Leto LXX štev. 292 a V Ljubljani, v soboto, 19. decembra I942-XXI IZZ™*-*^?,* kMm Prezzo - Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, ca Inozemstvo 20 Lir — nedeljska Udaja celoletno 34 Lir, ca Inozemstvo SO Lir. ček. rafi. Ljubljana 10.650 ca naročnino tn 10.349 za inserate. Podrntnicai Novo mesto. Izključna pooblaščenka ta oglaievanje Italijanskega ln lujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. Izhaja T tak dan zjutraj razea p onedelfka ta dneva po praznflra. e Uredolitvo lo oprava i Kopitarjeva 6, L|obl|aoa. | Redazlone, Amminlstrazlooei Kopitarjeva 6, Lnbiana. Telelon 4001—4005. Abbonamentli Meta 18 Llrei Estero, mote 20 Ure, tdvzione domeatca. »nno 34 Lire. Estero 50 Lire. C C f J Lubiana 10 650 per <11 abbo-oamentlt 10349 pet le In.ertloni. Plllalet Novo meetd. Concessionarla esclnslva per !■ pnbbllcitfl dl provenlenza Italiana ed estera: Unione Pnbblicitft Italiana S. A, Milano. Vojno poročilo št. 937 Boji oklepnih sil v Sirtiki Razbijanje sovražnih kolon v Tunisu Uspešen napad na pristanišče Philippeville Glnvni Stan Italijanskih Oboroženih Sil ob-ljavlja: V Sirtiki se nadaljujejo boji nasprotnih motoriziranih oklepnih sil. Sovražni oddelki lahkih oklepnih sredstev, ki so skušali prestreči naše edinice v premikanju proti zapadu, so bili razbiti; zajeli smo pet kamijonov iu zajeli nekaj ujetnikov. I/.vidniški oddelki so razvili živahno delavnost v Tunisu. kjer so itnlijnnske in nemške letalske skupine razbijale sovražne motorizirnne kolone; v dvobojih z. nemškim lovskim letalstvom je nnglcško-ameriško letalstvo izgubilo pet letni; dve drugi letali sta bili uničeni od lovcev nad Tunisom. Vkljub neugodnim vremenskim rnzmernm so naši bombniki 7. dobrimi uspehi* napadli pri-staniče Philippeville. Polet angleških letal nnd otok Lampcduso je povzročil med prebivalstvom dve smrtni žrtvi in 6 ranjenih ter majhno škodo; sestreljeni sta bili eno letnlo vrste »Bristol Blenheini« in letalo vrste »Curtiss*. letnlec častnik pa je bil /ujet. Z dnevnih poletov se ni vrnilo eno naše letalo. Med spremljanjem oskrbovalnih odprav v Afriko je bila zgubijenn ena naša torpedovka. Del posadke je bil rešen. Družine izginulih so bile obveščene. Sovjetski napadi so se razsuli Nad 100 sovjetskih oklepnih vozil uničenih — Velike angleške letalske izgube: v eni noči sestreljenh 14 štiri- motornih bombnikov Hitlerjev glavni stan, IS. dec. SemSko vrhovno poveljstvo jo izdalo naslednje poročilo: Sovražni napadi na področju T e r e k a , na prostoru okr"K Stalingrada in v velikem loku I)o na so se razsuli ob visokih izgubah za nasprotnika. Uničenih je hilo nad 20 oklepnih voz. Sled Volgo in D o n o ni so nemške divizije prodrlo mnčno zasedeno sovražnikove postojanke na obvladujoči višini in pridobilo v napadu dalje na prostoru. Pri daljo trajajočih budili obrambnih bojih na fronti ob Donu so nemške in italijanske čete s sodelovanjem letalstva uničile dne 16. in 17. decembra 101 oklepni voz. Morili letalski oddelki, med njimi tudi romunski, italijanski in madžarski odredi letal, so ponoči in podnevi podpirali nemške fn zavezniško čete. Več sto sovražnih vozil je hilo zadetih do uničenja in mnogo težkega orožja prisiljenega, da jo moralo utihniti. Neprestani napadi Sovjetov na področju srednjega odseka Ironte so bili razbiti ob sodelovanju kopno vojske in letalstva. Itazbitih jo bilo 28 oklepnih voz, razen tega pa jo sovražnik utrpel hude izgube. V severnem odseku fronte so zavzeli oddelki kopno vojske in orožja SS pri napadalnih akcijah številne bunkerje in vojne postojanke. Krajevni napadi Sovjetov so liili zavrnjeni. Dne 1". decembra je sovjetsko letalstvo izgubilo 00 letal. Pogrešanih jo 11 lastnih letal. Buče sprejel voditeljice fašističnih ženskih organizacij Rim, 18. dec. AS. Danes dopoldne je v Beneški palači Duce sprejel voditeljice ženskih fašističnih organizacij Kima, ki so zaslužile odlikovanje za desetletno neprekinjeno voditeljsko delovanje v ženskih fašijih in v GIL-U. Voditeljice ko bile v spremstvu zveznega tajnika, inšpektorja stranke za ženske fašije, inšpektorice 6tranke Fran-ccscini in zaupnice rimske zveze. V proslavo praznika zakonske vezi so najprej izkazale ča6t grobu Neznanega vojaka in žari padlih fašistov. V Beneški palači so se ženska zastopstva, med katerimi so bile tudi bolničarke Rdečega križa, zastopniki GIL-a in GUF-a, je Duce pregledal zbrana zastopstva v dvorani »Mappamond«. Potem ko je tajnik stranke odredil pozdrav Duceju, je inšpektorica stranke prebrala naslednjo spomenico: »Ducel Predstavljam Vam 27 voditeljic žen- skih fašističnih organizacij iz Rima, ki so po desetletnem neprekinjenem delovanju zaslužile od Vas podeljeno odlikovanje. Nad 3000 tovarišic, ki so kakor te vztrajno in plemenito delovale na tem polju, bodo danes od zveznih tajnikov prejele isto odlikovanje. Tudi ta množica je tukaj spoštljivo zbrana in za njo so zbrane žene iz vse Italije. To so, Duce, legije, na katere lahko vedno računate, ker Vam bodo sledile z vso plemenilostjo in duhom požrtvovalnosti do neizbežne zmage.« Duce je nato naslovil odlikovankam pohvalne besede in podal navodila za bodoče delo navzočih in V6eh fašističnih žena. Nato je vsaki od njih podelil odlikovanje in diplomo. Slovesnost, ki je proslavila vero in obenem duha junaštva fašističnih žena, se je zaključila s pozdravom Duceju, ki ga je odredil tajnik 6lranke in je bil kronan z živahnim vzklikanjem. Junaški boji italijanskih čet ob Donu Berlin, 18. dec. AS. Središče borbe na vzhodu se je zopet premaknilo proti srednjemu l>o-iiiu, kjer so Sovjeti izvedli nešteto napadov. Jasno je, da Stalin, ki ni mogel nikjer doseči kakega operativnega in strateškega uspeha, skuša doseči vsaj kak delni uspeli, ki bi obstojal v tem, da bi privedel do izboljšanja važnih postojank jugovzhodno od Voroneža. Tudi tokrat je uporabil velikanska sredstva, toda tudi tokrat je srečal že v začetku najzagrizc-nejši odpor. Važen del bojev v drugi obrambni bitki vzdržujejo, kakor je znano, italijanske čete. Te čete že štiri dni odbijajo sistematično vse divje napade ter zadajajo sovražniku nad vse po membne izgube. Nemško poveljstvo je kako vedno zelo rezervirano in tudi uradni komentarji se vzdržujejo vseh napovedi. Izjavljajo le to, da so italijansko-nemški protiukrepi zelo močni in je zato utemeljeno upaoje, da se lahko s popolno mirnostjo pričakuje nadaljni razvoj bitke. Vsekakor je upravičeno upanje, da bo Sovjctom na koncu tudi tuikaj slaba predla. Kakor se je izveddlo, so imeli Sovjeti v uničenem obroču pri Toropeu 4.200 ujetnikov in okoli (5.000 mrtvili. Divizije so bile sestavljene iz izbranih oddelkov ter so bile po večini oklepne in motorizirane. Med njiimi je bila tudi Stalinova brigada. Po dveh tednih srdite bitke je nemško orožje ubilo moralo preostalih oddelkov. Vsi ujetniki 6o brez moči, apatični ter globoko razočarani. 11 Delovanje japonskega letalstva Tokio, IS. dec. AS. Cesarski glavni 6tan poroča, da so japonske letalske sile bile 15. in 16. decembra napadle letališče Binmanije, šita-gongo in Fena, k jer je bilo na tleh uničenih 29 sovražnih leta.l. Na letališču Šitagong so bile razdejane in hudo poškodovane vojaške naprave. Štiri japonska letala se niso vrnila. Eno teh letal se je prostovoljno vrglo na sovražne naprave. Maršal Goring mladim častnikom Berlin, 18. dec. AS. V športni palači je namesto Hitlerja govoril veliki skupini novih mladih častnikov vojske, mornarice in letalstva maršal Ilermann Goring. V svojem govoru jim je podal smernice za njihovo bodočo delavnost. Povelnik španskih prostovoljcev slovesno sprejet v Španiji Mndrid, 18. dec. AS. Poveiljnik sinje divizije, brigadni general Munos Grande je včeraj do-potovnl z vzhodnega bojišča na francosko-.špan-sko mejo. V Irunu, kamor je prišel na čelu vlaka ranjenih špa.nskih prostovoljcev z vzhodnega bojišča, je odličnega poveljnika pozdravil podtajnik falange, civilni guverner iz San Sebastiana in druge odlične osebnosti iz španskega javnega življenja. General je nato odpotoval v San Sebastian, kjer mu bodo uradno priredili velik sprejem, prebivalstvo pa mu pripravlja velike manifestacije. Čez nekaj dni l>o nadaljeval svoje potovanje v Madrid. Tudi španska prestolnica pripravlja generalu Munosu Grandeju slovesen sprejem. Sovjetski protest v Washingtonu Buenos Aires. 18. dee. AS. Iz Wa»hingtona se je izvedelo, da se jo sovjetski poslanik Litvi- nov podal v severnoameriško zunanje ministrstvo ter je v imenu sovjetske vlade protestiral zaradi podpore, ki so jo dali Amerikanci Darlanu, ko ee je sam oklica! za načelnika francoske Severne Afrike. Nov švicarski podpredsednik Bern, 18. dec. AS. Po izvolitvi Enrika Cellija za švicarskega predsednika je bil izvoljen z.a podpredsednika zvezni svetnik VValter Slampfel. Stimpson misli odstopiti Stockholm. 18. dec. AS. Iz Washingtona je prispela novica, da v prestolnici Združenih držav stalno kroži glas, da bo vojni minister Stimpson v najkrajšem času odstopil. Prijatelji predsednika vrhovnega sodišča Murhhyja trde. rla Ik> Mur-bhy verjetno njegov naslednik. Murbhy je demokrat in Rooseveltov prijatelj. V Libiji potekajo operacijo nemško-itali-,ian»ke oklepno armade po načrtu dalje. \ -i poskusi angleških oklepnih sil, da hi jih molile s sunki iz boka, so ostali brezuspešni. Sovražnik jc imel veliko izKiilie. V Tunisu samo delovanje izvidniških oddelkov. Nemško in italijansko letalstvo jo obstreljevalo motorizirane silo in topniške postojanke. Nnčni napadi letalstva so bili usmerjeni na železniške naprave r Alžiru. Nn področju Sredozemlja so nemški lovci vsega sestrelili 8 letal pri štirih lastnih izgubah. Angleško letalstvo jo doživelo preteklo noč pri molilnih poletih mul nemškim obalnim ozemljem in vojaško brezpomembnih napadih na nekatere kraje severozapndne Nemčije hude izgube. Nočni lovci in protiletalsko topništv o je sestrelilo 21 sovražnih I e -I al, mod temi 14 štirimotornih bombnikov. Strnžni čolni in protiletalski lopničnrji pri mornarici so razen tega podnevi sestrelili še 5 so-vražnih letal. , Nemški bojni letalci so liombardirali v noči na 19. december i/, majhne višine z.a vojno važne naprave iu preskrliovnlne obrate ob llum-berju in na vzhodni obali Anglije. Videti je hilo močne eksplozije iu obsežne požare. Pogrešani sta dve letali. Pri obrambnih bojih okrog Rževa sc je posebno odlikovala 102. divizija iz Šlczije. Berlin, 18. doc. AS. Nemški tisk komentira zadnjo uspehe nemških podmornic v Atlantiku proti sovražnemu trgovskemu ladjevju in zlasti poudarja učinkovitost teh napadov proti hitrim ladjam novega tipa »Libertyc, o katerih so ameriški veščaki trdili, da so pred podmornicami neranljive. Toda kaj bodo porekli zdaj ti ameriški veščaki po novih bridkih preizkušnjah, ko so tmli novo ameriško ladje »Liberty« našlo svojo grobove na dnu Atlantskega morja. Sovražno oblasti so tako zgubile zadnjo upanje na uspešno vojno proli podmornicam z uporabo hitrih ladij. »Uorsen Zeitungt piše, du hodo ameriški graditelji pač, morali vzeti na znanje, da 60 tudi nemški graditelji zmožni novih iznajdb za povečanje napadalne silo podmornic in za onesposabljanje morebitnih sovražnikovih napredkov pri gradnji ladij. List zaključuje, da so bodo v kratkem Čutilo posledico te bitke. Berlin, 18. dec. AS. Končna bilanca velike uničevalno bilko južno «1 Toropca beleži nad 20 tisoč mrtvili ali zajetih boljševikov tor 080 oklepnih vozil in topov, pri čemer ni upoštevanih na tisoče kosov pohotnega orožja vseh vrst kakor tudi nad 1000 vozil vseli vrst, Berlin, 18. dec. AS. Danes zjutraj podajajo pristojni politični krogi neke podrobnosti o bitki v odseku pri Toropecu. Ta bitka sc je zaključila / uničenjem žepa. v katerem se je nahajalo zelo mnogo sovjetskih sil. Kakor znano so 26. novembru boljševiki v odseku Kalili in—loropee začeli s svojo obširno ofenzivo. Njihovi srditi napadi pa se niso posrečili in velik del sovražnih sil je bil trajno zadrževan pred nemškimi obrambnimi črtami. Sovjetski napadi pa so se ponavljali več dni in so bile njihove izgube naravnost ogromne. Bdeči oddelki so izsilili s svojimi množičnimi napadi nekaj vdorov, toda ta cilj je bil dosežen, ne da bi sovjetsko poveljstvo računalo nu nadaljnji razvoj. Dejansko so bilo sovražne sile izčrpane, ko so prišle do -polovice in niso mogle preje-mati novih okrepitev. I edaj pa je prišel — pravijo tukajšnji vojaški krogi — čas za protinapad. Nemške čete so v spremstvu oklepnih sil srečno izvedle obkoljcvanje in med 9. in 10. decembrom je bil večji del sovražnih sil trdno obkoljen. Takoj nato se je začelo uničevanje sovražnih sil, najprej počasi, nato pn pospešeno. Nemške sile so se namreč vedno bolj zajedalo v sovražno skupino. Pri tem uničevanju sta imela največji delež tc/ko topništvo in letalstvo. Zaključen obračun te bitke pravi: nad 20.(KM) boljševikov je bilo pobitih ali zajetih, OSO tankov in to|iov je bilo zaplenjenih, na tisočo pušk nabranih in nad tisoč avtomobilskih vozil vseh vrst je bilo zajetih. Tudi v odseku pri Rževu, kjer so še nadaljujejo srditi I Hi j i, so boljševiki skušali vdreti v nemške črte in zasesti utrjeno vas, pa so imeli hude izgube v moštvu in vojnem gradivu. Dne 16. decembra so samo na eni točki, nn-padalri prisiljeni k umiku po dveurnem l>oju morali pustiti no bojišču 30 tankov in mnoj?o mrtvih in ranjenih. Oarlan in zmeda v Afriki Stockholm, 18. dec. AS. Včerajšnja Darlanova izjava ni prinesla jasnosti, marveč ie povečala zmedo. >Daily Telegraph< objavlja zelo sarkastičen komentar, iz katerega se vidi, da ne verjame niti eni Darianovi besedi. Neki govornik >svo-bodne< Francije, to je De Gaulleja, je izjavil, da je Darlan za degaullisle vedno stremuh, ki mu ni zaupati. Opaža se različno zadržanje uradnih krogov in javnosti do Darlana. Dočim javnost ne prikriva 6voje nenaklonjenosti do francoskega admirala, so uradni krogi zelo rezervirani. 'Daily Mail« je prinesel včeraj senzacionalno poročilo iz Madrida, češ, da bo po posredovanju generala Girauda sklenjen md anglešisročiIo zaslediti veliko gnezdo komunističnih teroristov. Bivši pariški komunistični voditelj. neki Leoffel, ki je bil posebno delaven, se je sam ustrelil, da bi ne padel živ v roko policije. Poštna zveza med Japonsko in Južno Ameriko Tokio. 18. dec. AS. Po zaključku pogovorov 7. argentinsko in čilsko vlado je bilo sklenjeno, da bo znova vzpostavljen pošlni proinot mod Japonsko in omenjenima južnoameriškima republikama preko Sibirije. Pošlni promet je bil ukinjen v začetku vojno v Aziii Visoki komisar predseduje seji izvršnega odbora PZD Ljubljana, 18. dcc. V vladni palači ic Visoki komisar predsedoval zasedanju Izvršnega odbora pokrajinske zveze delodajalcev. Nnvzočni so bili predsednik zveze, predsednik združ. industrijcev in obrtnikov, predsednik ulru/.. trgovcev, predsednik združ. kmetovalcev, predsednik odseka /a obrtništvo, člani nadzorstva, tajnik Zveze in tajniki združenj. Kazen teca so bili zraven italijanski strokovnjaki: dr. Silvio Marcbesoni za zvezo delodajalcev, dr. Marussi in Pietro lirassi zn zvezo trgovcev, dr. Silvio Alcsani za obrtniški odsek, dr. Otlavio Obori za zvezo kmetovalcev, dr. Gonzalo Huiz de Balesteros na za zvezo denarnih in hranilniških zavodov. Eksc. Grazioli ie prišel v spremstvu strokovnjaka pri osmem oddelku, dr. Apollonija. in poveljujočega častnika pri karabinieriib. pribočnika majorja llaron i ia. Ko ie predsednik zveze pozdravil Visokega komisar i« in zbrane predstavnike, ie povzel besedo dr. Marcbesoni, ki je razložil namen zasedanja, da namreč Visokemu komisarju poda poročilo o dosedanjem delovanju zveze in o njenih štirih odsekih. Rekel ie med drugim: »To ni sestanek prav vseh voditeljev, kaiti vseli ie čez sto. pač pa zaključno in stvarno poročilo o prvem letu delovanja nove organizacije. To leto je bilo posebno plodno. kajti šlo je za presnoviialno organizutorno dobo, ki ie dala profesionalnim združenjem v pokrajini novo obličje v skladu s sindikalnimi in korporativnlml načeli kraljevine. V kolikor je bil la ustroj že vsebovan v dosedanjih organizacijah. pa se ie v celoti ohranil. Predsednik zveze in predsedniki posameznih združeni vam prednašnjo do podrobnosti uspehe tega dela. Jaz sani se bom omejil le na to, da bom z zadovoljstvom poudaril, da ie dokončana organizacijska doba in da ie delovali ie zveze v polnem teku. vodi ga povsod cilj. da je treba čuvati koristi pokrajine in se z vso odgovornostjo lotevati nalog, ki so bile postavljene.