrade po uredbi. Poleg tega dobivalo učenci vsako četrtletje to Je pri vsaki redovalni konferenci, posebne denarne nagrade za učne uspehe. Ravno tako dobe učenci vsako leto po eno delovno obleko. Otroci padlih borcev In Žrtev fašističnega terorja Imajo ob danih pogojih pri sprejemu prednost. Glede na to, da šola nima Doma učencev (Internata) pridejo v poštev samo kandidati Iz bližnje okolice oziroma tisti ki imajo’svolo oskrbo. Vsa ostala pojasnila se dobe na upravi šole osebno ali oismeno Uprava šol« pa so se ponesrečili Ln jim je zaradi tega njihova vojaška sposobnost zmanjšana. Vsi, pa naj si bo to pod točko 1. al, 2., morajo prinesti s seboj zdravniška izkazi la o njihovem bolovanju ozr. zdravljenju, kakor tudi žice. Pripominjamo, da obvezniki, ki bodo sprejeli za vojno-zdrav-nlški pregled pozive s strani LOMO Trbovlje, da se drže v pozivu navedenega datuma. 3. Kolikor bi na območju LOMO Trbovlje bil krut letnika 1936. ki je stalno stanujoč v Trbovljah oz. da mu Kostanjevica na Krki: 26 iv? Siasbeni barvni ameri- Popoldne in ob pol 8 up zvečer, v delovnikih pa ob I uri Popoldne in ob pol 8 uri zve- ■lP*rt-*‘n* Sevnica: od 25 — ,nalxnlja iMneriSki barvni film nebo nad Montano«. Brežice: od 28.-30 jugoslovanska ja Komisija za razpis uprav-niških mest pri Ljudskem odboru mestne občine v Trbovljah RAZPISUJE mesto upravnika za podjetje »Pekama ln slaščičarna« Trbovlje. V poštev pride komercialist z večletno prakso Ponudbe je poslati tajništvu LOMO Trbovlje. Komisija za razpis upravni, ških mest pri Ljudskem odboru mestne občine v Trbovljah razpisuje mesto upravnika v podjetju Kovinsko-elektro-instalatcrske delavnice v Trbovljah. V poštev pride mojster kovinske stroke z najmanj petletno prakso. Ponudbe je takoj poslati tajništvu LOMO Trbovlje ZAHVALA O Izgubi mojega dragega mo- JunlJa filmska komedl-»Jubilej g. Ikla« — Predfilm rw^VTM, Mestnl tino) Kino ™. -------«kwuiNAr-PaJ2redvaja franc°- lekarn najtoplejšo zahvalo vojaške knji- n,m ”Ge' Mlnever« — Pred- Tovarni celuloze za prvo pomoč. pevcem za žalostinke da- Alojza Mlakarja Izrekam v Trbovljah žive tudi starši, pa še ni bil poklican e strani vo. laškega referenta LOMO Trbov Ue in še ni sprejel poziva za rekrutacijo, sc mora po pravilniku o izvajanju zakon« 0 voj- - -------- m obveznosti državljanov FLRJ še neki re- ,a*oJ. najkasneje pa do 28 iu-nilfl 1953 Prijaviti na navedenem naslovu, da sc ga vzame v evidenco za rekrutacijo. Vojni referent pri LOMO Trbovlje Razpis ELEKTRO-TRBOVLJE — TRBOVLJE porive vse delavec In uslužbence, ki so MII v Ir u 1954 v službi pri našem podjetju ter Jim po členu 32 Uredbe o nlačah delavcev ln uslužbencev gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ štev. 56-1953) pripada Izplačilo presežka skladi plač Iz leta 1954. da se zglasijo na upravi podjetja v Trbovljah Trg svobode * tev. 9, ali pismeno sporočijo svoj naslov najkasneje do 15. septembra 1955 Tistim, ki jim Je delovno razmerje prenehalo po odpovedi podjetja zaradi disciplinsko ali sodno kaznivih dejanj, ne pripada delež Iz presežka sklada za plače v letu 1954 Uprava pod let 1» rovalcem vencev in cvetja ter vsem. ki so ga spremili m. njegovi zadnji Poti Žena Marija In sinovi ZAHVALA Vsem. ki ste umrlega Pavleta Lenarčiča počastili e svojim spominom, darovali cvetje, ga pospi omili na zadnji poti in družini izrekli sožalje, iskrena hvala Lenarčičevi ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki so našo mamo Marijo Zagorc spremili na njeni zadnji poti Posebno zahvalo smo dolžni vodstvu kolektiva Elektrarne v Trbovljah sindikalni podružnici Elektrarne, Mestnemu ljudskemu odboru ln vsem požrtvovalnim sosedom Zahvaljujemo se zdravniškemu osebju v času njene bolezni Žalujoči sinovi ln hčerke OBVESTILO Rajonski odbor SZDL Trbov -Ije-Center poziva vse svoje člane, da se udeleže članskega sestanka, ki bo dne 28. junija t. L ob 18. uri v dvorani Delavskega doma. Odbor POPRAVEK V številki 23 ZT se na četrti strani v petem stolpcu praviloma glasi: Ivan Spiler, Brežice in ne Krško. PLANINSKO DRUŠTVO KUM TRBOVLJE razpisuje za postojanko na Kumu mesto oskrbnika in kuharice. Prednost imata zakonca, ki prevzameta obe mesti. Plača P° dogovoru, nastop službe takoj. Ponudbe poslati na Planinsko društvo »KUM«. Trbovlje POTREBUJEM dobrega hlapca k dvema konjema. Nastop takoj. plača po dogovoru. — Anton Strgar Zaprešti. NA DEŽ El,1 PRODAM MAlX> POSESTVO v vasi Kost«-njek. 106 arov njiv, 21 arere gozda, 37 arov travnika, IeP sadovnjak, hišo z opeko krito, v dobrem stanju. — Po kanila pri R. F. na Zdolah it. 9 pri Krškem. ZARADI KONFERENCE t*8 Golniku dispanzer ne bo delal od 29 junija do 2 juti)8 1955. Prav tako bo dispaJ**8* zaprt v mesecu avgustu **" radi letnih dopustov. — P1^" tltuberkulozni dispanzer * Brežicah. KUHINJSKO OPRAVO, . prodam za 20.000 din P'8*' ljlvo na ček ali na obroke-Naslov v upravi lista. KINO »TRIGLAV« ZAOO*3* OB SAVI predvaia od te. 25 juniin do 27 oh 18. In 20 uri, v nedcu^ tudi ob 10. uri dopoldne br* zilijamskl film »RazbojnU* Od srede. 29 do čeTtka & luni ta ob 18 in 20 uri gentInski film »Žena «wn8‘ PRODAM ALI ZAMENIA*? hi