Poštnina plačana v gotovim.
KRALJEVINA
JUG O SLAVI JA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
7.
kos.
V LJUBLJANI, dne 23. januarja 1935.
Letnik VL
VSEBINA:
51. Pravilnik o odvračanju in zatiranju nalezljivih bolezni pri čebelah (z navodili).
52. Razpisa: — pojasnilo o ocarinjanju riža pri uvozu; — dopolnitev postopnikov glede suhozemskih motornih vozil v mednarodnem potniškem prometu.
53. Odkup koncesionirane železniške proge Velenje—Dravo-grad-Meža.
54. Nova izdaja kolkov.
55. Telefonski promet.
5(i. Razglas o novih volitvah občinskega odbora v občinah Kamniška Bistrica, Lukovica in Sv. Križ pri Kostanjevici.
57. Kandidatna lista za volitve v senat za volilno enoto Dravsko banovino.
58. Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
51.
Na osnovi točke 17. člena 2. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih nalezljivih (kužnih) bolezni z dne 14. junija 1928 in sporazumno z ministrom za notranje posle v smislu člena 2. zakona o notranji upravi predpisujem naslednji
pravilnik
o odvračanju in zatiranju nalezljivih bolezni pri čebelah.*
Clen 1.
(*) Ta pravilnik obseza naslednje nalezljive bolezni pri čebelah:
a) Nalezljivi bolezni čebelne zalege: gnilobo čebelne zalege (nazvano tudi »pohlevna gniloba«, la loque euro-pčenne) in kugo čebelne zalege (nazvano tudi »huda gniloba«, la loque amčricaine ali pestis apis);
b) nosematozo (nosematosis), kadar se pojavlja kužno ali je komplicirana z grižo;
c) pršičavost (grinjavost) ali akarozo (acarosis).
(2) Za vse te bolezni veljajo ustrezno občne določbe o prijavni dolžnosti in nadaljnjem postopku do ugotovitve bolezenske diagnoze, obsežene v Členih 34., 35. in 39. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih nalezljivih (kužnih) bolezni.
(3) Zaradi lažje razpoznave teh bolezni je priloženo temu pravilniku navodilo o njih razpoznavi.
Brž ko se pojavi katera teh bolezni v okolišu, kjer je dotlej ni bilo, opozori banska uprava podrejena prvostopna občna upravna oblastva, naj opozore vsa podrejena oblastva, naprave in živinozdravnike, zlasti pa
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 17. decembra 1934, št. 291/LXXVIII/698. — Zakon o odvračanju in zatiranju živalskih nalezljivih (kužnih) bolezni gl. »Uradni list« št. 287/80 iz 1. 1928.
prizadete čebelarje, na prijavno dolžnost in naj hkratu vnovič razglase navodilo o razpoznavi teh bolezni.
Clen 2.
Brž ko zve predsednik občine bodisi posredno ali neposredno, da se je pojavila katerakoli teh bolezni, mora o tem takoj podati prijavo pristojnemu sreskemu oblastvu in v prijavi po možnosti označiti natančno število okuženih čebelnjakov in panjev.
Clen 3.
(‘) Če se pojavi katera izmed bolezni, navedenih v členu 1., točki 1., pod a) in b), v večjem obsegu ali v nevarni obliki ali če obstoji opravičen sum, da se je pojavila pršičavost (akaroza), mora sresko načelstvo takoj po prejemu poročila ali ko je to samo zvedelo, odposlati na mesto samo svojega živinozdravnika, da stvar razišče, ugotovi diagnozo in odredi potrebne veterinar-sko-policijske ukrepe ža odvrnitev in zator dotične bolezni, in obvestiti hkratu o tem dotieno čebelarsko društvo s pripombo, da sme po svoji izprevidnosti ob svojih stroških odposlati svojega čebelarskega strokovnjaka, da sodeluje pri ukrepih za odvrnitev in zator bolezni.
(2) Ce se pa pojavi katera izmed bolezni, navedenih v členu 1., točki 1., pod a) in b), samo v obliki poedinih primerov, sme sresko načelstvo pooblastiti pristojnega predsednika občine, da ob sodelovanju kakega čebelarskega strokovnjaka iz iste občine odredi in izvede vete-rinarsko-policijske ukrepe, ki so predpisani s tem pravilnikom.
O izdani odredbi in odrejenih ukrepih predloži predsednik občine sreskemu načelstvu izčrpno poročilo.
(3) Če živinozdravnik, odnosno čebelarski strokovnjak na mestu samem ne more diagnoze zanesljivo ugotoviti, je treba v ta namen nujno poslati patološki material v predpisnem omotu najbližjemu državnemu veterinarskemu bakteriološkemu zavodu (diagnostični postaji) v preiskavo.
(4) Ko je nalezljiva bolezen uradno ugotovljena, mora opraviti sresko oblastvo predpisno objavo o nalezljivi bolezni po določbah člena 45. zakona.
Ob tej priliki je treba o tem obvestiti tudi dotična čebelarska društva, če jih je kaj.
Clen 4.
(•) Okuženi čebelnjaki se morajo dejati pod zaporo.