« Dr. Marchesoni je potem poudaril dosedanje delo na posameznih področjih, katero so izvedli strokovnjaki, voditelji in tajniki, podčrtal tudi vse delo. ki so ga na tem obširnem in važnem področju naredili delodajalci, nakar je izrazil živo in odkrito priznan ie Visokemu komisarju za vso podporo in za vse razumevanje. ki so ca pri njem vedno našli, in mil zagotovil, da so delodajalci odločeni nadaljevati z delom, zavedajoč se težkih in važnih nalog, ki iih Čakajo pri vedno naprednejšem in harmoničnem včlenlevaniii pokrajine v politično gospodarsko organizacijo. Takoi nato je povzel Pokrajinske zveze, ki je 110 delo pokrajinske zveze ie med drugim: Poročilo predsednika zveze delodajalcev Ekscelencal Naša zveza, ki ji je pripadla naloga celotnostnega in izključnega predstavljanja koristi vseh delodajalcev v Ljubljanski pokrajini. ie bila ustanovljena z vašo uredbo št. 151 od 15. novembra 19-11-XX in z uredbo, ki ie vsebovala navodila za izvedbo šl. 152 z dne 17. novembra 1941-XX. Takoi po objavi ustanovne uredbe, se ie zveza lotila organizacijskega dela. Najprej so bili s komisnriatskimi ukazi imenovani voditelji zveze: predsednik, strokovnink in tajnik, potem pa z ukazi Vaše Ekscelence tudi strokovnjaki za posamezna združenja, ki spndajo v zvezo. Maja 1942-XX je bil prvi sestanek sveta, ki je dal navodila za delo in izročil izvršnemu odboru funkcije in polnomočja sveta za nujne primere, ko je bilo treba izreči odločitve v številnih vprašanjih. Svet je na svoji prvi seji izbral tudi člane izvršnega odboru in člane sindikalnega zbora. Po tej seji je svet z izvolitvijo izvršnega odbora ustvaril praktično telo za prvo poslovanje zveze, nakar je slednja začela z organizacijskim delom v štirih glavnih deloda ialskih skupinah. Izvršni odbor se ie sestal petkrat in je pretresal mnogoštevilna vprašanja, nanašajoča sc na vse kategorije včlanjenih delodajalcev. Izvršni odbor je odobril zaključne bilance združeni za leto 1941. in začasni proračun zveze in vključenih združenj, določil pa ie tudi obvezne prispevke delodajalcev za 1. 1942. in 1943. in podal svoje mnenje glede ugovorov, ki so iih proti odmeri prispevkov podali predsedniku zveze nekateri delodajalci. Izvršni odbor ie dal točna navodila za vključitev posameznih kategorij podietnikov, ki doslej še niso bile vključene v štiri združenja, katera tvori io odseke zveze. Izvršni odbor je sklenil in odobril pravila Visokega komisariata. nakar so bila objavljena v uradnem listu. Tako je bil ustvarjen normativni temeli zn delovni razvoj združeni. V soglasiu s pravili ie izvršni odbor imenoval predstavnike delodajalcev za posamezne sekcije pokrajinskega korporaci iskega sveta in drugih organizmov, kakor in koder so to zastopstvo zahtevale pristojne oblasti. Seveda pa je besedo predsednik razložil vse oli^ež-dclodajalcev. Deial izvršni odbor sklepni tudi o razmerju do usluž-benstva, kadar ie bilo to potrebno. Ko so bila urejena združenja, ie preostalu šc naloga, kako vkliučiti vse kategorije. V ta namen ie bilo poskrbljeno, da so dosedanja združenja prevzela razne delodaialske organizacije. ki so obstajale v pokra iini. V prvi vrsti ic šlo za preobrazbo nekaterih že obstoječih organizacij, ki bi smele tudi v smislu sedanjih organizatornih predpisov nadaljevati s svolim delovanjem, seveda v skladu z novo postavljenimi nalogami. Po drugi strani so se zlile v štiri enotne kategorije tudi neštevilne mnlc stanovske združbe, dočim so bile nekatere raz-puščene, ker niso imele razloga za svoj obstanek. Združen ie trgovcev je prevzelo sedem starih okrajnih trgovskih organizacij, skupaj z njihovo zvezo, dalie ludi 13 krajevnih gostilniških združenj skupaj z njihovo zvezo. Na temelju sklepov pristojnih organov zveze so morale v zvezo stopiti tri druga trgovska združen ia. Dosedanje tri hranilniške organizacije so stopile v eno samo, in sicer v zvezo kreditnih in zavarovalniških zavodov. Silno veliko pa je bilo število obrtniških organizacij, ki so se zlile v obrtniško sekcijo, katera ie odsek zveze industrijcev in obrtnikov. Več kot 35 takšnih obrtniških organizacij je bilo doslej vključenih v obrtniško združen ie. Zveza industrijcev in obrtnikov je prevzela razen zveze industrijcev ludi sedem starih industrijskih kategorii. Končno se je naša organizacija izpopolnila s priključitvijo kmetijske zbornice k pokrajinski zvezi kmetovalcev. Organizacija zveze in pripadajočih združenj je torej končana. Posamezni organizmi iinaio svoja pravila, delo zveznega urada ie obsežno in doslej so se pokazali lepi uspehi že na mnogih področjih. Kolikor pa se tiče celotnega organizacijskega sestava zveze, pa se reče. da obstaja zveza iz štirih pripadajočih združeni, katerih predsedniki bodo Vaši Ekscclenci podali posebna poročila. Kar se pa tiče finančnega stanja združeni in dotoka prispevkov, pa zveza poudarja, du ie lo stanje navzlic trenutnim težkočam gospodarskega in političnega položaja pokrajine zadovoljivo. izvzemši zvezo kmetovalcev, katere proračun ie izkazal deficit, ker ni imel iz pokrajine skoraj nobenih dohodkov. Kolikor pa se tiče celotnega iznosa bilance, ki je znašal za letošnje leto 2.101.354 lir. računamo v letu 1943. z dohodki 2.332.643 lir, kar pomeni zvišanje zu 231.189 lir, dočim se bo odmera prispevkov, ki so lelos znašali lir 1.687.492. povečala na 1,917.093 lir. To pomeni povečanje za 229.601 liro. Ce se upošteva, da se je bila bilanca za zvezo kmetovalcev in njenega prispevka letos računala Ic za sedem mesecev in da so sc stroški za osebje močno dvignili zaradi izboljšanja, ki so bila v korist osebja odrejena, potem se lahko Irdi. da ie končna bilanca za prihodnje leto približno enaka bilančni vsoti za letošnje leto. Glede kolektivnih delovnih odnošajev se je razvilo vneto delovanje, če upoštevamo, da se jc to delovanje razmuhnilo v začetnih mesecih organizacije in je šlo časovno vzporedno z njo. Zveza je sklenila, odnosno so še v teku zadevna pogajanja, več ko 40 kolektivnih delovnih pogodb, ki so urejali kolektivne odnošaje za približno 10.000 uslužbencev podjetij in zu razne kategorije podjetnikov. V letošnjem letu je bilo pri uradu za nadzorstvo dela vpisanih dvajset kolektivnih pogodb, in sicer za te-le panoge: denarni zavodi, zavarovalna podjetja, žage, usnjena industrija, grafična industrija (za faktorje), kemična tovarna »Moste«, tovarna pločevine »Saturnus«, knjigoveznice, mizarji, čevljarji, slikarji, inštalatcr-ji, dimnikarji, dainski krojači in šivilje, krojači, modistke, kamnoseki, brivci in frizerji ter poljedelski delavci. V zadnjem času sta bili podpisani dve važnejši pogodbi: za trgovsko osebje ter za uslužbence hranilnic v Ljubljani. Vrh tega so v teku pogajanja za gozdne delavce, za rudnike, stavbarstvo, tekstilno industrijo, pletilstvo, tovarne za metle, za industrijske in obrtniške uslužbence, vrtnarje, strojnike in uslužbence v javnih obratih. Samo trikrat je bilo treba sklicati razsodišče: v sporih v pivovarni »Union«, v papirnici »Vevče« in v grafični industriji. Delo, ki ga Zveza opravlja na tem polju, ni samo tehnično, marveč v prvi vrsti delo splošne usmeritve, v kolikor je Zveza prva in zadnja inštanca za pogajanja ter kot taka spravlja v sklad in ureja delo združenj. Čeprav Zveza ne vodi pogajanj v tehničnem smislu, je imeln mnogo dela z odobritvijo pogodb, ki so ji bile poslane v pregled, ter z uvajanjem sprememb v zadevnih besedilih za urejeno delovanje v tem času. Na pravem gospodarskem polju je bilo treba končno razviti prav važno delo. Zelo mnogo vprašanj je bilo, za katerih rešitev se je Zveza zanimala. Zveza delodajalcev sodeluje s svojimi zastopniki v organizacijah, ki jim je bilo poverjeno nadzorstvo na raznih področjih pridelave in razdelitve. Združenja in Zveza sama so se tudi neposredno zanimale za delovanje nadzorstva pridelavt iu razdelitve ter so svoje delo razvijale zlasti v nadzorstvu nad surovinami in nad nekaterimi važnimi pridelki, kakor les, usnje, steklo in keramika, vino, tekstilni proizvodi iu oblačilu. Zveza je pristojne organe in urade opozarjala na težave, v katere so zašle razne panoge pridelave in razdelitve, ter se z njimi vred trudila, da bi ugladila gospodarske posledice, ki jih je bilo občutiti zaradi neugodne konjunkture v nekaterih panogah pokrajinskega gospodarstva. Kar zadeva ureditev cen, si je Zveza prizadevala za revizijo cen posameznih kategorij s tein, du je podpirala zahteve pri pristojnih organih Visokega komisariata. Tako se je trudilo za revizijo cen premoga, dnevnikov in mleka ter ublažila zahteve kategorij glede na potrebo, da mora biti upoštevan porast cen življenjskih potrebščin. Zveza je opravila mnogo naporov, dn bi premagala ovire, do katerih je prišlo zarudi ukrepov v zadnjih mesecih. Zahvaljujemo se za globoko razumevanje, ki smo ga našli pri pristojnih oblasteh ter pri vseh uradih. Z ljubeznivo skrbjo so nam dokazali, du so upoštevali gospodarske potrebe pokrajine. Tehtno je bilo tudi delo v korist članov za rešitev važnih gospodarskih problemov in naša Zveza se je lotila proučevanja številnih vprušanj glede teh problemov. Od najvažnejših del je treba omeniti predlog za ustanovitev upravnega sodišča za našo pokrajino, ki je, kakor znano, ostalo izven ozemlja pokrajine, in na ta vprašanja obračamo pozornost Vaše Ekscelence tudi na tem mestu. Zveza je z Zvezo delavcev vred predlagala tudi potrebno reformo davčnega sistema za nekatere vrste dajatev, zlasti za davek na mezdah. Znano nam je, da to vprašanje prav zdaj proučujejo. Ob zaključku svojega poročila čutim dolžnost, da se toplo zahvalim Vaši Ekscelenci za vse zanimanje, ki ste ga pokazali pri reševanju gospodarskih problemov pokrajine, posebno pa še (lo naše Zveze. Vaše globoko razumevanje nam daje popolno upanje, da bodo gospodarstvo v pokrajini in zlasti produktivne kategorije, ki so vključene v naši Zvezi, v Vas imele tudi v bodoče najvišjega in nnjvernejšega tolmača, čigar plodna in skrona delavnost ie trdno jamstvo za gospodarski napredek te pokrajine. Po obširnem in izčrpnem poročilu predsednika Zveze so podali svoja poročila predsedniki Združenj, ki so najprej prikazali delo, opravljeno v preteklem letu, ter nato očrtali probleme, ki zanimajo posamezne kategorije. Predsednik industrijskega združenja je govoril o delovanju združenja ter podal podrobno poročilo o gospodarskem delovanju s posebnim ozirom na določene industrijske panoge, ki bolj od blizu zanimajo gospodarstvo pokrajine, ter naposled orisal sindikalno delovanje Združenja. O tem in o ostalih poročilih, ki so sledila, bomo v prihodnjih dneh prinesli daljše izvlečke. Nato je govoril predsednik odseka za obrt, ki je popisal opravljeno organizacijsko delo in poudaril udeležbo slovenskega obrtništva na sejmu v Milanu. Predsednik Združenja trgovcev je podal izčrpno poročilo o delovanju Združenja, ki obsega 22 sindikatov, o katerih važnosti v sedanjem času ni treba navajati posebnih dokazov. Najprej je orisal jasen okvir organizacije ter potem govoril o njenem delu na raznih področjih in o problemih, ki zanimajo razne kategorije. Nič tnanj zanimivi glede opravljenega dela in problemov, s katerimi se je bavila, nista bili poročili predsednika Združenja poljedelcev ter predsednika Združenja za kredite in zavarovanje. Tudi ti poročili — kakor ostala — bomo objavili v prihodnjih dneh. Navodila Visokega komisarja Naposled je spregovoril Visoki komisar ter podal splošen okvir gospodarskega položaja pokrajine od aprila leta 1941. pa do danes. Prikazal je ukrepe za postopno včlenitev pokrajinskega gospodarstva v narodno gospodarstvo ter posebej omenil vzroke izrednega značaja, ki so to včlenitev zavlačevali ter ustvarjali težave v normalnem razmahu na nekaterih odsekih produktivnega življenja v italijanski Sloveniji. Z živim 1 veseljem je vzel na znanje, da je korpocarijski sistem v novi pokrajini zdaj že dejansko in umno ustvarjen v korist vseh pridelovalnih slojev in tako pospešeno, toda skladno in konstruktivno nadomestil razpuščene strankine organizacije. Visoki komisar je nato dal navodila za nadaljnje poglobitveno delo, ki ga bodo morale sindikalne organizacije razvijati v prid lastnih zastopnikov v splošnem okviru narodnega gospodarstva. Potem je odredil, da je treba v kratkem rešiti maloštevilne pokrajinske pogodbe, ki jih zdaj sestavljajo in ki bodo nadomeščale podjetniške pogodbe, ter poudaril brezpogojno potrebo, da morajo ostati cene nespremenjene, da ne bi povzročili še nadaljnjih motenj v cenah življenjskih potrebščin. V svojem govoru je Visoki komisar navzočnim dejal, da bodo problemi, ki mu bodo predloženi, predmet pazljivega proučevanja, da bodo hitro rešeni. Najiosled je Eks- Kulturno poslanstvo GILL-a Zvezno poveljstvo je sklenilo, zavedajoč se važnega vzgojnega pomena, da priredi jx>d pokroviteljstvom Visokega komisarja I5dnevne mladinske predstave v ljubljanski Drami za vse člane organizacije GILL-a. Tako je imflla Italijanska liktorska mladina prvo predstavo v Drami, ko je mladina prisostvovala predstavi »Sneguljčice«. Prihodnjič bo GILL priredil drugo predstavo »Princesinja in pastirček« za najmlajše organiziranee. Umetnostna razstava športnih motivov Umetniški duh te pokrajine, ki se izraža v delih slikarjev, kiparjev in drugih umeinikov, bo dobil poudarka v umetnostni razstavi športnih motivov, ki pomeni novo pobudo CONI-ja. Prireditev, ki bi se naj vršila septembra tega leta, in ki iz tehničnih razlogov takrat tli mogla priti do urecniče-nja, bo prihodnje lelo od 5. do 20 junija Številni umetniki so že predložili svoja dela, ka>r bo dalo pobudo tudi drugim, da bodo dokazali, da je vsaka nova pot s 6trani ljubljanskih umetnikov dobro sprejeta. Dolgotrajen rok bo dal našim umetnikom dovolj priložnosti, da se bodo lahko poglobili v nove motive, ki so jiin na razpolago in ki 6e tako lahko upodobijo v plastični ali slikarski umetnosti. Ce se zdi mlajšim umetnikom, ki imajo več zveze s športom, ta razstava lažje izvedljiva, bi morala vzbuditi zanimanje tudi med starejšimi, kajti umetnost ne pozna zaprek kakor šport. Po navodilih za to razstavo mora umetnina upodabljati prizor vaje v najionu telesne moči ali prizor tekmovanja. In kdo od naših umetnikov bi lahko trdil, da si nc more predstavljati podobo smučarja, ki je v poletu čez skakalnico, atleta v hipu, ko vrže kopje, najKire tekača, ki se bori za prvenstvo v teku, ali plavača, ki reže vodo hitro ali počasi...? Obširno je šj>ortno področje, v katerem se lahko umetnik udejstvuje, veliko je motivov, ki mu lahko dajo navdiha in pobude za umetniško ustvarjanje. Vse lepe umetnosti 60 lahko in morajo biti zastopane: oljnate slike, akvareli, risbe, lesorezi, kiparstvo vseh vrst. plastika kolajne. Prepričani smo, da naš jx>ziv ne bo brez odmeva, zakaj razstava je v interesu umetnosti in umetnikov samih. Imenovanje župana občine Mokronog Ker se je pokazala potreba jx> nadomestitvi izrednega komisarja občine Mokronog v osebi Majcena Franceta, |e Visoki komisar imenoval novega komisarja v osebi fašista Maria Reschigga. Komisarju okrajnega načelstva v Novem mestu se naroča, da izvrši to odločbo. Nov komisar v Ribnici Visoki komisar je imenoval namesto dosedanjega izrednega občinskega komisarja Rudeža Marka, novega občinskega komisarja v osebi fašista Enrica Asnaghija. Komisar okrajnega načetetva v Kočevju ima to odločbo izvršiti. Imenovanje župana občine Kostanjevica Likar jože pok Jožefa se imenuje za župana občine Kostanjevica z veljavnostjo od 15. decembra 1942-XXI. Komisarju okrajnega načelstva v Novem mestu se naroča, da izvriš to odločba Razdeljevanje racioniranih živil Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko jiokrajino v Ljubljani poziva vse trgovce — razdoljevalce racioniranih živil, da dvignejo nakazana živila od 18. t. m. dalje v skladiščih Vidmar, Gradišče 12, in Frohlich, Trnovski pristan, po naslednjem abecednem redu: sobota 19 decembra A—J, ponedeljek 21. decembra K—M. torek 22. decembra N—R, sreda 23. decembra S—Z. Ojx>zarja se, da se izdaja v skladišču Vidmar moka. riž. testenine in sladkor od 8—12. v skladišču Froltlich pa ostalo racioniratio blago od 13.30—17. Enoten delovni čas za denarne zavode v Kraljevini. Konfederacija denarnih zavodov ler Konfederacija uslužbencev denarnih zavodov sla med drugim sklenili kolektivno j>ogodl>o, po katerem se bodo denarni zavodi preusmerili na enolni delovni čas. V la namen bodo od jtokrajine do pokrajine napravljeni posebni sporazumi z ozirom na tehnične potrebe, potrebe delavstva in morebitnimi možnostmi ustanovitve podjetniških menz. Napisi na Hrvatskem. Do 1. januarja 1943 se morajo vsi poslovni napisi na Hrvatskem prilagoditi predpisom, ki predpisujejo hrvatska imena in novi moderni hrvatski pravojMs. celenca Grazioli veščakom in voditeljem izrazil svoje zadovoljstvo in zahvalo za opravljeno delo ter prepričanje, da bo s popolno normalizacijo pokrajine produktivno gospodarstvo pokrajine spet pospešeno napredovalo v korist prebivalstva. Pred zaključkom sestanka je odredil pozdrav Kralju in Duceju. Il, Ijk I) Ih, ,11? ,i? ,jf ,j!!r .ijF 26 CESARICA S TRPEČIM SRCEM Od tedaj naprej se je začela nova doba v Rudolfovem življenju. Vsi njegovi znanci so se prestrašili, ko so ga videli, kako se je te-' lesno in moralno spremenil. Vedno je bil utrujen in izmučen, koža jo bila suha, roke so se mu tresle, oči so bile nemirne in vročične, prehajal je iz žalosti v jezo, poslal je redkobeseden in skoraj nekoliko bebast. Besede, ki jih je redko sejal, so izpričevale, da je začel izgubljati pogum. Prejšnjo lepe sanje, velike j>olitične in socialne reforme za obnovo Avstrije, je sedaj proglašal za bedarije in neumne privide. Da bi se otresel občutja stalne utrujenosti, se je zatekel k nevarnim sredstvom: morfiju in alkoholu. Vsak dan si jo tako dolil nekoliko okrepila in navdušenja za življenje. Toda njegove telesne sile so dejansko propadale. V sredini leta 1888 so se njegovi bližnji prijatelji zelo prestrašili. Rudolf je vedno pogosteje govoril o samomoru. Občudoval je tiste »pogumneže«, ki so življenje tako zasovražili, da se jim je zagnusilo in tako treščili v jx>gubo svoje duše. Ta mrtvaška misel je počasi dobivala jasnejšo oblike, zaželel si je, da bi umrl v naročju žene, ki bi jo pregovoril, da jc jiotrehno umreti. Večkrat je svoji ženi z revolverjem v roki grozil, dn jo bo ubil. Ko jo bo ustrelil, se bo ob njej še sam ustrelil. Nekega dne je neki svoji prijateljici predlagal, da naj skupno umreta, toda ta je prestrašena zbežala. V oktobru 1S88 se je Štefanija zastonj trudila, da bi cesarju odprla oči in mu razložila stanje svojega moža Rudolfa. Franc Jožef ji je ljubeznjivo odgovoril: »Vse to si samo domišljaš. Rudolf je zelo dobrega zdravja... Priznam, da je nekoliko utrujen. Preveč dela in vedno je na letovanju ... Dalj časa bi moral ostajati ob tebi... .Ne, nikar se ne vznemirjaj.« Nato jo je objel, poljubil in odslovil. Od tega dne naprej ni več dvomila, da je Rudolf obsojen »na najbolj žalostno usodo, na počasno umiranje, na najstrašnejšo sinrt.« Dvanajsto poglavje. Dasi jo cesar svoji snahi govoril zelo lejio in zadovoljivo o svojem sinu, je bil vendar zelo zaskrbljen zaradi zdravja, Obnašanja in nazorov svojega sina. Še bolj se je bal za sina zaradi njegovih nazorov in vedenja. Cesar je svoje dnevne dolžnosti opravljal s tolikšno disciplino, da je bil prepričan, da bi Rudolf zopet bil [>oln vseh moči in zdravja, če bi začel živeti bolj redno in mirno dnevno življenje. Toda pred kratkim se je izražal tako pametno o političnih in socialnih načrtih, da je cesar mislil, da se bo sin vendarle vrnil na pravo pot. Dokler pa se ne bo povrnil na pravo pot, da cesar ne l>o pripustit k nobeni važnejši vladarski zadevi. 0 leh najtežjih vprašanjih za habsburško monarhijo cesar ni imel nikogar, s komer bi se mogel posvetovati. Franc Jožef ni imel nobenega prijatelja ali zaupnika. Prav rad bi se posvetoval z Elizabeto, ker je bila ona »cesarica«. Toda že dolgo so več ne zanima za politiko, zlasti pa od tedaj ne več, ko ie Andrassy odšel iz vlade. V lastni državi jo postala prnva tujka. Sirer pa so ji »krivoverski« Rudolfovi nazori ugajali. Toda odkod priklicati ženo in cesarico. Bila je vedno na poto- vanju in dvor je tako zasovražila, da je poteklo že celo leto, odkar se je zadnjič prikazala na dvoru. Bil je sam, vedno jiopolnoma sam in to ga je zelo bolelo. Kajti svojo ženo je ljubil in je vedel, da se potepa po svetu samo zaradi tega, ker je bolna, nemirna, sicer pa tako lepa, tako plemenita, tako duhovita in tako bogata na duši in na srcu! Zato ji piše svoja pisma zelo ljubeznivo: »Moja draga dušica... Moj ljubljeni angel... Moja misel je vedno pri tebi... Kadar pomislim na tebe, mi pridejo solze v oči... Zamišljeno in z bolestjo v srcu štejem dneve, preštevilne dneve, ki me še ločijo od tvojega povratka... Ti si moje edino veselje, edina luč v mojem življenju« Največkrat se je podpisal »Tvoj mali...« Elizabeta se je začela zavedati, da je s svojo odsotnostjo preveč manjkala svojemu možu in da ni izpolnjevala svojih dolžnosti. Ni bila ne žena, ne cesarica... Toda kaj storiti?.,. Neka strašna sila jo jx>di po svetu. Ali se more Ahasver kje ustaviti? Ko je nekega dno tako zelo trpela zaradi stalne odsotnosti, jo je zapeljala čudna misel. Nekaj tednov poprej je načelnik cesarjevega kabineta dvorni svetnik baron Prczilesky prejel od cesarja naslednje uradno opozorilo: »Želim, da mi obenem s časniki vsak dan predložite tudi sjiorede mojih gledališč.« Dvorni svetnik in njegovi tajniki so bili zelo začudeni Kaj pomeni ta cesarjeva radovednost?... Zgaran in vos v skrbeli je cesar poleti in pozimi začel delati ob štirih zjutraj in ni skoraj nikdar hodil v gledališče; samo ob izrednih prilikah je prišel v dvorno gledališče ob priliki dinamičnih praznikov iu ob sprejemih tujih vladarjev na Dunaju. Jezuitski general Led6chowsky in Slovenci »Slovenec« je dne 17. t. m. prinesel kratko omako pokojnega jezuitskega generala p. Ledo-chow6kega. Članek je poudaril, da so se člani njegove rodbine, ki sc zavzemali odlične položaje, s pokojnim generalom vred odlikovali po posebni or-ganizatorični sposobnosti. Poudaril je tudi njegovo spoštovanje do Slovencev, ki ga je pokazal s tem, da je nečaka pokojnega škofa Jegliča, dr. Aniona Prešerna, imenoval za svojega slovanskega asistenta v generalatski kuriji. K razmerju generala Ledochovvskega do Slovencev pa je dobro omeniti še neko njegovo pohvalno izjavo o Slovencih, ki jo je podal pred odlično mednarodno družbo — gojencev Kolegija Germanika v Rimu 1. 1920, izjavo, ki je prišla iz njegovih ust, kakor se je vsaj meni zdelo, čisto nepričakovano in ki je na vse navzoče napravila globok vtis. V tistem času je jezuitska kurija stanovala v posebnem traktu Kolegija Germanika. Gojenci zavoda smo imeli večkrat priliko videti drobnega, a tako poduhovljenega jezuitskega generala Ledochovvskega — črnega papeža, izvrsten par belega papeža Benedikta XV., ki je bil izvoljen isto leto kot on. 2e njegov pojav je bil glasna pridiga. Ob izrednih prilikah pa je prišel tudi osebni med nas in je v družabnem govoru razvijal pred nami zanimivo sliko o cerkvenem položaju po vsem svetu. Videli smo, kako je bil o vseh, tudi najmanjših in najbolj oddaljenih rečeh dobro poučen. Koliko novega nam je razodel! O priliki nekega takega njegovega obiska sta v krogu jioslušalccv stala v svoji vojaški obleki dva Slovenca abiturijenta, ki sta se odločila za teologijo, pa se iz vojaškega ujetništva še nista mogla vrniti domov v Ljubljano in 6ta dobila začasno gostoljubno 6treho prav v Kolegiju Germaniku. General Ledochovvski 6e je seveda takoj, ko ju je opazil, zanimal, odkod sta in kakšne narodncsti sta. Ko sta mu na stavljeno vprašanje odgovorila, da sta Slovenca, je general s pomenljivim poudarkom vsemu krogu poslušalcev raznih narodnosti dejal: »Slovenci so eden izmed najbolj organiziranih narodov na svetu.« Slišati to sodbo iz ust moža, ki je imel tako temeljit pregled čez ves svet, ni v nikomur moglo vzbujati dvome o njeni resničnosti. Na tuje narodnosti je la izjava vplivala kot novo razodetje iz genralovih ust, da so se vsi s spoštovanjem ozrli po nas Slovencih, nas Slovence pa je seveda navdajala z upravičenim ponosom. Dasi ni torej nihče dvomil o resničnosti njegove izjave, se je, kakor rečeno, vsaj meni zdela čisto nepričakovana. A sedaj, ko je »Slovenec« poudaril, kako zelo so se člani njegove rodbine z njim vred odlikovali po organizatorivni sposobnosti, mi je naenkrat jasno, zakaj ga je prav ta naša sposobnost tako zanimala in zakaj jo je tako pomenljivo tudi javno poudaril. J. T, Ka grobovih duhovnikov-mucencev Nahtigala in Cvarja Šestmesečni jubilej 6voje mučeniške smrti slavita 18. decembra naša duhovnika — g. župnik Nahtigal in kaplan Cvar Fr. iz št. Ruperta, ki sta med prvimi liorcj našega naroda dala svoji tnladi življenji v boju za Kristusa proti največjemu sovražniku naroda in vere — komunizmu! Kaplan Cvar obhaja obenem svoj 20. rojstni dan. feti dan umorjen in prav tam pokopan jo Jakoš iz Roženberka. Sredi gozda pod vasjo so partizani zagrebli svoji žrtvi na izredno majhen prostor, kjer še danes počivata. Iz skrivnostne tišine gozda danes šo bolj prepričljivo oznanjata resnico njim, katerim se niso odprle oči kljub tisoč in tisoč žrtvam slovenskega komunizma. Teh torej ni več med nami; pridigata onim, ki so še pred meseci odobravali njun umor, ki pa razočarani nad par-tizanstvom obžalujejo svojo zmoto in se vračajo k resnici. Hvala Bogu njih število raste; najlepše govorita tistim, ki so ostali zvesti resnici tudi v najtežji preizkušnji v trpljenju in smrti. V Hud komunist ubit u Njo blagoslavljata, zanje prosita milost stanovitnosti. Prijazen gozdič, ki je bil dosedaj manj znan, je danes prava šenlruperska božja pot. Truma vernikov roma nedeljo za nedeljo s cvetjem v roki na njuna grobova. Tako vse ljudstvo tiho, a odločno obsoja vse tiste, ki so kakor koli njuno smrt zagrešili. Ko s« približajo grobovom, iz spoštovanja kakor na svetem kraju utihnejo. Nato pokleknejo matere in dekleta, možje iu otroci. Med jokom in bolečino, ki jim stiska srce, molijo rožni venec. Matere jokajo za svojima gorečima pastirjema, ki sta vse žrtvovala zanje in njene otroke. Prosijo za nasvet v težkih družinskih skrbeh in tolažiio v bridkostih. Dekletu, zvesta naukom svojih vodnikov, izkazujejo njima hvaležnost za tisoč naukov in tisoč dobrot, ki sta jih vsem bogato delila. Tu sla zdaj voditelja Marijinih družb. I/, groba jima govorila vse Ivolj razumljivo, vso bolj prepričljivo kot na shodih: Ostanite zveste Kristusu, drage Marijine hčere — zveste v boju in čo treba, tudi v smrti, kakor sva vas učila in s svojo mučeniško smrtjo potrdila. »Zakaj trpljenje sedanjega časa se ne da primerjati s prihodnjo slavo... s slavo, ki se jo že razodela nad nama « Možje žalujejo za dobrim očetom, ki jim je bil moder svetovalec pri družini in gospodarstvu, radodaren z uslugami in svet vodnik v du hovnem življenju. Najbolj prisrčna pa jo molitev malih otročičov, ki obsujejo grob z najlepšim cvetjem, prižgo svečke in nikjer tako zbrano kot tu odgovarjajo pri molitvi rožnega venca, ter prosijo: »Vsemogočni Bog odpusti greh našo tare. da je slovenska roka umorila dva pastirja tvoje čredo. Odpustite Vi, gospod župnik. Med nami sto bili in Vas nismo poznali. Zdaj, ko sto mrtvi, bi Vas prosili odpuščanja za vso faro. Radi bi spet slišali Vaš glas. Toda Vas več ne bo. Šli sto, ker Vas nismo razumeli, in zdaj, ko Vas ni, Vas razumemo. In Vi, gospod kaplan, odpustile. Mlad ste morali z božje njive in slovenska roka je zadušila Vaše načrte, ki so še spali v Vaši duši. Mimo Vas smo hodili in Vaših besed nismo sprejemali, danes, ko molče Vaša usta, vemo, da ste imeli prav.« Ljubljana, 18. dec. V torek, dne 15. decembra, zvečer je policija v rcalitetni pisarni »Interpromet« na Cesti 3. maja presenetila hudega knnitinističnega terorista Slavka Gahrenjo, doma iz Celja, slainijočega v Mostah, šušteršičeva ulica 3. Ko mu je policija napovedala aretacijo, jo poskušal streljati z revolverjem. Varnostni organi so nato odgovorili z enakim sredstvom ter Gahrenjo težko ranili. Bil je prepeljan v bolnišnico, kjer je nato umrl. Pri preiskavi na njegovem stanovanju v Mostah jo policija našla neverjetno količino vsakovrstnega Komunističnega materiala. — Uspeh varnostnih crganov je s tein odkritjem pomemben. Ennka i sodo čaka tudi druge teroriste. Nič ni tako skritega.., ^^ Razstava ljubljanskih akvarelov Bruna Vavpotiča Priznani naš umetnik akad. slikar Bruno Vav- potič se že dalj časa uveljavlja v naši javnosti na način, ki predstavlja v našem umetniškem življenju izjemi: stika namreč akvarele, t. j. z vodnimi bar: vami, torej v tehniki, ki je pri nas redka. Njegovi motivi pa so skoraj izključno iz sredine ljubljanskega mesta. Jasnost njegovih akvarelov in popolnoma posrečeno podano lirično razpoloženje, na-pravlja iz Bruna Vavpotiča pristnega slikarja in poeta mesta Ljubljane. Zato vzbuja prav sedanja njegova razstava, ki jo je priredil v izložbi tvrdke »Elite« v Prešernovi ulici splošno zanimanje vsega umetnost ljubečega občinstva, zlasti pa seveda Ljubljančanov. Razstavljenih je šest lepih akvarelov, ki predstavljajo poglede od palače »Dunav« proti pošti, Zimski moliv na Cankarjevem nabrežju, Vodnikov trg, pogled na nove Plečnikove tržnice, pogled na šelenburgovo ulico in pa jesensko razpoloženje v fasadi frančiškanske cerkve. Umetnik Iiruno Vavpotič dokazuje s temi akvareli ne samo svoje rutine v tehniki akvarela, temveč tudi velik notranji poetični dar. Le na ta način ^e mu posreči, da v teh lepih slikah podaja pravo podobo našega mesta, kakor je v sodobnosti. Zato opozar-mo občinstvo na to prikupno razstavo. Gospodarska moč evropske celine Gospodarski bilten agencije Štefani prinaša nasledn je zanimive podatke o gospodarski moči evropske celine: Evropska celina obsega obenem z zasedenimi vzhodnimi ozemlji danes okoli 400 milij. prebivalcev, od katerih živi 350 milij. na področju interesne sfere osi, kar je več kot imajo druge velike sile na svetu z izjemo Japonske, ki pa je zaveznica osi. Zaostaja ameriška celina s svojimi 275 milij. prebivalcev, nadalje tudi Afrika s 150 milij. ali pa mala Avstralija z Novo Zelandijo, ki imata komiu 10 milij. ljudi. Rusko o/emlie obenem z osrednjo Azijo in nejaponsko Kitajsko tvori komaj dve tretjini evropske moči. Od vsega evropskega prebivalstva je danes zaposleno pri delu okoli 250 milij. ljudi in je ta številka tudi v kakovostnem pogledu višja kot drugih držav, oz. blokov. Na polju prehrane je treba omeniti, da je znašala proizvodnja žitaric okoli 160 milij. ton. mesa II, sladkorja 7, maščob za prehrano 3.5 milij. ton in krompirja okoli 160 milij. ton. Temu nasproti pa znaša vsa proizvodnja severnoameriške celine komaj 110 milij. ton žita, R milijonov ton mesa, 2 milij. ton sladkorja. 3.5 milij. maščob za prehrano in samo 12 milij. ton krompirja. Isto velja tudi za živinorejo. Fvropa ima 25 milij. konj, 110 milij. goveje živine, 85 milij. svinj in nad 100 milij. ovac in koz. To je več kot imajo vse anglosaške države vštevši Avsdralijo, Novo Zelandijo in Jmžno Afriko. Samo ovac imajo te dežele več. Prednost Evrope je tudi velika na polju zelenjave, sadjarstva itd. Ne more pa se primerjati evropsko proizvodnjo s proizvodnjo teksti-lij, rastlinskih maščob in tropičnih luksuznih živil, katerih je izven Evrope več. Vsekakor pa je samoprehrona Evrope zagotovljena. Letna proizvodnja premoga v Evropi znaša 450 milij. ton, t. j. toliko kot znaša proizvodnja vse atmerišike celine. Proizvodnja železa in jekla s po 50 milij. ton ne more konkurirati z ameriško proizvodnjo, je pa močna, če se pomisli na velika ležišča železne rude in starih kovin, ki se dajo izkoristiti. Evropska moč v proizvodnji gradbenega maierijala in lahkih kovin je približno enaka severnoameriški, za nekatere kemične surovine pa celo višja. Manjkajo pa Evropi zadostne količine petroleja, pa tudi nekaterih posebnih rudnin in kavčuka. Toda kemična proizvodnja teh snovi je zelo narasla. Evropska industrijska .proizvodnja pa presega daleč vse druge dele sveta. Številu evropskih kvalificiranih delavcev se morejo primerjati samo številke severne Amerike in Japon-stke. Okoli 50 milij. delavcev je v Evropi zaposlenih v industriji in rudarstvu. Zedinjene države in Kanada pa sta zaposlovali samo 20 milijonov delavcev, Japonska in Anglija pa okoli 10 milijonov. Ne sme se pozabiti uspešnosti ameriškega dela na tekočem traku, toda temu 6toji nasproti dej°tvo, da je to proizvodnjo zelo težko in z veliko zamudo časa spremeniti glede ciljev njene proizvodnje. To pa lahko stori evropska proizvodnja, ki temelji na kvalificiranem in specializiranem delu. »Orač« Antonu Starcu Anton Stare je bil upravitelj pokrajinske trsnice in drevesnice v Vinomeru pri Metliki. Strokovno si je nabral potrebnega znanja na grmski kmetijski šoli in so se mu — zanesljivemu ko tira in sposobnemu ter poštenemu ko kristal — ponujala lepša in materialno boljša mesta. Toda pokojnik je bil v dnu svoje duše — pesnik belokranjskih brezovih logov in zagovornik revnega ljudstva, ki je moralo v širni svet za koščkom kruha. Zato je odklonil vse in ostal v svoji Beli krajini, da z rodno deželico deli dobro in hudo ler da belokranjskemu kmetskemu ljudstvu pomaga do boljših časov z vsemi svojimi talenti, ki mu jih je Bog obilno nasul v zibelko. Tako je ostal in je za svoj belokranjski narod — daroval tudi svojo kri. Človeku, ki ga je dodobra poznal, se je zdelo, da ta fant — sedaj je bil že mož in oče — no more imeti sovražnika. Če jo kdo Belokranjce nesebično ljubil, jih jp on; če je kdo iz vsega srca želel sončni deželici dobro, ji je on. In vendar je imel sovražnika: ne on sam, ampak njegovo pošteno mišljenje in delo jih je imelo. Odvedli so ga in umorili — pesnika belokranjskega »Vstajenja*". Z Belo krajino upravičeno žaluje za Tonetom ves naš kmelski 6tan, zakaj z njim je zgubil vodilnega delavca v borbi za lepšo bodočnost. Tudi »Orač« se sklanja nad njegovim neznanim grobom nekje v gozdovih bujnih Gorjancev. Takoj v prvo številko je napisal pokojni Stare sestavek s tehtno vsebino in kleno, pesniško besedo: »Naše zemlje se drži znoj in kri očetov, in mi smo zato tu. da jo branimo...« (»Orač« I, št. 1, str. 20.) »Ali niso naši predniki sadili drevje in trtje, da mi od njega danes uživamo, njih pa, ki so sadili, ni več?« Tudi rajni je sadil drevje in trtje, a ga ni več. Njegova velika žrtev nam je poroštvo, da bo drevje in trtje, ki ga je on posadil, pa naj ga je sadil v zemljo ali v srca, rodilo stoteren sad. Njegova in naša Bela krajina se je zavila v črno. Toda po njegovih bregovih iu logih plava dih velike nedelje, Tone, kakor si nekoč zapisal. Takrat bo Tvoja žrtev jioveličana. (»Orač«, št. 9—12, 1942.) Komunizem in morala Ce je govorjenje o komunistični morali ali bolje nemorali, moramo pomniti dvoje. Prvo je, da je človek dostikrat boljši kakor so pn njegovi nazori. Človek je po izvirnem grehu sicer pokvarjen, vendar ta pokvarjenost ni uničila vsega, kar je v človeku dobrega. To dobro se v človeku uveljavlja nekako nagonsko. Tako jo nekateri naravno usmiljen tlo siromakov; drugemu se naravno upira, kar je nizkotno; se drugi je naravno pošten in mu je naravno ntrzka lar ali celo krivica. Zgoditi se mora, tla tak človek izgubi v življenju vsa naravna načela in zavrže same osnove morale. Načelno bo brez moralo, a dejansko bo po tistih naravnih nagonih mar* sikaj storil, kar se bo zdelo, da izhaja iz naravnih načel. To je prvo. Drugo pa je, da močno hotenje, pa naj si bo že resnično ali navidezno dobro, človeka žene na dejanje pogumnosti in požrtvovalnosti, ki jih od človeka takih načel ni pričakovati. Oboje opazujemo tudi pri komuni« stih. Komunizem je zanikanje vsake morale, vendar nekateri komunisti kažejo drugačen obraz, kakor bi ga pa komunistom prisodili. Nekateri niso brez sočutjn z bedo, drugi sovražijo nemoralno življenje, najbolj pa se je časih čuditi njihovi požrtvovalnosti, zlasti požrtvovalnosti mladih komunistov. Nekateri govore že naravnost o idealizmu komunističnih borcev. Seveda je to idealizem, če je idealizem vsako gnanje za tem, kar sc kontu zdi ideal. In vendar komunizem nc pozna nobene morale! Komunizem je materializem, a materiali« zetu je negacija, zanikanje vsega, kar je duhovno. Duhovnost mora bili materiali/mu le lik-cija, le izmišljotina, le izmišljen pomoček za ne-duhovne cilje. Marx je to odkrito izpovedal. Marx se roga vsem moralnim načelom in vsej nravnosti. Nravnost nni je le izraz zn hotenje gospodujočega razreda. Današnja morala inu jo hotenje meščanstva. To moralo je ustvarilo meščanstvo po svoji podobi in priliki. »Ne krnili!« Kapitalistom ne bi bilo pogodu, če bi smel vsak jemati deleže njih bogastvu. Zato so zapisali to prepoved na talilo »božjih zapovedi«. »Ne ubijaj!« Kapitalistom ne bi bilo vseč, če bi se smeli delavci dvigniti proti izkoriščevalcem in jih pobili. Zato so zopet napisali nn tablo božjih zapovedi prepoved: »Ne ubijaj!« »Ne prešuštvuj!« Kapitalisti zase te prepovedi nimajo zn obvezno — kapitalistom je dovoljeno, kar jim prinaša ugodje, u za delavske sloje pravijo, je prav, da so vezani: urejene rodbinske razmere delovnega ljudstva so tudi zn kapitalistično gospodarstvo koristne, ker mu donnsajo z zdravim naraščajem zdravih in krepkih delavcev. Tako kapitalist, ki je ustvaril sodobno meščansko moralo, sme krasti — ali ne jemlje delavcem krvavega zaslužka? —, sme ubijati: — ali ne ubija delavcev z nezdravim in pretežkim delom? —, smo presuštvovati: — ali ne prešuštvuje? — n za delavce so te prepovedi v interesu kapitalizma potrebne, z.nto jih je kapitalizem ustvaril in postavil! Tako je Marx prevrgel vso krščansko moralo in nje bo/jo avtoriteto s tem. da ji je zlobno podtaknil sebičnost in nemoralnost kapitalistov. Za materializem ni nobene morale, ki bi no bila le utilitaristična fikcija. Marx se je rogal besedama »pravica« in »krivica«, ki ju ludi naivni delavci tako radi ponavljajo. Ali je mar krivica, če kapitalist jemlje delavcem del zaslužka? Ali ni marveč to postulnt sedanjega gospodarskega reda, njegov zakon? — saj bi bres »oderuštva« sedanji gospodarski red nujno propadel. Marx je ugotovil, da kapitalizem pije de« lovcem kri, dn je »krvoses«, n da bi bilo to »krivično«, te za materialistično mišljenje neumne besede ni rabil. Za Mnrxom je šel oče boljševizma, Lenin« Dobro jc, kar koristi komunizmu, slabo je pn, kar nasprotuje komunizmu. Prav za prav: kar nasprotuje komunizmu, kakor si ga on zamišlja. Prav tako je Stalinu dobro, kar služi komunizmu po njegovi zamisli, ali morda celo le njemu! Ko so imeli Leninovi naj/.vestejši tovariši o tem in onem drugačne misli, so se začele »čistke«. Stalin je neusmiljeno moril. Saj je umor, ki komu služi, po komunističnih načelih dovoljen in dobro delo! Vse je dovoljeno, kar služi komunizmu ali bolje komunističnim avtokratom. To je morala — nemoral.i materialističnega, zato pa brezbožnega komunizma. Zato nobena »moška beseda«, nobena pogodba, bodisi še tako svečana, nima nobene moči in trajnosti, komunizem je vsak hip pripravljen raztrgati jo, če mu kaže. Že ko zastavlja častno besedo ali sklepe pogodbe, misli le na trenutno korist in laže, ponavlja za juristi, da so »pneta servanda«, da je pogodba nekaj svetega. Da bi bila laž nekaj nečastnega ali prevara ali nekaj moža nevrednega ali kršenje pogodb nekaj tudi za države nedovoljenega, to so komunizmu le »meščanski predsodki«. Sicer tudi drugi lažejo, varnjo in prelam-ljajo pogodbe, n po komunizmu je to načelno dovoljeno, zakaj komunizmu je vsa morala neumnost. Dobro je, kar služi komunizmu, a knr komunizmu ne godi to je slabo. To je vsa morala komunistov in komunizma. " d. KULTURNI OBZORNIK Razstava Musič—Sedej—Zonič (Jakopičev paviljon) Razstavljajo trije slikarji, ki predstavljajo tri umetniške svetove. Razstava je obsežna in vsebuje po katalogu 63 del v najrazličnejših slikarskih izvšitvah. Zorana Mušiča že dobro poznamo. Svoje motive je iskal po Španiji, kasneje se je opajal v Dalmaziji, danes pa se privaja ljubljanskim pogledom in njeni megleni zapeljivosti. Vendar se jo zadnje čase zaprl v atelje, kjer je izoblikoval vrsto zanimivih tihožitij. Fazani, svetniki, cvetlice, 6adje so snovi njegovih podob. V modrikastem soju se razkrajajo predmeti pod pritiskom sli-karjeve volje v estetsko ugodne rešitve. Glavni poudarek njegove umetnosti pa ne leži toliko v jo sebi (ali zgolj) barvno izrazile (n. pr. fazani), slabše pa je tam, kjer si tudi vsebina snovi (svetnika!) išče svojega izraza. Omenil bi podobe: št. 6, 8, 1 in gvaše. Maksim Sedej je na tej razstavi gotovo najbolj izrazit iskalec. Njegova zbirka priča o zavesti, da umetnik nikoli ne sme počivati ob že ugotovljenih rezultatih, marveč da mora stremeti za vediio novimi pogledi. Seveda je vprašanje v koliko prinesejo le ti tudi kvaliteto. Bistveno so Sedejeva umetnost od zadnje razstave ni niti spremenila niti izboljšala, ter veljajo v glavnem mojo tedanjo kritične ugotovitve tudi še danes. Potrjeno je moje mnenje o neelementarnem, razumskem grajanju Sedejevega umetnostnega sveta, kjer pogleda izza platna večkrat izurjen estet, da ne zapišem umetnostni zgodovinar, kakor pa slikar, ki se prepušča le instinktivnim umetnostnim nagibom. Slikarjevo poznanje sodobne evropske umetnosti je tako veliko in tehtno, da se mu izredno organično priključuje ter tako stopa v vrste mnogih podobnih slikarjev vseh dežel enakega slikanja. Soroden mu je n. pr. Kregar in zato je tudi njuna umetnost izredno podobna. In vendar kaže pričujoča zbirka podob razmeroma razborito težnjo po oblikovanju novega. To bj se dalo morda na kratko takole formulirati: odnos figure do prostora s čim ekonomičnejšimi sredstvi kompozicije, barve in formalne obdelave. Ta sinteza naj jiotem govori zase. Preproščina j>o-dob, reven videz sta le paša površnim očem, kajti v temeljih so podobe, ki tudi sicer razodevajo znanje, študirane in rafinirane. Toda, da ponovim. v bistvu ostanejo le neinstinktivni stvori, hladni zaradi brezbarvne obdelave form neživ-ljenski, mestoma kar dolgočasni. Med slikami bi omenil »Kompozicijo«, »Počivajoči ženi«, lesoreze in gvaše. Jovan Zonič razstavlja v Ljubljani prvič. Doslej je študiral slikarstvo v Parizu. Spričo skromne zbirke je vsaka natančnejša sodba nemogoča. Njegov barvni svet je zamolkel, teman. Ogiblje se sončne svetlobe in si izbira svetlobne odtenke notranjščin. Zanimiva podoba je »Barok«, kakor ga pač gleda južnjak, kjer baročne umetnosti ni bilo vsaj v taki obliki ne, kakor na zapadu. Njegov barok je teman, kljub snovno dani razgibanosti nerazgiban, hladen. Podobno neadekvalnost srečnmo pri »Simfoniji«, kjer slikarjevo misel težko, težko podoživimo. Solidni so Zoničevi jior-treti. Omenil bi podobi št. 45, 46. V ostalem pa ta umetnost gotovo ni slikarjeva zadnja beseda in se bomo obširneje pomudili pri njej, ko bomo imeli priliko videti še druge njegove razstave. Razstava, ki bo odprta do božiča, zasluži paž- njo našega občinstva, kakor tudi ostali dve: pri Obersnelu in v salonu »Ribnica«. Občinstvo ima lepo priliko, da si izbere dela, ustrezajoča pač najrazličnejšim prepričanjem in okusom. — S. M. Drugi nastop gojencev Glasbene Matice Na tej produkciji so nastopili gojenci profesorjev Pfeiferja. Trostove, Zarnikove, Launa, Da-riana, J. Ravnika in rektorja Betetta. Slišali smo več prav lepo izvajanih točk. Igor Ožini je zaigral I. 6tavek Bachovega koncerta v e-duru za violino. Skladba je za stopnjo, na kateri se gojenec nahaja, dosti težka, vendar se je dobro vživel vanjo. Prilično je pogodil Bachov slog, v ritmu je bil zanesljiv, dinamika je bila izrazita; intonacija je na več mestih trpela, vendar ta ne-dostatek ni preveč motil poslušalca, ko je videl pred seboj mladega igralca. — Baritoni6t Langus Franc je odpel Mascagnijevo Tvoja zvezda, B. Ipavčevo Romanco in Premrlovo času primerno Pa6tirčkovo pesem. Pevec, ki ima dober material, je še v sredi razvoja; dvignil se je že razmeroma visoko, ima pa seveda pred seboj, kot vsak resno stremeč Ulnetnik, še dober kos poti. Najboljše je izvajal Ipavčevo Romanco. — Pianistka Erzin Ja-roslava je odigrala Beethovnovih 6 lahkih variacij v G-duru. Klavir ji dobro jx>je, ton je globok, svež, tudi pedalizira dobro, zalo je njona igra čista in jasna. — Klarinet jo instrument, ki ga redko slišimo na nastopih. Bajt Marko nam je pokazal njegove izredne možnosti v Webrovem Concertino op. 26. Ima že dobro tehniko, posebno mu zvenita srednja in deloma tudi nizka lega, v katerih je ton plemenit, dočim je v visokih legah še precej oster: to bo šola in pa praksa izravnala. — Wohinz Marijancn jo na klavirju zaigrala dve serenadi Vit. Novaka. Ima lepo tehniko in polno zveneč ton; rabi razmeroma precej, vendar ne preveč pedala; njen klavirski Ion bi skoraj spominjal na orgle. — Za zaključek jo še sopranistka Stritar Nada odpela Osterčevo Sonce v zavesah in Verdijevo arijo Gilde iz Rigo-letta. Osterca je pela občuteno in bolj učinkovito kot bi sodili po odmevu pri poslušalcih. Pri Verdiju je pa s čisto intonacijo. z lepimi, lahki« mi višinami in s tehnično dobro izdelanimi kolo-raturnimi mesti dosegla popolen uspeli. — Pri zadnji točki je z dobrim okusom oskrbela spremljavo Ogrin Ksenija, pri ostalih točkah pa Osana Jože. M. T. Dve važni zgodovinski razpravi 1. A. Ušeničnik: Ob 50 letnici prvega katoliškega shoda Če ne znamo presojati sedanjosti, je mnogokrat zato, ker ne poznamo preteklosti. To pravijo velja gotovo za dobo, ki jo obravnava Aleš Ušeničnik. Neumorni pisec je s svojo razpravo o pomenu prvega katoliškega shoda na Slovenskem gotovo najgloblje posegel s pisano besedo v razvoj slovenskega liberalizma od njegovih početkov pa do prvega katoliškega shoda v letu 1892. Upravičeno ugotavlja takoj v začetku razprave, da loči prvi slovenski katoliški shod dve razdobji v zgodovini slovenskega naroda: dobo gospodujočega liberalizma pred katoliškim shodom in dobo zmagujoče katoliške zavesti po shodu. Najprej pojasni pojem liberalizma, kakor se je rabil na Slovenskem, nato pa drugega za drugim analizira glavne glasnike liberalizma pri nas, namreč Stritarja, Šukljeta, Hribarja, Tavčarja, Levca, Kersnika, Levstika. Zamika, Jurčiča in druge. Zatem prikazuje okoliščine in sredstva, s katerimi je prodirala liberalna miselnost med Slovence, namreč po časopisju, po leposlovju, po čitalnicah, po sokolskih društvih in po držav, nih uradih ter tudi po šolah in zavodih. To prodiranje liberalizma je potem zaustavil katoliški shod, ki ga pisec čisto na kratko prikaže in postavi kot njega osrednjo točko govor velikega ie novice, Koledar Sobota, 19. decembra; Kvatre; Urban V., papež; Favsta, vdova; Darij, mučenec; Tea, mučen ie«; Neme/ij, mučenec. Nedelja. 20. decembra: kvatrna; Evgenij, in Maka r i j, mučenca; Ingen, mučenec; Teofil, mučenec. Osebne novice = Promocija. Na gregorijanski univerzi v Rimu ie v sredo, 16. t. m. promoviral za doktorja bogoslovja salezijanec Grmič Franc, doma od Sv. Jurija ob Sčavnici. Mlademu gospodu doktorju iskreno čestitamo. aaaBiiazaEKiaaaaBaaaaBBBaaaaaBBBaa 12 sucCi tas ituhoune poglcbttire f Zato berite plemenite, duhovne knj ge. Priporočamo : Weiser: Na-n!a:ši poročevalec. 199 str., ver. 24 L. \Veiser: Luč z Rora. 11 izdaja, 185 str., broš. 14 L, kart 17 L, v platno vezano 21 L. Ušpničnik : Knjiga o življenju. 100 str., broš. 20 L, kart. 23 L. Todh: Pomladni viharji. Knjiga zn fante. 203str., tiroš 23 L. vez 30 L. llaklič: Svetla pot. Za funte in dekleta. 209 str., vez. 29 L. Tomaža Kemnčana: Hoja za Kristusom. Nova izdaja, 308 str., vez. 22 L, na boljšem pa-, pirju 30 L. Guardini: Sveta znamenja. Ilustriral Mi ha Maleš 115 str., brol. 1+ L, vez. 22 L. Grivec: Kristus v Cerkvi. 270 strani, broš. 21 L, ve/.. 20 L. Schrijvers: Jezus — duhovniku. 129 str., broš. 15 L, vtz. 22 L. LJUDSKA !f IMI! ti ARNAV1.JUISLJANI Pred Škofi o 5 - Miklošičeva c 5 BBnsBaBaaaBnBsaaBBDBiiaaBnaaBBiBea — Za Božič in Novo leto daruje vsaka naša družina svojim prijateljem in znancem, posebno še i»o dobrem berilu hrepeneči mladini med drugim tudi izvod »Družinske pratike«, ki razpisuje 7a leto 194-1 petnajst lepili knjižnih pa-grad. Storite tudi Vi tako! — Vidiko drobnih del zahtevajo lepe, dovršene jaslice. Praktična navodila o hribu, hlevčku, rastlinstvu, razsvetljavi i dr. dobiš v knjigi o jaslicah. Cena 8 Lir. — Skrivnost jaslic lepo odkriva prva slovenska knjiga o jaslicah. Dobi sc v vseh knjigarnah. Cena 8 Lir. — Vreme se je izboljšalo. V četrtek od poldneva naprej so se vrstili nalivi, zlasti kmalu popoldne se je nad mestom vlila močnejša ploha. Tu in tam, ko je zavel mrzlejši veter, so se Kijavile stcc r zelo redke snežinke, vendar je lila odvrnjenn nevarnost kakega hujšega snežnega vala. Južno in toplo vreme je nndvlada'lo. V četrtek je bila dnevna temperatura nekoliko nižju ko jrejšnje dneve, saj je bil dosežen temperaturni maksimum na +8 stop. C. V petek zjutraj ni bilo na Barju megle, sonce je jirav prijetno zasijalo, tudi proti Gorenjski je bilo zelo sončno. Le nad Ljubljano samo se je zgostila gosta megla. Od četrtka zjutraj do |ietk« zjutra j jc v 24 urah padlo 7.S m/in dežja, največ v tem mesecu, ki je doslej zaznamoval že 7 deževnih dni in 20.8 m/m dežja. Od četrtka nu petek je barometer padel na 762.2 m/m, kmalu po b zjutraj pa se je barometer začel spet dvigati. Pričakovati je, da sc bo vreme še izboljšalo. — Sipa njola v Severnem morju. Iz severno- šlozijskega mesta Sonderburga poročajo, da je nek ribič v okolici ujel okrog 40 cm dolgo sipo. Zoologi si sedaj belijo glave, na kakšen način jo ta riba, ki živi v južnih vodah, zašla tako daleč na sever. — Goba 600 metrov pod zemljo. V nekeirn rudniku v Moravski Ostrovi so našli 600 metrov pod zemeljsko površino gol>o, ki jc rastla na drevesnem štoru, na katerega je stalno curljala voda. — Epidemija pegastega legarjn. ki razsaja v Siriji in Iraku, grozi, da se razširi tudi v Turčiji. Iz raznih krajev države že poročajo o posameznih slučajih pegastega logarja. Turške zdravstvene oblasti so izdale potrebne zaščitne ukrepe, posebno za Ankaro, Carigrad in okoliške kraje. v&ju&ijana Danes in v ponedeljek skioptična predavanja o dogodkih v Fatimi na Portugalskem V zvezi s pobožnostjo petih prvih sobot v čast Srcu Marijinemu hodo skioptična predavanja za srednješolce v Ljubljani in sicer: v soboto, 19. t. in., ob pol 11 dopoldne za: uršulinsko gimnazijo, učiteljišče, meščanske šole in klasično gimnazijo; v soboto, (9. t. 111., ob pol 4 popoldne za: škofijsko gimnazijo, državno učiteljišče in žensko gimnazijo; v ponedeljek, 21. t. m., ob pol II dop. zn: gimnazije za Bežigradom in poljanske gimnazije; v ponedeljek, 21. t. m., ob pol 4 pop. za: poljanske gimnazije iu bežigrajske gimnazije. Predavanja so vso v frančiškanski dvorani ii\ vedno zn tiste dijake, ki so tisti čas prosti. Vstopnine ni! — Udeležite se teh predavanj v obilnem številu! Starši, poskrbite, da bodo vaši otroci ta predavanja obiskali v čim večjem številu! Ljubljančani, ki ste »Slovencev koledar« prednaročili, pridite ponj v upravo »Slovenca«, Kopitarjeva 6. Razpošiljali ga ne bomo. Gg. katehete iz ljubljanskih in ljudskih in srednjih šol prosimo, da bi sami prišli po podobice za |>ol>ožnost 5. prvih sobot v pisarno pripravljalnega odliora 1'red Škofijo štev. 1 (pisarna AK) dop. od 9—12, pop. pa od 2—4. I Kongrcgacija <:ospodičen in kongregacija učiteljic pri sv. Jožetu imata svoj redni shod v ponedeljek 21. t. m. ob četrt na 7 zvečer. Pridite vse! Skupno sv. obhajilo v nedeljo odpade. 1 V nedeljo, 20. decembra bo frančiškanska prosveta ponovilu zna.no Ogrinčevo burko »V Ljubljano jo dajmo«, ki jc doživela pri prvi uprizoritvi izreden uspeh. Za igro je vedno večje zanimanje, zato prijvoročumo, da si vstopnice preskrbite v preoprodnji v trgovini Sfili-goj in na dan predstave pri blagajni frančiškanske dvorane. Cene od 8 lir navzdol. Začetek predstave ob 17. Konec ob 19. 1 Ali ste žc kdaj sltiali, da bi kdo pokupil vse vstopnice, ker je bil zaljubljen v gledališko igralko? Samo dva primera poznamo v zgodovini. Primer Ladzinske in primer gnspe Helene Otočke. Ne razumete kajne? Nič hudega. Če boste prišli jutri v nedeljo ob pol 5 k predstavi »FIRMA«, ki jo uprizori »Rokodelski oder«, se boste prisrčno nasmejali, ko boste videli, kaj sc ie zgodilo s kupljenimi gledališkimi vstopnicami. Predprodaja vstopnic na dan predstave od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 2-1 desno. 1 Čistilno kopališče Zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani na Miklošičevi cesti št. 20, bo pred božičnimi prazniki odprto v torek, 22., v sredo 23. in v četrtek 24 decembra. Kopališče bo odprto ves dan, to jc od 8—18.30. Parna kopelj bo pred prazniki odprta za ženske v sredo, 23. dcc, popoldan od 2—5, za moške pa v četrtek popoldan od 2—5. Uprava kopališča prosi vse cenj. obiskovalce, da se blagovolijo poslužiti kopeli že v torek in sredo, ker le tako bo vsem kopalcem mogoče zadovoljivo ustreli. Ta sprememba velja samo za teden pred božičnimi prazniki, ob drugem času pa bo kopališče odprto v petk, v soboto in v nedeljo. Parna kopel pa bo odslej za moške 6talno odprta le ob sobotah od 14 do 17. 1 Vodstvo v Jakopičevem paviljonu bo imel v nedeljo ob 11 slikar prof. Stane Kregar. Tolmačil bo posamezne slike s stališča slikarja ter bo zaradi tega predavanje posebno zanimivo za vse, ki hočejo spoznati težnje modernega slikarstva n slikarjev odnos do svojega dela. 1 Skioptično predavanje o ialimskih dogodkih bo v nedeljo 20. t. m. ob pol 11 v frančiškanski dvorani za vse občinstvo. Vstopnine ni! Podobice in knjižice se bodo prodajale ob vhodu v dvorano. 1 TsraFe, darila »Ciciban« za božič Vas vabi ENGELMAN, Tavčarjeva ulica 3. I V Mladinski založbi in v upravi knjižic na Rakovniku dobite j)rav lejie božične razglednice. Vsega priporočila so zlasti vredne: Marija z Jezusom, Sv. Trije kralji, Jezušček v gozdu in Beg v Egipet. Poleg teh je še nekaj lepili serij iz prejšnjih let. Cena 60 cent., pri večjem naročilu popust. 1 IV. simfonični koncert. V prvem delu sporeda IV. simfoničnega koncerta se bodo iz-vajula dela treh avtorjev, ki so napisana za god« I n i orkester. Najprej pridejo nn vrsto trije staroklasični plesi, slavnega italijanskega mojstra Corellija, in sicer Sarabanda, Giga in Ba-diucrie. Nato sledi Ostcrčev Religioso, ki je prav gotovo najboljše instrumentalno delo našega modernega skladatelja. Bilo je že |>ogo-stokrat in vedno z lepim uspehom izvajano. Nato Iki sledil Bachov Koncert v a-molu, napisan za violin-solo in godalni orkester. Ta. koncert je eno najpriljubljenejših in najčešče izvajanih Bachovih koncertov. Kot solistka bo nastopila ga. Francka Ornik-Rojčeva. V drugem delu pa se Ini izvajala Beethovnova Sed-ma simfonija. Dirigent IV.' simfoničnega koncerta je violinist Ku.rlo Rupel. Prvič je stal za dirigentskim pultom v lanski sezoni in s sijajnim uspehom dirigiral koncert za godalni orkester. IV. simfonični koncert Ivo v ponedeljek, 21. t. m. ob IS v veliki tinionski dvorani. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. 'I Na prvi letošnji produkciji šole Glasbene Matice, bodo nastopili naslednji gojenci iz klavirskega oddelka: Lenarčič Alenka, Brence Ililda, Glaž.ar Sonja, Korenini Janez, Jamnik Olga Vadnal Metka, Lajovic Janez, Lukec Zdenka, Vokal Lcla, Vesel Majda, Samec Janja, Zdravič Darinka, Jeras Eva. Lehpamer Sonja, Bartol Majda, SreUit Jeni, Markič Uroš, Gamze Rosanda in Lajovic Aleksander. Iz violinskega oddelka: Lukši Dušan, Butara Demetrij, Gra-fenauor Svetoma v«, Ostanek Meta, Tercelj Matija in Vatovec Bajko. Iz oddelka za čelo pa Kržan Miklavž. Prva javna produkcija t>o v torek, dne 22. t. m. ob pol 6 v mali filharmonič-11 i dvorani. V sredo 25. t. m. pa bo druga javna produkcija v veliki filharmonični dvorani in začetek 1*> ob tričetrt nn 6. Podrobni sporedi, ki veljajo obenem kot vstopnice se dobijo v knjigarni Glasbene Matice. i Jaslice in božična drevesca. Začel se je zdaj takozvani prcdlmžični semenj, ki traja icden tja do svetega večera. Na dveh krajih se razvija semenj. Na Kongresni trg so postavili božična drevesca, ki letos, kakor smo že omenili, praznujejo 40-letnico, odkar jim je mestni magistrat določil prostor na tem trga. Prva leta so drevesca zavzemala spodnji del trga. Bilo jih je zelo malo. Približno do sto drevesc je iiilo postavljenih na trg in še teh vseh niso mogli prodati. Po vojni se je običaj božičnih drevesc, ki ga naše ljudstvo v bistvu ne pozna, zelo udomačil in razširil. Zato je bilo vsako leto večje povpraševati je po božičnih drevescih in trg se je razširil skoraj po celem Kongresnem trgu. Ostal je le ozek prostor za ostali promet ob Bahovčevi lekarni in višje. Letos je že na trgu nekaj božičnih drevesc, ki pa so razmeroma draga. Malo drevesce je n. pr. 12 lir. Ob semenišču pa so postavili svoje stojnice z velikimi plahtami sejmarji, ki prodajajo raz-nolično galanterijo, v prvi vrsti pa domače jaslice, ki so postale zadnja ileta zelo priljubljene. Razstavljeni so lepi pastirci v kipih, ovčice in hlevčki. Za jaslice je določen prostor ob semenišču in ob stolnici, kakor tudi prostor, kjer prodajajo gobe. f y. . Naznanila GLEDALIŠČE. Dram«: Sobota. 19. decembra oh 1fi.30s »1'b's v Trnovem«. Izven. — Nedelja, 20. deecm-hra ob II: -Deseti brat'. Izven. Oli 17: »Primer dr. Hirnai. Izven. — Ponedeljek, 21. decembra: Zaprto. Opera: Sobota. 19. decembra ob lfi: »Travinta«. Izven. Ci.no od 20 lir nnvzdol. — Nedelja, 20. decembra ob lfi: »Thais«. Izven. Cen« od 21 lir navzdol. — Ponedeljek, 21. deecnibra: zaprto. ROKODELSKI ODER. Nedelja 20. decembra ob pol 5: »KI It M \ . Opozarjamo na predprodnjo vstopnic, ki ho v nedeljo od in—12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12. I. nadstr., dosno. RADIO. Sobota, U. decembra. 7.3(1 Pisana glasba — S.lin Napove.I časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12..10 Poročila v slovenščini — 12.45 Operna glasba — 15.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini - 13.1J Poročilo Vrhovnoga Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent I'. M. Sijanee. Operetnn glas-ba — lt.00 Poročila v itnlijanSčini — 14.15 Orkcsler pesmi vodi dirigent Angelini — 15.00 Poročila v slovenščini — 15.15 Pokrajinski vestnik — 17.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut go-spoda X — 17.15 Antična božična glasba — 17.55 fln-spo linjsko predavanje v slovenščini — 11..io Poročita v slovenščini — 19.45 Pesmi in napevi — 20.1)0 Napoved časa. — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Lirična prireditev družbe EIAIl: PUCCINI: Deklica iz znpada — opera v treh dejanjih. V odmorih: 21.40 priht. predn-vanjn v slovenščini — 22.30 prilik zanimivosti v slovenščini. Po končani operi: poročila v italijanščini. ! LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: mr. Bn- ; karčifi, Sv. .lakoha trg 9, mr. Kamor. Miklošičeva c. ■ 20 in mr. Murmnyer IJ., Sv. Petra c. 78. POIZVEDBE. Našln sem rujav ženski muf. Dohi so pri: Ivanki Logar, Delavski dom, I. nadstr., soha 7. Oseho, katera je odstranila v noči od lfi. do 17. t. m. v Mnrmontovi uliel St IS. vse tri tipke od hišnih zvoncev, prav lepo prosim, ml mi iste vrne. da jih spet lahko porabim. Ako upošteva šibki položaj go-spodarja. ho to golovo storila brez oklevanja. — V Ljubljani. IS. decembra 1942. Ivan. Marija Nučič. Misli ob jaslicah Čim bolj se bližumo božiču, tem bolj se zavedamo, da ga v takih ali podobnih okoliščinah krščanski svet ni praznoval že stoletja in sto-Ictja. Res da je omikano človeštvo, odkar je nad Betlehemoin zasijala zvezda, dn prinese mir nn zemljo, vsakih par desetletij, vsako stoletja. Res, da jc omikano človeštvo, odkar je če ni šlo drugače, reševalo z ognjem in mečem. Toda nobena doba v poteku vseh dva tisoč let, od kar najnaprednejši narodi sveta razvijajo svojo kulturo nn osnovi krščanstvo, ni bila tako pomembna kakor sedanja, in v nobenem času ni šlo za tako radikalno odločitev kakor danes, kakšna bodi bodoča podoba sveta in k čemu naj stremi človeški duh v bodoče, ln nrav to — namreč vprašanje usmeritve našega duha in smisla, ki naj ga damo svojemu notranjemu življenju po prizadevanju vsega človeštva, je danes od sedanje stiske nam vsem postavljeno kot najvažnejše. Hudo se namreč motijo premnogi, ki mislijo, da tudi danes slejkoprej gre samo za večje ali manjše zunanje izpremenibe in premaknitve obstoječega stanja, družabnega stroja iu občestvenih oblik. To je le del in čeprav potrebni, pa nikakor nc najvažnejši del ogromnega vprašanja, ki se je načelo v viharju, kateri sromndi žrtve na žrtve, da bi v taki veliki preizkušnji zrastlo seme nove in boljše dobe človeštvu. Da gresta obseg in globina dannš-njegn dogajanja v nedogled, prav do korenin našega žit ja, pa da jc tudi to dogajanje v božjih rokah, ki na ta način kujejo po svojem smotru od vekomaj nov čas in človeka, to je prvo, česar se moramo zavedati v teh svetih no/.ičnih dnevih, dn se ne bi udajali kakšnim utvaram in sanioprevnram, kakor jih imajo radi otroci, ki se burno vesele, kadar po temi zopet zašije luč, da bi oh božjih darovih zopet rajali, kakor so prej. Ker ne gre za nekaj, ampak zn v,se, ker se nc odloča med enim stoletjem in drugim, aiupnk med tisočletno preteklostjo in dolgo, dolgo bodočnostjo, zato nam sedanji trenutek bolj ko kateri koli drugi zgodovinski prelom očitujc, dn bo temeljita pre-osnova, ki nas že nekaj časa hoteče ali neho-teče vodi do praga bodočega veka, zahtevala oti nns še nadaljnjega samožrtvovanja, odpovedi egoizmu, polne predanosti od Boga kristjanom postavljeni nalogi in zastav itve vseh naših sil brez pridržka in odmora, du po Aposto-lovili besedah oblečemo novega človeka, prerojenega v duhu in resnici. To je delo, ki zahteva in bo bolj in bolj zahtevalo mnogo, mnogo časa, pa ne bo nikomur dovolilo, da bi si, ko popusti velika stiska, zopet dodobra oddahnil in se predal starini občutkom, navadam in razpoloženju. Zakaj nc le časa iu truda nekaterih bo treba, da se gradi bodoči vek, ampak predvsem novega duhu, ki bo moral prešinjati prav vsakega. To je drugo, česar se bomo morali spomniti i na tn božič, ki bo neprimerno bolj slovesen, pomemben in pretresljiv ko drugi, ki so jih praznovala prejšnja pokolenja v tistih mirnih u časih minulega stoletja, ko je naraščajoča množina gmotnih dobrin, šireča sc s|>lošnn prosveta in zunanja urejenost razmer budila sladkobna čustva in nas varala, da je vse dobro, medtem ko se je zn to prosvetljonostjo in prosperitefo liberalne dobe le skrival rastoči materializem, ki jc postal gonilna sila tudi delavskim množicam in njihovemu programu. Danes pa nns bo Rojstvo Gospodovo nagibalo k premišljevanju svojega resničnega pomena za naše življenje, ki je prenavljanje m prerajnnje našega duhn in srca v trdi borbi s samim seboj, z lastnimi zmotami in z zmotami soljudi, zn katere je v večji ali manjši meri soodgovoren vsak od nas. Največja pa je zmota, da bi se novi človek mogel roditi in prernjati, če se odtrga od resnic, ki so večne, ne poznajo nobene starosti in sprememb, ki bodo preživele vse navidezne resnice, ker so osnove vsega in vsakega človeškega življenja. V vsej polnosti in čistosti so bile rnzodete od Gospoda, rojenega v betlehemskcm hlevu, od vseh in vsakega posameznika pa zahtevajo, da jih uresničuje v življenju, dn jih ne pači in da se bori z njimi zoper zmote in pregrehe, tuje in lastne, iz katerih ne izvira saino nemir, propadanje in usihanje družin, ampak tudi vse bolezni, stiske in razdori občestva. Knj nam poreče božansko dete iz svojih jaslic? Da si ničesar ne utvarjajmo. Samo Kristus in kdor mu zvesto sledi kot edini resnici, poti in življenju, more obnoviti v bolečinah zvijajoči se svet. Le pravi Kristusov učenec resnično ustvarja, ko ruši v sebi in drugih, kar je slabo, budeč, ohranjajoč in krepeč, kar je zidano nn neminljivi večni Resnici. Dobro pre-iščite vse, ohranite najboljše, izrujte zlo iz svojega srca, pa boste luč vsem. Pravi mir zašije le čistemu srcu, ki je poštene volje, in tega mirn mu nihče in ničesar ne vznme. Iz takega srca se razliva svetloba po vsem svetu. škofa Missie, ki je bil glavni gibalec vsega katoliškega prizadevanja v času shodov. Končno spregovori še o vplivih katoliškega shoda ter prav na koncu rešuje vrsto sodobnih ugovorov, ki naj bi ovrgli umestnost borbe katolicizma proti liberalizmu. Liberalizem se je širil na Slovensko predvsem z Dunaja in dunajske univerze, liroz dvoma je vsaj v začetku najbolj učinkovito vplival v liberalnem smislu na slovensko dijaštvo in slovensko inteligenco Josip Stritar, tako v pisani besedi, kakor tudi po ustnem vplivanju. Važno je omeniti to, da se Ušeničnik pri vsem svojem izvajanju opira na podatke, ki jih je o Stritarju in drugih glasnikih liberalizma zbral pokojni dr. Prijatel j. Nekaj neverjetnega je, kako je tedanja dijaška mladina prisegala na besede Josipa Stritarja. Tako pravi Franc Leveč: »Jaz vsaj sem se od njega več naučil, nego na univerzi in v vseh bibliotekah... Vsi moji nazori o svetu, državi, veri, ljudeh, poeziji itd. itd., vsi so od Stritarja... Njegovim besedam bolj verujem kot Mojzesovemu pentatcvhu.« Stritar je bil po svojem svetovnem naziranju pristaš pristnega liberalizma. Se več, v svojih spisih širi pravo poganstvo. Kadar govori o krščanstvu, mu jc to le fraza. Bil je res popoln »svobodomislec«. Bil je tudi prvi, ki je javno in svečano izpovedal v »Duanjskih sonetih«: »Slovenec liberalen sem!« Ker je bil njegov vpliv zlasti na mladino res izredno velik, se ni čuditi, da je vzgojil mnogo slovenske liberalne inteligence. Drug glasnik liberalizira zlasti nn polju znanosti in politike je bil Franjo Šuklje. V mladosti je bil silno zagrizen in bojevit, pozneje se je |)a vedno bol j in bolj spreminjal in končno prešel na katoliško stran. Vendar pa je bil kljub temu njegov liberalni vpliv še dolgo časa zelo odločilen. Ko sc je začel odtegovati liberalizmu zlasti nn pulitičnem polju, so ga ožigosali kot oportunista, kar je v resnici tudi bil. Kl jub vsemu je bil Šuklje edeu izmed glavnih izobliko- valcov liberalne miselnosti. Ivan Hribar je kot politik posegel v takratni kulturni boj ter širil liberalizem s svojimi političnimi agenti (io vseh slovenskih deželah. Svojo podobo je podal prav tako kakor Šukl je v »Spominih«. Bil je kot ljubljanski župan zelo ugleden in je bil njegov vpliv na Slovence zato tudi toliko močnejši. Bolj bojevit je bil njegov tovariš v politiki in poznejši naslednik na županskem mestu dr. Ivan Tavčar. Nastopal je kot pisatelj in politik. Njegova dela so zastrupljena z liberalizmom, bil je liberalec, ki ni imel čuta za krščanstvo, ne za Cerkev, ne za cerkvene uredbe. Prehuda je pa Mahničeva sodba, ki jc o njem zapisal, da je fatalist, ki taji Boga in božjo previdnost in rla še nihče na Slovenskem ni krščanstva tako zlobno in premišl jeno sramotil kakor dr. Tavčar. V politiki jc vodil strastno borbo proti duhovščini ter uprizarjal zoper n jo zlasti v nekdanjem »Slovenskem narodu« najgršo -»farško gonjo«. Seveda je znal svoje afekte tudi zakriti in se duhovščini prilizovati, če mu je tako kazala politična situacija. Šuklje jo o njem dejal: »Sodim, odkar stoji ta zbornica (parlamentarna na Dunaju), še nihče ni tako strupeno in zagrizeno govoril proti katoliški duhovščini kakor poslanec Tavčar proti haši duhovščini.« Njegov vpliv na Slovence jc bil zelo velik. Vendar je bil n jegov konec čisto drugačen kakor njegovo življenje. Umrl jc spravljen z Bogom in s Cerkvijo, medtem ko Hribar tudi nazadnje ni našel rešilne poti. Franc Leveč, ki je izšel iz Stritarjeve šole, se je odlikoval zlasti kot liberalni vzgojitelj slovenskega literarnega naraščaja. Bil je urednik »Ljubljanskega Zvona« ter vodil takratno slovensko literarno življenje. Levcu jo treba priznati velike zasluge za slovensko literaturo, liberalizma pa ga ni mogoče oprostiti. Dalje kakor ti je šel Kersnik. Storil je korak naprej in stopil v popolno brezverstvo. Ni bil le nasproten katolicizmu, temveč tudi stritarjan-skemu liberalizmu, ki se je navduševal za krščunsko — mesijunistično poslaustvo Slovanov. Med izoblikovalci liberalnega mišljenju našteva Ušeničnik tudi Levstika, Zamika in Jurčiča. Čeprav Levstikovi nazori niso dosti jasni, je bil vendur njegov liberalni vpliv velik zlasti lia slovensko dijaštvo. Ni pa verjetno, da bi bil svobodomislec brez vere, saj je drugače težko umeti njegovo pobožno življenje v zadnjih letih, bil pa je vsekakor liberalno usmerjen. Tudi o Zamiku ni mogoče izreči jasne sodbe. Deloval je kot politik, kjer je omahoval sem in tja. Bil je zaslužen v narodnopolitičnem oziru, v kulturnem oziru pa je vplival kot liberalec. Da ni več škodoval, je vzrok v tem, ker je bil zelo len. Josip Jurčič je manj izrazit, čeprav zelo ugleden izoblikovali c liberalnega mišljenja. Kot urednik »Slovenskega naroda« je krotil zlasti prevročekrvnega mladega Sukljeta. Njegov ideal je bil: služiti liberalizmu, ne da bi se pri tem cepil narod. Na krntko omenja pisec kot pobornike liberalizma še Karla Lavriča, Franca Podgornika, dr. Josipa Vošnjaka. Vsi ti možje so širili liberalno miselnost v politiki, na shodih, v slovstvu, po časopisju, zlasti v »Slovenskem narodu«. Ta list se je sčasoma popolnoma predal tako imenovani »protifarški gonji« ter odprl svoje rubrike vsem mogočim duhovniškim škandalom. Brez dvoma ima nekdanji »Slovenski narod« največ zaslug, da se je liberalizem po Slovenskem tako razširil. Zanimivo je tudi to, da so tudi takrat pri širjenju liberalizma pomagali nekateri odpadli ali na pol odpadli duhovniki. Nn splošno pa je treba reči, da je takratni liberalizem vzel v zakup literaturo in na s|>lošno kulturo ter z njeno pomočjo in pod n jeno pretvezo hotel zbiti moč katolicizma. To se je kazalo povsod: v čitalnicah, nri telesni vzgoji (Sokol), v šolah in zavodih itd. Ko se je zdelo, da bo vpliv liberalnega mišljenja prevladal, je prišel vmes prvi katoliški shod leta 1892. v Ljubljani ter započel novo dobo v zgodovini naroda. Osrednja osebnost vsega shoda jc bil škoi in poznejši kardinal Missia. Bil je res vodja, ki ni omahoval med raznimi mnenji, temveč je bil mož odločitve in dejanj, ki je dvignil prapor ter prvi prodiral. Katoliški shod je povzročil, da so se duhovi na Slovenskem ločili. Vplivi shodu so se začeli takoj kazati. Katoličani so takoj zavzeli načelno stališče nasproti liberalizmu, duhovščina se je vsa zgrnila okrog škofa, laiki okrog duhovščine, versko življenje je začelo bujno cveteti, začel se je z veliko silo širiti katoliški tisk, razvijali so se začele krepko razne kato'iške organizacije, tuko na idejnem kakor na socialnem in gospodarskem področju. Ušeničnik na koncu svoje razprave ovrže že tolikokrat ponovljen ugovor, češ, saj so prav ti možje, kot Levstik, Stritar, Leveč itd. največ storili za slovensko kulturo. Na to odgovarja: »Nihče ne osporava njih kulturne kvalitete, vsa nesreča pa je njih liberalizem, ki je primešan njihovim delom. Seveda se hočejo nekateri izogniti temu odgovoru s trditvijo, da je treba ločiti kvaliteto in idejo in da je kulturno delo samo delo za kvaliteto. Toda ta trditev je popolnoma napačna. Zgolj kvalitetna kultura ni prava kultura. Kultura mora obsegati vse človeka usovrščujoče delo. Umetnina, ki je po kvaliteti usovršena, po ideji pa neresnična, je le delno kulturna, v celoti pu nekulturna. S tega stališča je treba gledati na razvoj in na zasluge, predvojnega liberalizma, kakor tudi povojnih struj na Slovenskem. Vsa Ušeničnikova razprava hote ali nehote jasno prikazuje vzroke sedan jega stanja nn Slovenskem. Kdor ne pozna začetKov slovenskega liberalizma in njegovega nadaljnega razvoja, tn tudi ne bo razumel nesreče, ki je van jo potegnil Slovence poskus komunistične revolucije. (Dalje.) Na krovu italijanske podmmomice, ki križari p0 morju. Iz dela in življenja od tu in Im Iz Hrvaške NDH pristopila k Mednarodni pravni zbornici. Pred kratkim ee je mudilo v Berlinu zastopstvo hrvatske vlade ter je pri tej priliki vodja hrvatske delegacije prol. dr. Sladovič podal izjavo da pristopa k Mednarodni pravni zbornici tudi NDH. Smrt Štefanije Filipančičeve. Družino državnega tajnika dr. Filipančiča, prejšnjega pomočnika finančnega ministra, je zadel težak udarec usode. Po daljši bolezni je namreč umrla v Zagrebu soproga dr. Filipančiča, Štefanija Filipančič. Zakonska odredba o podeljevanju delavskih družinskih hiš. V smislu določil Poglavnikove odredbe so pričeli lani graditi v NDH 8 delavskih naselij s skupno 572 delavskimi hišami. Nove delavske hiše so postavili v glavnih industrijskih središčih, tako v Zagrebu, Varaždinu, Sisku, Karlovcu, Osijeku, Banji Luki in v Sarajevu. Hiše so sedaj že postavljene in pripravljene za vselitev delavskih družin. Zaradi razdelitve novozgrajenih hiš med potrebne delavske družine in določitve višine mesečnega odplačila je bilo več sestankov vgeh merodajnih činiteljev, ki so sedaj sestavili besedilo za tozadevno zakonsko odredbo in prav-vilnik za izvajanje omenjene odredbe. Z zakonsko odredbo se bo sedaj bavila 6amo še vlada, nakar bo takoj predložena v podpis Poglavniku. Živahna gledališka sezona v Osijeku. Ravnateljstvo osiješkega gledališča namerava uprizorili v tekoči sezoni več novih hrvatskih del. Poleg novih glasbenih in dramalskih del bo gledališče uprizarjalo ludi že starejše domače igre, ki so pri občinstvu zelo priljubljene. Tako so prejšnjo soboto z velikim uspehom zopet dajali Albinijevo opereto »Baron Trenk« v režiji Ferda Delaka. Igra narave. Pred nekaj dnevi je prinesel oko- li Naročite »Slovenčevo knjižnico le do „Novega leta" imate še čas V bližnji bodočnosti bodo izšli znameniti romani kakor s 66 Haggard: snetst Federer: „Pj|./|Ti?I^wc«cm planin Oogolj: „Uhr0f£etshe pripovedftč" (.VI J" kralj zemskih škratov in duhov) Naročn ki bodo dobili tri decem-berske knjige skupaj v teh dneh liški kmečki fant na mostarski trg nekaj skoraj popolnoma zrelih češenj, ki jih je nabral v bližnji vasi. Zaradi toplega vremena so nonekod pričele češnje v drugič cvesti ter so sedaj sadeži tudi skoraj popolnoma dozoreli. Kljub toplemu vremenu tudi stari ljudje v Mostarju ne pomnijo, da bi bilo kdaj prej drevje obrodilo dvakrat na leto. Jubilej opernega pevca Josipa Križaja. Znani basist zagrebške opere, Josip Križaj, je te dni praznoval 35 letnico svojega umetniškega udejslvovanja. Ob tej priliki je nastopil v Odakovi medji-inurski narodni operi -Dorica pleše«. Polnočnice v NDH. Na podlagi pooblastila sv. Očeta je zagrebški nadškof dr. Stepinac izdal okrožnico, s katero dovoljuje, da so lahko polnočnice že ob šestih zvečer na 6veti večer. Spominska plošča v veži hrvatskega gledališča. Dne 13. t. m. so v veži hrvatskega gledališča v Zagrebu odkrili ploščo v spomin na ustanovitev NDH in prvega obiska Poglavnika gledališču. Po odkritju plošče je bila tudi slavnostna akademija, na kateri je nastopilo več hrvatskih umetnikov, med drugimi operni pevec Milan Pihler. Z Gorenjskega Delovanje ženstva v Kranju. Pod vodstvom voditeljice ženske skupine Marije Tereze Horakove je bila izvedena božična zbirka, ki je zbrala pomembno količino moke, jajc, masla in ma6ti in poleg tega 30(X) cigaret. Iz nabranih živil pečejo sedaj žene živila in jih pošiljajo 6 cigaretami naprej za vojaško obdarovanje. Žene pripravljajo tudi božične zavoje za vojake na ironti. Pošiljajo jih z najlepšimi čestitkami vojakom. Vsak ponedeljek in četrtek šivajo žene v svojem domu od dveh do šestih po|K>ldne vzglavja za podmorni-čarje. Žene bodo začele v kratkem tudi šivati copate za vojake. Uvedba pevskih vaj v Kranju. Zo gojenje nemškega petja zelo zaslužni zborovodja jjevskega tovarištva v Kranju, ravnatelj Horak, je zopet začel s pevskimi vajami. Pevci, ki hočejo gojiti nemško in naredno petje, 6e bodo zbirali vsako 6redo zvečer v hotelu »Stara pošta«. Dom Hitlerjeve mladine v št. Vidu ob Savi je bil spremenjen v nacionalno socialistični vzgojni zavod. Pred nedavnim je bilo slovesno zborovanje celokupne mladine koroške domovinske zveze v St. Vidu ob Savi. Zastopnik vodje nacionalno socialističnega vzgojnega zavoda v št. Vidu, Butler, je mladeničem in deklelom izročil njihove prostore. Za mladeniče je bil prirejen prostor za člane in 6oba za vodje. Tudi dekleta 60 dobila dva primerna prostora. Poleg tega je na razpolago dvorana za telovadne igre. Vodja Butler je poudaril, naj mladina v društvenih prostorih dorašča in se vzgaja za svojo življenjsko nalogo in za Nemčijo. Poljane nad Škofjo Loko. Pred nekaj dnevi so v Poljanah sprejeli v koroško domovinsko zvezo zof>et 150 članov, ki 6o s tem dobili prekljicljivo državljanstvo. Ženska skupina je nabirala med kmečkim jirebivalstvom, ki se je darežljivo odzvalo. Nabranega ie bilo 130 kg posušenega sadja. Počastitev zaslužnih vzgojiteljev. Pred nedavnim je deželni svetnik dr. Stalka ob navzočnosti okrožnega šolskega nadzornika Wiistnerja izročil srebrni znak za zvesto službovanje štirim vodjem ljudskih šol kot priznanje za 25 letno vzorno delovanje v njihovem fioklicu. Odlikovani so bili: Rudolf Moslachcr iz Kranja, Franc šeharek iz Naklega, Jožef Schonherr iz Smlednika in Alojz Cerne iz St. Vida. S SpDttatera StajprrkeEa Projingandnn akcija za dečvo. Na vsem Spodnjem Slujerskein lx> s filmskimi predavanji izvedena razsežna propagandnu akcija, da bi žene in dekleta čimbolj nosile domačo nošo dečve. Tako je v četrtek predavala v mariborskem kinu žena graškegn profesorja l)ol-lingerja. Predavanje je poživljalo mnogo barvnih slik. Predavateljica je jx>udnrila, .|n je štajerska narodna noša stara 1000 let in da se je z majhnimi iz|>rcmcmhumj ohranila do dane«. Pozvala je poslušalke, naj vse štajerske žene in dekleta nosijo dečvo. Odhod mariborske igralske in pevske skupine k vojakom. Ih. decembra so odjxitovali iz Maribora igralci iu pevci mariborske pevske in igralske skupine, da za Božič obiščejo vojake in jih razvesele z igrami iu petjem, lo potovanje vodi skupino kakor že letos spomladi vodja Sepp Romih. Kakor spomladi, tnko gredo tudi sedaj na Nizozemsko, kjer bodo gostovali na več krajih. Na s|Kireri Mariboru je umrl 77 letni gradbeni svetnik v pokoju Karel Steinbrener. V Mariboru je umrl 24ietni nameščenec Jožef Honigiinonn. V Središču ob Drnv? je v nedeljo 6. decembra bilo prirejeno predavanje o saditvi zelenjave. Velik del kmečkega prohivukst va je z zanimanjem poslušal zanimivo predavanje — 7. decembra je predaval inž. Muz/oni o Albaniji. Pri tem predavanju je bila dvorana napolnjena do zadnjega kotička. S posebnim zanimanjem so ogledovali gledalci lepe in zanimive slike. Iz Srbije Akrija za zboljšanje srbskega cestnega omrežja. Po akciji za izvajanje načrtnega gospodarstva v Srbiji se je sedaj srbska vlada lotila tudi načrtnega reševanja ostalih problemov, ki so posebno pereči za srbsko jx>deželje. Med ta vprašanja spada brez dvoma problem zboljšanja srbskega cestnega omrežja. V to svrho je predsednik srbske vlado Milan Nedič pozval v Belgrad vse okrožne načelnike ter je z njimi skupno z gradbenim ministrom inž. Kuzmanovičem razpravljal o tem vprašanju. Na konferenci je Nedič naročil vsem okrožnim načelnikom in upravniku mesta Belgrada, da mil mornjo do 1. februarja prihodnjega leta izdelati podroben načrt za zboljšanje restnega omrežja v Srbiji, ki ga lx> jiotein srbska vlada izvajala v prihodnjih štirih letih. Ureditev prehrane v Srbiji. Po raznih ukrepih, ki jih je hila prisiljena izdati srbska vlada zaradi zaliranja črne borze, so sedaj tamofrnje oblasti za nekaj odstotkov zvišale porcije kruha, ki so določene za poedince. Za nekaj odstokov je zvišana tpdi jx>rci.ja mesa. Naročite „Slove!K@v® if RiCO' dokler e še ča.s aofi»!ieve uftraiinshc povesil (»Vi I, kralj zemskih škratov in duhov«) bodo izft o pn Novem letu v ie: zbirki V teh dneh bilo nančniki preieh iri k n M e e skupaj Po Novem leni ho izšel tudi svetovnor.nani plan nsk' rc mnn P I L A T II S i r r> i s a I Federer) Oddaja mleka v zbiralna središča Na osnovi naredbe zn oskrl>ovniije z mlekom za prehrano z dne 22. XI I04I/\X, Službeni list 04-/4I, se prepoveduje od 20. t. m. dalje oddaja mleka ne|xisredno potrošnikom le v nadaljnj h občinah: Vrhnika. Velike Lašče. Dolenja vos pri Ribnici, Stična. St. Vid pri Stični, Vel. Gaber, Vel. Loka, Trebnje. Producenti morajo oddajati vse mleko v zbiralna središču, ki jih določi Pokrajinski |>re-li ran j ovalni /av! I, od 7—10 let četrt I, od 60 let naprej pol I, lxilniki največ rx»l I. noseče žene od začetega 5 meseca nnprej pol 1), pn niso producenti mleku, bodo dobivali mleko nejvisredno pri producentih. katere jim določi občina jxi odohrenjil Pokrajinskega prehranjevalnega zn-voda. V zvezi z gornjo prejvivodjo se prejvivedu-je vsaka oddaja mleka na vseh železniških |x>-slnjah Ljubljanske pokrajine, razen na progi Ljubljana — Karlovec od (»osla je Mirila peč (vključno) dailje v smeri proti Karlovcu. »t ........n ■ * *«M»s ' \. -i 1..P0K: " .*>, FANTEK V NEBESIH TEKST IN SLIKANICE: DAGMAR K ACER 51. 0 POLNOČI PA SE JE ODPRLO NEBO: KRISTUS SE JE RODIL! SLAVA BOGU NA VIŠAVAH IN NA ZEMLJI MIR LJUDEM! SO PELI ANGELSKI ZBORI. 52. V CERKVAH IN CEKVICAH PA SO MOLILI LJUDJE IN VSE TEŽAVE SO JIM PADLE OD SRCA, ZROČ R07.JE DETE V JASLICAH, KI JE BLAGOSLAVLJALO SVET. Šivalni tečaji za žene in dekleta sc bodo pričeli 11 januarja 10-13 v novi baraki za delovnim uredom v Kranju. Tečainice bodo Aivalc vse gospodinjske potrebščine. Šivalni pribor in blago moraio prinesti udeleženke s seboj. Prispevek za tečaj znaša za vsako udeleženko na mesec 4 | marke. Pouk bo trikrat na teden od 13.30 do 17.30 Tečaj bo traja! po 4 mescce Nova cesta jc dograjena iz Vodic v Kranj Več;i dil je bila zgrajena z ljudskim delom Kratek del jc treba Se nasuti z gramozom Pot v Kranj je kolesarjem in voznikom skrajšana za 5 kilemetrov. Smrtna kosa. V Kranju je umrl Jinez Rako-vec. ki ga je pokopal župnik iz Hrastja in so ga na zadnji poti spremili kranjski gasilci. Pri Sv Joštu ie umrl 83 letni Matej KoSir, v Hotavljah 90 letni Janez Potcrncl in 76 letna Marija Primožič, v Kamni gorici pa S5-letna Morija Až.man. TOMAŽ POKLUKAR: n;: 10 • itpinnp .n:......-.....nj. jjipnjif.....r gn il iib e rut žWclf i jI1......h ^liijjjjjjjjnjljr li' . pili / '.i..'' i' t::::::::::UH|::::::!:!t t:!::;:::::::::::: .i:i:::ii:: iHppi ,1 i i iili iii iS: jSii!liijii!iiiii!l!i1i!!.ili!i iii: jiiiiiijj, Jiiiipphi Ji pillip" Jiiij "lili,! i- I, uit I ..'ii 'l!Siliiiliiiimii!i..iiH»iilliliauBi» ''iiiiiiiiiiii..iiiHimii!ii« Matevž je zamudil marsikatero uro na univerzi. Janez je od božiča naprej sploh fozabil na to, da je šo kaj drugega kot smučar. In Majda? Učila se je kristijanije ter so veselila ure, ko bodo razglasili Matevževo zmago. Potem bo odložil tekmovalne smuči in bo imel več časa za njo. Večer pred dvobojem V soboto zvečer je bilo žrebanje startnih številk. Fantje, ki so se ga udeležili, so bili večinoma mladi; največ jih je imelo okrog 24 let. lo trije aii štirje so jih imeli čez 30. Predsednik sodniškega zbora je pozdravil najprej one, ki so jirišli od daleč, fmtem pa domače. Govoril jim je o pošteni borbi, ki naj jto-kaže, koliko je kdo vreden. Kdor se ni pripravil, naj odstopi, ostnli j>a naj v božjem imenu potegnejo številke. Krepko je udarjalo srce fantom, ko so segali v klobuk in vlekli zavite papirčke. Jnnez je jiotegnil številko 17, Matevž 10, nek Rakovčan pn številko 1. Preble-del je. ko jo prebral listič Najbrže se je spomnil dolge proge, po kateri ga bodo lovili izkušeni fantje iz gorskih vasi in še tile meščani, ki se obnašajo, kakor da bo vsak izmed njih prvi. Vsak je do- bil še skico proge, kjer je bila narisana smer in označena višinska razlika proge. Ob pol 0 jih bo čakal v mestu avtobus, ob pol 10 IkkIo začeli. Start in cilj v Po-duliku. Ko je šel Matevž domov, je dvignil kazalec, gledal v nebo in ugotavljal: jutri bo vedro, zgodaj zjutraj bo mraz, na drugi jiolovici progo pa bo na prisojnih straneh že popustilo. V Zvezdi jo pogledal še na vremensko hišico, da bi dobil potrebne jxxlatke. Tudi Gorjence je našel tam; prižigali so žveplenke ter ugibali vremenske prognoze. Doma si jo pripravil najpreje tekmovalno obleko, za tem pa se. je lotil svojih smuči za tek. Lepil je maže in jih gladil: najpreje temeljno mnžo, na to nekaj klistra za zrnat sneg, po vrhu pa skare za zmrz.lo podlago, po kateri bo drsel vse do Brezij. Pri tem delu 6e je tako segrel, da je čutil nabrekle mišice. Ko je vse opravil, je bil zadovoljen. »Se jutri in potem ne več.« Ni mu bilo lahko, da se je tako odločil, toda mora se lotiti drugih nalog, boli važnih in bolj koristnih. V resnici je še mlad, v 24. leto leze, čas pa teče: treha ho študirati za izpite, razen lega pa ga čaka cel kup knjig, ki bi jih hotel predelati. Preveč moči zahteva tekmovalni šport in preveč časa. • »Če bom lahko pokazal nekoč svojemu sinu tri pokale, mi bo verjel, da nisem bil mevža in tudi ne mrcina. Več ni potrebno!« Tako je mislil in zaspal. Medtem je bilo v gostilni v Podutiku že nekaj prireditvenih delavcev, ki so zga-zili progo proti Rožniku, Bokalcam, Brez-jam in nazaj mimo Babne gore ter Toš-koga čela do slavoloka z napisom »Cilj«. Vzdolž proge so zasadili v sneg rdeče zastavice, tu pa tam pa tudi rumene kot ojx>zorilo tekmovalcem, da gre za t.°ž;a mesta. Delo jih je utrudilo in mirne ve sti so si naročili vina, piva ali čaja. Zgodaj zjutraj je opravil Matevž av> jo versko dolžnost, potem pa se lotil prvega dela svoje velike dirke — zajul-e-ka. Potižil je krožnik ovsenega močnika, pa Se mehko kuhana jajca s kruhom in surovim maslom; tudi dve skodelici lahkega in močno sladkega čaja mu ;e morala pripraviti gospodinja. To je bilo nicgovo kurivo za 30 km dolgo progo. Tečno ob napovedanem času so se zbrali pred avtobusom in krenili. Spremljali so jih odborniki z belimi trakovi na rokavih in s častljivimi napisi: predsednik, vrhovni sodnik, časomerilec, kontrola, časnikar. zdravnik in podobno. Gorjanci, ki so se ves čas držali svojp drobne vaške uileljice s kučmo na glavi so prepevali: »Smučarji cest' gredo, beli snegec gazijo, lloladrijo, holadro, Minco lepo pozdravljajo.« Učiteljica Minca jo nosila polno torlo dobrot, fante pa je bodrila knkor otro-čičke, ki jih vodi na šolski izlet. Matev-ževi fantje so se držali svojega »botra«, Stanetovi »strica«, nekateri z dežele pa so bili pripuščeni samim sebi. Rde? zastavice v snegu Točno ob 9.30 je zamahnil sodnik z belo zastavico »Smuk!« so pozdravljali prisotni mladega Rakovčana, ki je švignil po stezi proti Rožniku. Drsel je z živahnimi koraki, na hrbtu pa je razkazoval svojo črno številko na belem platnu. Časnikarji so se prestopali — te navadno najbolj zebe — kdaj pa kdaj so potegnili listič in zagonetno beležili. Gle-dnlci okrog so hvalili vsnkogar, ki se je poganjal s starta in izginjal v beli |x>-ljani za drevjem. Ko je bil na vrsli Janez, so začeli nekateri ploskati. Lahko je bil oblečen in čez čelo je imel jnivezan bol robec, da ga lasje ne bi motili. Sonce se je še skrivalo za meglo, vrhovi Polhovgrajskih dolomitov pa so že žareli v jutranji svetlobi. Matevž je odložil odejo, s katero je bil pokrit vse do zadnjega in mirno čakal na znamenje. Majde še ni bilo, čeprav je rekla, da bo prišla. »Matevž, na te računamo,« ga je po-trop!in 1 predsednik |io jilečih. »Mojih pa ne smeš prehitevati,« ga je posvarila Minca. »Ali. Bog ti daj sreče!« je dodala, kakor bi hotela popravili; »saj si fest fant.« Ne, čisto od srca mu ni voščila, kdor jo pozaa ve, da drži z Gorjanci. Matevž so je počutil lahkega. Smuči so drsele kakor drsalke na ledu, krplji-ce pa so se upirale v sren in dajale pogona. Koraki so bili res dolgi in tekoči. Požiral je progo pod nogami in se veselil rdečih zastavic, ki so viselo ob smučini v snegu in na vejah. Ljudje, ki so šli od maše, so ga pozdravljali ter se mu umikali s proge, fant pa jim je zadovoljno kimal. Predno je zavil proti Bo-kalconi, je zagledal še Majdo. Šla je s starejšo gospo. Ona na smučeh, vsa brhka in zala. gospa pa s palico v roki. Majda je pohitela, da bi ga pozdravila od blizu, vendar ga ni dohitela. »Srečno, Matevž, srečno I«, mu je klicala, ta pa je samo zamahnil s palico in drsel dalje. Vsake seknnde je Škoda. To pa je dobro vedel, da je gospa, ki gre z Majdo, njena mati. Razloga dovolj, da se danes postavil Matevž hiti, kajti vsake sekundo je škorln. Ko je teklo navzdol, bi se rad odpočil, toda za to sedaj ni časa. Sedai ne, bo počival pozneje. Odganjal se jo, da so se palice šibile in tekel s koraki, pet metrov dolgimi. Grad nn Rokalcih je imel že za seboj. Od tam ga je vodila smučina po soteski proti Horjulu. Že je dohitel številko 18, nekega kmečkega lantn z dežele; začudeno ga je pogledal in se mu umaknil iz smučine, i Fant, to je borba.« si je mislil Matevž, dejal pn ni nobene. Tekmovalci sploh ne govoriio, tekmovalci samo dihajo. Enega že ima, kaj pa ostalih 32! (Nadaljevanje jutri!) % A. Fogazzaro: (55 Palača ob tezeru Dejala je to v italijanščini, nato pa je nadaljevala s svojimi izrazi ljubezni v svoji materinščini. Oče pa je večkrat pretrgal njene besede z. vzkliki in kretnjami. Vso mišice na njegovem obrazu so se borile z gtnjenostjo. Skoraj l>i bil premagan. Tedaj pa je iztegnil uro iz žepa in vzkliknil: »OliI Prijatelj C... me Čaka,« je vzkliknil, pograbil klobuk, pokimal Sillu, odprl vrata in izginil. Edita ga je klicala, a ni ji odgovoril. Stekla je za njim, da bi ga zadržala. Ril je že na koncu stopnic brez dežnika. Nekaj časa je obstala pri vratih. Rila je bleda. Nato pa se je vrnila v sobo, a ni šli več k oknu. da bi Nadaljevala s šivanjem, ampak so je približala kaminu in začela urejevati cvetlice v vazah. »Gospodična Edita,« jo začel Silla s spremenjenim glasom. Okrenila se jo, mu prožila roko in dejala: »Zbogom!« Silla je z.a hip molčal, nato je pristavil: »Oprostite. Ukradeni vam še minuto. Kad bi vam povedul samo, da sem šele zdaj, po dolgi negotovosti in oklevanju, začel verovati v usodo.« Eilita ni odgovorila. »Ne razumete, gospodična?« »Gospod Silla, prijatelj mojega očeta sle in zato tudi moj prijatelj. Ne vem, čemu mi tako govorite. Ne poznam dobro vašega jezika, če pa hočete, da bi vaše besedo povedalo več kot je njihova dolžnost, to ni prav in tega tudi nočem.« Besedo »nočem« jo izgovorila s ponosno odločnostjo. Zdelo se je, da no ukazuje samo Sillu. Siila se je priklonil. »Nimam namena, dn bi svojim besedam dal povedati več kot je njihova dolžnost in se noltone ne kesam. Sicer pa sem prišel, da povem vašemu gospodu očetu, da jutri ne utegnem priti k uri. Prosim, čo bi bili tako prijazni in mu to povedali.« »Bom, brez dvoma.« »Hvala lopa. Zbogom gospodična.« Ko je odhajal, je vzel svojo knjigo s police. »Zakaj?« ga je vprašala Edila. Nasmehnil so je in zmajal z glavo, kakor da bi bolel reči: Saj vam tako ni mar zanjo. »Oče jo jo žo videl,« je dejala Edila skoraj boječo, n popolnoma mirno, Silla je položil knjigo na mizo, se globoko priklonil in odšel. Ko je Edita ostala sama, so je spet vrnila k oknu in vzela v roke Šivanje. Pri tem ji je igla padla na tla. Morala je znova vtakniti nitko, n roke so se ji lako tresle, da je bilo vso prizadevanje zaman. Tedaj je sklonila glavo, kakor da bi šivala in kmalu nato sta dve debeli solzi padli na platno. Vstala je zopet, odložila delo in stopila k mizi. Vzela je v roke Sillovo knjigo in jo začela listati. Videla je posvetilo, a so ni ustavila pri njem, temveč jo začela obračati list za lislom. Končno se je vrnila k posvetilu in ostala pri njem dolgo časa. Dolgo časa je strmela vanj, nato pa je s silo zaprla knjigo in jo postavila na polico, zadaj za Srhillerjev kip. A premislila se je, vzela jo je znova in položila poleg kipa na mesto, kamor jo Je prej položil oče. Odprla jo okno in se naslonila nanj. Šo vedno je deževalo in pihal je veter. Vrhovi dreves, ki so so dvigala tu pa tam med hišami, so žalostno nihali. Belosivluisla zavesa je zakrivala obzorje okrog in okrog. Izpod spodnjega roba so se videla temačna polja. Pogled na pokrajino je bil nadvse žalosten. Edita pa tega ni videla. Srkala je vase sveži zrak in drobne kaplje dežja, ki so ji pršile v obraz, so ji dobro dele. Dolgo časa je slonela na oknu. Nato je odšla v svojo sobo in začela pisati pismo don Ino-conciju. Milan, 30. aprila 1S65. »Spoštovani gospod in prijatelj! Prav rada sprejemava Vaše prijazno vabilo in bova prišla z.a par dni k Vam. Zelo sva Vam hvaležna. Mislim, da gos[>od grof ne bo užaljen, kor ne greva v Palačo. Gotovo si bo želel nekoliko počitka po vrvežu, ki ga ima v teh dneh zaradi poroke. Midva z očetom pa tudi potrebujeva miru in počitka. Oprostile mi. če Vam pišem slabo italijansko; ne znam dobro izraziti svojih misli. Hočem reči, tla potrebujeva miru in tišine, ki je doma na deželi in ki umirja misli, ki niso povsem na mostu in vzbuja druge, sveže in preproste, kakor je preprosta in sveža narava. Je žo skoraj gotovo, da odpotujeva pojutrišnjem. Žo nekaj časa oče ni več napredoval, kakor bi želela. Bojim se, da nisem izbrala prave poti in da nisem izbrala očetove velike ljubezni do mene. Domnevam, da bi bilo morda boljše, da bi lakoj od začetka odločno začela vplivali nanj. prositi in zahtevati. Mislim, da tako ne bi bila zgubila tlel svojega vpliva, kakor se mi zdi, da se jo zgodilo, zaradi moje prevelike obzirnosti in ker sem mu kazala, da sem mirna in da ni nobeno sonce v moji duši. Sicer mi je Bog že mnogo naklonil, ker očo zdaj hodi v cerkev in sem prepričana, da moli. A to sem dosegla žo takoj v začetku. Zelo rad posluša, če mu govorim o verskih stvareh, a o listih, ki so v zvezi z duhovniki, noče slišati. Vidim, kako se premaguje, da ob takih prilikah ne izbruhne z vso jezo na dan. Morda bi premagal ta odpor, če bi ga prosila. Ali naj lo storim? Je lo moja dolžnost? Ali bj ta trud obrodil sad, ki bi bil Bogu všeč? če pomislim na veliko nesrečo, ki so zadele očela in na njegovo življenje med ljudmi, ki se niso zmenili za Boga, če pomislim na njegovo poštenje, na njegovo Ijuhe-bezen do matere, ki jo ljubi še zdaj in na to, kako ljubi mene, če pomislim na lo, da zopet veruje v Boga in moli, čutim lako spoštovanje do njega, da se no upam siliti vanj s tem, česar njegova duša zdaj še ne more sprejeti. Tako nujno potrebujem Vašega nasveta, Vaše žive besedo, ki bi mi prinesla luči in moči. Predvsem pa želim, da bi oče bi! nekaj časa v Vaši bližini. Ima do Vas toliko spoštovanja in naklonjenosti, česar ne čuti do nobenega drugega duhovnika. Prav v tem vidim prst božji. MisI im, da bi ne bila dovolj odkritosrčna, čo bi Vam ne povedala, da tudi jaz sama potrebujem Vaše pomoči. a nuni Ali je namizni tenis sploh šport? Po Vašem mišljenju je igra z malo belo žogico samo družabna igr« in ne gre da bi jo prištevali med »prave športe«, kakršni so nogomet, plavanje ali atletika. Pa ne bo držalo! Najbolj značilni notezi športa sta telesna vzgoja in razvedrilo. Vsekakor je telesu« vzgoja atleta, ki dviguje ročke, pa nogometaša, ki igra s »pravo« žogo ali igralca namiznega tenisa, ki udarja drobno žogico, zelo različna. Opazili boste, da so dvi-galci železnih ročk nenavadno močni, da so nogometaši srednje krepki, igralci namiznega tenisa pa vitki in šibki. To pa zaradi tega, ker gre pri ročkah za krepitev mišic, pri namiznem tenisu pn za spretnost in hitrost, ker spada jv"-venitveno v področje živčevja. Jc pa namizni tenis tudi prav izdaten šport; če «te kdaj motrili tekmovalce, ste se lahko prepričali, da sc prav tako potijo kakor boksarji ali igralci lavvn-tenisa. Ne sine Vas motiti drobna žoga, lahek loparček in majhno igrišče, kajti nc gre za dimenzije, temveč zn udejstvovanje, pri katerem odločujejo telesne sposobnosti. Namizni tenis spada zaradi tega med panogo športa. Ne hi [i« mogtli tega trditi o šahu. ki je — kakor pravijo — igra z glavo. (S. II.). Pravila hokeja nn ledu Vas znnimnjo. Sem žo o priložnosti povedal, da v dnevniku ni prostora, da bi Vam prepisal vse točko pravil. Vam bom odgovori! samo na Vaša konkretna vprašanja. Igrišče (drsališče) za hokej na ledu meri 25 krat 00 m. V moštvu nastopa 6 igralcev; 5 napadalci, 2 branilca in vratar. Ker je hokej zelo naporen (tempo!), igra moštvo z. dvema napadoma. ki se menjujeta v obrokih po 5 do 5 minut. Trajanje igre je odrejeno na 3 krat po 15 minut. (M. A.). Kristijanija. V »Slovenčevem« listku »Bele zvezde« se j»onavlja izraz »kristijanija«, nikjer pa ni povedano, kaj ta tujka prav za prav [>o-meni. To Va.m je znano, da gre za neko vajo na Delavniki: 15.10. 17.50. Sloga ed 14 dalje, nedelje ln prazniki: 10. 15.50. 15.50. 17.50. v kinu Union |e matineja ob 10.50. K.io bi verJel.fi« seznljnbl dekle tndl vstrahovel To Vam pokaže zabaven, homorističen film Hiša strahov V glavni vlogi: Luis Sandrini. Alica Vlgnoli KINO SIOGA — TEL 27-50 Bogato, lepo dekle išče svojega neznanega izvoljene 11 Nepozabljeni poljub V glavnih vlocrah : Valentin« Corteee. Curlo i ampanint, OtHlo Toro KINO UNION — TEL 22-21 Očarljiva CLARA CALAMAl v pretresljivi Ijuoavni drami. — ltazkoSje, plesi Srčna pota Odlični soigralci: Sandro Bnffinl. Miria di San Servolo. Adriano Kimoldi KINO MATICA — TEL 22-41 smučeh, radi pa bi zvedeli kaj več o kristija-niji. V smuškem športu ima vsaka vaja svoje ime; »smuk« imenujemo vožnjo nuravnost, »plug« imenujemo navadno zavoro drsanja po strmini, kristijanija pa jc lok nli zavoj, s katerim spreminjamo smer smučanja po strmini, lahko pa so s kristijanijo tudi zaustavljamo nli zaustavimo, če hočemo. Kristijanij jo več vrst in več načinov. V splošnem je ta lik zelo priljubljen in so zimski planinci upravičeno ponosni nanj. kadar pa obvladajo. (C. P.). Orodnemu telovadcu. Podrobnosti tekmovalnega reda na mednarodnom dvoboju v orodni telovadbi v Budimpešti mi niso znane. Čital pa sem. da so tekmovali samo na bradlji, v skokih čez konja, na drogu in v talni telovadbi. Poročila hvalijo prav posebno Madžara Pataki-ja, ki je zmagal med posamezniki s 30.55 točkami. Nekaj neverjetnega, poročajo, je bila njegova vaja na tleh; je pa tudi morala biti izvrstna, ko so mu priznali strogi sodniiki 9.0 točk. (S. D). Trening lekn nn 1500 m. To Vam je znano, da v š|Hirtu ne dajnmo »receptov« za trening. Sami pravite, da bi se zadovoljili s primerom, ki bi ga potem prilagodili lastni zmogljivosti. Evo Vam Ink primer urjenja: tecite 5 krogov (2000 m), pri katerih je prvi počasen, — drugi, tretji in četrti hitrejši —, peti pa spet počasen; potem so lotite zinemo hitre hoje (ne po igrišča!) nn 2 do 3 km v zvezi z izdatnimi dihalnimi vajami: za zaključek treninga igrajte odbojko, če imate za io priložnost, če ne pn tecite še tri kroge v lahkem slogu. Po treningu je potrebna najprej topla kopel (čiščenje pre-|>ofenega telesa), potem pa kratka mrzla prha za osvežitev. (D. P.). Pregled športnih panog, ki ste mi ga poslali. ni popoln. Od popularnejših vrst športa ste porabili na jiu-jitsu in na streljanje. Spisek popravite, da se !k> glasil takole (po abecednem redu): automobilistika, balinanje, boks, drsanje na koleščkih, drsanje na ledu, dviganje uteži, hokej na ledu, hokej na travi, jadranje (na vodi in v zraku), jiu-jitsu, kcglanje, kolesarenje, košarka, lahka atletika, letalstvo, lnotociklistika. odbojka, plavanje, planinstvo (alpinistikn), rokoborba, rokomet, rugbv, sabljanje, sankanje, smučanje, streljanje, tenis (na tleh in na mizi), veslanje. To bi bil pregled samo onih športnih panog, ki so pri nas kolikor toliko znane. (G. M.). 80 letni vadite® Zanimivosti o uspehih stnrili športnikov in telovndcev Izrek, da si star, kolikor se počutiš, dobiva vedno več veljave. Potrjujejo nam ga gorniki, ki se vzpenjajo na alpske vrhove tudi še v letih, ko se mnogoteri njihovi vrstniki s težavo sprehajajo samo še po ravnem. S posebnim zanimanjem čitamo tudi v športnih poročilih o starih možeh, katerih ni zapustila telesna zmogljivost. Vsem je dobro znan primer sivolasega švedskega kralja Gustuva, ki se še tu pa tam pojavi na teniškem igrišču in z veseljem udarja žogo. Tekom leta smo poročali tudi o 60 let nem dr. Karlu Diemu, nemirnem športnem pisatelju, ki potuje iz kraja v kraj, kjer predava in raziskuje telovadno in športno tradicijo različnih narodov, vendar nikoli ne pozabi vzeti s selioj dirkalnih čevljev. Dr. Diem je velik prijatelj gozdnih tekov in jih goji s tako vnemo in vztrajnostjo, da jih tudi na potovanjih ne more pogrešati. Če povemo, da temu možu ni prenovimo toči po pet kilometrov, je v tem zadosten dokaz za njegovo telesno zmogljivost. Te dni čitamo o nekem vaditelju, ki je proslavil svojo 80 letnico. Gre za nekega Sclila-gerja, ki je kljub svojim osmim križem še vedno prav dober telovadec. Zlasti zanimivo in vzpodbudno pa je brati, da je proslavil imenovani Sclilugcr istočasno tudi 60letnico vaditelj-ske dolžnosti v svojem telovadnem društvu v Traunstcinu. Zelo redki so primeri, tla bi bil kdo 60 let uradnik ali delavec, še bolj redki pa, tla jo mogoče tudi ob 80 letih poučevati druge v spretnosti na bradlji ali drogu! Sclilager je dokazal, da je tudi mogoče. športu velja zasluga, tla je z lepimi in vzpodbudnimi primeri potrdil načelo, da si star, kolikor se počutiš. Ni še tlolgo od tega, ko so strokovnjaki mislili, da je mogoče tekmovati samo do 26. ali 28. leta starosti. Na zadnjih olimpijadah smo videli meti zmagovalci tudi že 30 in 35 letne može. Nurmi n. pr. si je priboril zadnjo olimpijsko kolajno, ko je bil 31 let star. To je bilo na olimpijndi v Amsterdamu, ko je zmagal v teku na 10 kin. Štiri leta pozneje je nameraval tekmovati v Los Angelesu v maratonskem teku. Da se mu to ni posrečilo, ni vzrok v letih, temveč v njegovem sporu z amaterskim paragrafom. Dandanes opažamo tudi v tekmovalskih vrstah može v zrelili lotili. O nogometni enajstorici Pforzheim čitamo, du ima 38 letnega vratarja in 47 letnega srednjega krilen; ko pa je nastopila v tem moštvu vrzel in so pogrešali dobrega človeka za napadalno vrsto, ga niso iskali niet| juniorji. Ponudil se je 50 letni \Ve-tzel, bivši reprezentativec, ki je zučel spet igrati v prvem moštvu. Starostni primeri v športu, ki jih od časa do časa objavljamo, niso samo zanimivi; zdijo se nam zelo vzpodbudni, hkrati pa najboljši dokaz, za trditev, da šport ne služi samo razvedrilu. šport jc udejstvovanje. ki utrjuje človeka in ki preprečuje prezgodnje pešanje in staranje. Odšla je med angelčke naša zlata, nepozabna Martinka Ljubljana, dne IS. deccmbra 1942. Globoko užaloščeni starši Štefka In Lojze Baraga Šport v kratkem Prve letošnje smuško tekme so priredili v Zinnvvaldu. Tekli so v teku na 10 km, najboljši čas pa je postavil znani Becker, in presmučal progo v 47 min. 4 sek. Tekmovanja v juniorski skupini se je udeležilo 205 mlatleničev. V slavnostni dvorani tehnične fakultete v Budimpešti so tekmovali budimpeštanski akademiki s tovariši iz Padove. Pomerili so se v sab-Ijunju in so zmugali italijanski gostje v ruz-merju 15.8. J PiHaue j Prodaja na dražbi V Bredo, dne 30. decembra 1!)42-XXI ob 9 dop. so bo vršila dražba prt uradu za upravljanje predmetov, ki so zaplenjeni od upornikov v sedežu, Napoleonov trg št. 7-2, kjer oo bo prodalo na dražbi na podlagi oceno za 20.400 ltr vse pred-meto delavnice Hrlbernlk Frlza, nahajajočlh so na Celovškf cesta BO v Ljubljani. Prodajni pogoji so razvidni pri sornji upravi. Izredni komisar: Av. Luigi rtlo. Prodaja na dražbi V sredo, dno 30. deccmbra 1012-XXI ob 10 dop. so bo vršila dražba prt uradu za upravljanje predmetov, ki so zaplenjeni od upornikov v sedežu, Napoleonov trg St. 7-2, kjer so bo prodalo na dražbi na podlagi ocene za 76.770 lir vse predmete delavnico Medve-šček Rudolfa, Blelvvelso-va cesta 34-36, Ljubljana. Prodajni pogoji so razvidni pri gornji upravi. Izredni komisar: Av. Lulgl Pilo. Kdor želi prodati svoj radijski aparat — Iz hrambo — naj nam javi svoj naslov, opis aparata ter ceno. P.adioval, Ljubljana, Dalmatinova ulica 13. |Kupimp| Kozo mlekarico kupim. Prulo St. 13. V italijanščino In nemščino prevaja vloge, prošnjo, listino, zapriseženi sodni tolmač 1'lntar, Clgaletova 1 (poleg sodišča). Zamenjam gnoj za seno alt dobro slamo. Pogačar Anton, Vodnikova cesta 106, Pozor trgovci! Kdor st želi. kupiti Jaslice vse vrste, katero Imamo šo v zalogi. Ja-koviic, Cegnarjeva št. i, Ljubljana. ŽEPNI IN NAMIZNI KOLEDAR]! vseh vrst (prodaja samo na debelo) po najnižjih cenah in v največji izbiri. Vsa kni igoveška, kartenažna in galanterijska dela KARTON" d. z o. z. LJUBLJANA Kolodvorska ulica 3 1» Edgar Wallace: 29 Skrivnost skrivljene sveče Roman »Svetovati vam morem samo, da se vrnete domov,« je rekel gospe. »Z vami pošljem agenta, da bi me obvestil, kako je. Sicer pa je verjetno, da dobite gospodično že doma. Nemara je zamudila kak oinnibus, zlasti v tem vremenu!« Dal je poklicati iz Scotland Yarda nekega detektiva in z njim se je vrnila gospa Cassley kar ponosna domov. T. Ks. je pogledal na uro. Manjkalo je četrt do desete. »Naj se zgodi kar koli, dobrega I,exmana moram videti!* je vzkliknil. »Opozorite najboljše moštvo oddelka, naj bo z.a vsak primer pripravljeno. Zdi se mi, kakor bi se mi obetal liajnapornejši dan mojega življenja.« XII. Kara se je spet zleknil med blazine. Za-krobota! se je in možgani so mu mrzlično delali. Nič ni vedel, kaj jo sprožilo njegove misli, a ta trenutek mu jo bil spomin daleč. Peljal ga je dvanajst let nazaj v umazano kmečko kočo na pobočju nekega griča pri Draču. Spomnil se je nekega mladega albanskega glavarja z modrikastim obrazom, ki je zaradi njegove Irme zgubil vse, kar je človeku potrebno za življenje; spomnil se je divjega sovraštva v očeh očeta dekletovega, ki je s prekrižanimi rokami gledalo zvezanega, ki je ležal s plaščem pokrit na tleh. Spomnil sc je sajastih tramov v tej kmečki hiši, senc, ki so plesale pod stro- pom, tistega groznega trenutka pričakovanja, ko je setlel zvezan na svojem mestu, medtem ko je gorela in se vedno bolj nižala sveča ob kupčku smodnika, ki naj bi vnel vžigalno vrvico peklenskega stroja pod njegovim stolom. Dobro se je spominjal tega dne, saj je bilo na svetnico in je bila prav obletnica. Spominjal se je tudi prijetnejših stvari, ocoklanih korakov po kamnitni poti, trušča, ko so se odprla vrata in je vstopil žnndar, da bi ga rešil. Zloradostno se je spominjal usode svojih napadalcev, ki so metlleli in trpeli v ječah v Peči, in... zaslišal je, kako je jiozvonilo spodaj pri glavnih vratih. Da bi se vrnil T. Ks.? Planil je s postelje, šel k vratom, jih nalahko odprl in posluša!. T. Ks. hi ga neznansko prestrašil, če bi prišel z dovoljenjem, da sme napraviti preiskavo, zlasti če bi... Skomizgnil je z rameni. Pa saj je dal Tu. Ksu. zadoščenje in pregnal njegov sum. In Fisher bo ta večer odšel, da Iki bolj varen. Glas. ki je prihajal iz veže, je bil kričav in nepočakan. Kdo lii mogel biti? Potem je slišal po stopnicah Fishcrjeve korake in sluga je vstopil. »Ali bi sprejeli zdaj gospoda Gathercola?« »Gospod Gathercole?« Kara se je oddahnil in obraz se mu je smehljaje zjasnil. »Seveda, recite mu, naj kar pride. Vprašajte ga, če mu je prav, tla ga sprejmem v spalnici.« »Povedal sem mu že, gospod, da ste legli, a me je nahrulil,« je odgovoril Fisher. Kara se je zasmejal. »Pošljite ga sem gor,« mu je naročil, a ko je Fisher odhajal iz sobe, ga je poklical nazaj. »To sem vam že hotel reči, Fisher. Ko pride gospod Gathercole, lahko otlidete čez. noč v mesto. Mislim, da imate vedno kam iti, in do jutra se vam ni treba vrniti.« »Da, gospod,« je odvrnil sluga, ki mu je bila ta odredba zelo všeč, ko je imel mnogo opraviti in bi prosto noč izrabil v svoj prid. »Morda,« je še pomislil Kara, »bi bilo bolje, če bi počakali do enajste. Prinesite mi nekaj sandvvichev in skodelico mleka. Ne, še bolje, postavite vse to na krožnik v veži.« »Prav, gospod,« je rekel sluga in odšel. Spodaj je čudni mož s svetlim klobukom in z razmršeno brado hodil po mozaičnem tlaku, mrmra! sam s selioj, ogledoval razne predmete v čakalnici in bi! zabavno razburjen. »Gospod Kara vas lahko sprejme, gospod,« je rekel Fisher. »O, kako je prijazen,« je rekel mož in oplazil s svojim pogledom ubogega Fisherja. »Da, neznansko prijazno je, da blagovoli sprejeti tak človek učenjaka in poštenjaka, ki se je tri leta ukvarjal z njegovimi umazanimi zadevami. Osivel sem v njegovi službi! Ali razumete. kaj se to pravi?« »Da, gospod,« je odvrnil Fisher. »Poglejte!« Mož so. je sklonil z obrazom pred sluga. »Ali vidite vse te sive dlake v bradi?« Fisher jo v zadregi prikimal. »Ali je siva?« je vprašal tujec, kakor bi nc zaupa!, in zamrmral. »Da, gospod,« je hitro odgovoril sluga. »Popolnoma siva? Primite jo in poglejte!« je silil obiskovalec. . Fisher se je zbegan branil ni se smehljaje umaknil. . , »Še v mislih bi si ne upal kaj takega, gospod!« v , , • »Oh, si ne upate,« se je zarezal tujec, »potem mi pa pokažite pot!« . Fisher mu je pokazal smer po stopnicah. To pot tujec ni' imel knjig. Leva roka mu je mrtvo visela ob strani in Fisher je sklepal po svoje, da se mu je izmuznila iz žepa, v katerem se je' opirala, ne da bi mož to opazil. Odprl mu je vrata in ga naznanil: »Gospod Gathercole!« Kara je stopil smehljaje se naproti svojemu agentu, ki je bil s trdim klobukom vrh glave in s plaščem, ki mu je segal do peta, zanimiva prikazen. Sluga je zaprl za njima vrata in se vrnil v vežo po svojih opravkih. Čez deset minut je slišni, tla so se odprla vrata, in bobneči tujčev glas je prihajal prav do njega. Fisher mu je skočil po stopnicah naproti in videl, tla je še govoril na svoj čudaški način z gostiteljem v sobi. »Dovolj mi je Patagonije, dovolj Ognjene zemlje!« jc kričal in zu trenutek premolknil. »Gotovo!« je moral nato odgovoriti na neko vprašanje. *.\ ne Patagonija!« In je spet obmolknil in Fisher se je spodaj ob dnu stopnic vprašal, kaj se je neki tujcu pripetilo, da je postal tako vesel. »Upam, dn bo vaš ček izplačan, kakor se spodobi,« je rekel še pikro, potem pn bušil v pritlržan smeh in previdno zupirul vrata. Za Liudsko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariH Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Ceni«