(2) Zapora je v tem, da se iz okuženega čebelnjaka, odnosno iz dotičnega dvorca vobče ne smejo drugam od-premljati čebele, rabljeni panji, čebelna zalega, satje, satniki, med, vosek in rabljeno čebelarsko orodje (potrebščine). Ne samo, da se našteti predmeti vobče ne smejo iznašati iz okuženega čebelnjaka, odnosno dvorca, jih je treba tudi v okuženem čebelnjaku, odnosno dvorcu samem tako spraviti in hraniti, da tuje čebele nikakor ne morejo do njih.
(3) Izjeme od prednje določbe sme dovoliti sresko načelstvo na predlog svojega živinozdravnika.
(4) Ce se katera izmed navedenih nalezljivih bolezni uradno ugotovi na čdbelah, prepeljanih v pašo, mora lastnik teh čebel vse svoje panje z vsemi pripadajočimi predmeti in potrebščinami v štirih dneh spraviti na njih prvotno mesto, kjer je treba izvesti na njih potrebne veterinarsko-policijske ukrepe. Pri tem vračanju je treba opustiti vsako nepotrebno manipulacijo s čebelami.
Clen 5.
(*) Da se zagotovi uspešno zatiranje čebelnih nalezljivih bolezni, je treba, ko je predhodno ugotovljena zanesljiva diagnoza, vplivati na primeren način in s primerno obrazložbo na čebelarje, da pristanejo na to:
a) da se ob večji razširjenosti in nevarnosti bolezni, navedenih v členu 1., točki 1., pod a) in b), zvečer, ko nehajo čebele letati, usmrte vse obolele Čebelne družine in uniči satje;
b) ob omejenem pojavu ali milejši obolelosti pa, da se odstrani in uniči okužena čebelna zalega ali da se družina oprezno prestavi v nov panj in se stari sati uničijo;
c) da se ob pršičavosti takoj začne zdravljenje pod nadzorstvom in vodstvom pristojnega uradnega živinozdravnika, ki pošlje po končanem zdravljenju radi kontrole uspeha pri zdravljenju potrebni material najbližjemu državnemu veterinarskemu bakteriološkemu zavodu v preiskavo.
Ce je bilo zdravljenje uspešno, ni treba usmrčevati čebel in uničevati satja, marveč je lastniku dovoliti, da z njimi prosto razpolaga.
(2) Ce lastnik no bi dal pristanka v prednjem smislu, se mu radi zaščite sosednjih čebelnjakov lahko ukaže, naj ukrene v svojem čebelnjaku vse, česar je treba, da se onemogoči, da bi njegove čebele izletale in delale.
(3) Panje, katerih čebelo so zbog bolezni pomrle ali bile z dovolitvijo lastnikovo uničeno, nadalje dele satja, satnike in ostale sestavine bolnih panjev je treba ali z lastnikovim pristankom sežgati ali pa pod nadzorstvom čebelarskega strokovnjaka, kjer je takega dobiti, drugje pa pod nadzorstsom občinskega oblastva očistiti in razkužiti.
(4) Mrtve čebele, ki leže v panjih ali pred njimi, je treba skrbno zbrati in takoj na neškodljiv način odstraniti (zakopati ali sežgati). Prav tako je ravnati tudi s satjem in trebežem, ki ga nastrgamo iz okuženih panjev, preden jih razkužimo.	*
(5) Čebelnjake, ki so sumljivi, da so v njih nalezljive bolezni, je treba dati pod zaporo, dokler se zanesljivo ne ugotovi, da niso več okuženi.
Člen 6.
Razkužitev je treba izvesti skrbno takole:
a) Panje je treba skrbno ostrgati, nato pa z vrelim lugom najmanj dvakrat zaporedoma korenito oprati in nato še opaliti s tako zvano svetiljko-spajalko.
b) Vse orodje in vse ostale potrebščine, kakor: klešče za satje, nože, izpodrezuike, vilice, točila itd., kolikor jih ni moči razžariti ali ob plamenu opaliti, je treba na isti način razkužiti.
c) Stene in tla v čebelnjakih ali kolnicah (prislre-ških) — kjer so bili okuženi, odnosno bolni panji — in police je treba tudi z vrelim lugom odrgniti. Zemljo pred panji je treba vsaj 2 metra na široko pred žrefotn prekopati in pokriti z novo plastjo peska ali zemlje. Ce so tla pred panji lesena, iz kamena ali betonirana, jih je treba z vročim lugom korenito odrgniti in potem ■/. lizolom umiti.
č) Ker prenašajo nalezljivo bolezen najlaže čebelarji sami iz bolnih v zdrave panje, mora biti čebelar, ko ima opravka z okuženimi panji, zelo oprezen in mora po vsakem opravilu v bolnih ali sumljivih panjih iaz-kužiti ne samo rabljeno orodje, marveč si dobro umiti in razkužiti tudi roke, obleko pa osnažiti.
Clen 7.
Sresko načelstvo sme po svojem preudarku in potrebi odposlati svojega živinozdravnika, eventualno skupno s kakim čebelarskim strokovnjakom, radi občasne revizije na zakuženem kraju in kontrole o izvedbi veterinarsko-policijskih ukrepov in razkužitve; sme pa poveriti to kontrolo.tudi predsedniku občine, da jo izvrši ob podpori kakega čebelarskega strokovnjaka iz dotične občine.
Člen 8.
Ce je nalezljiva bolezen v kaki občini že uradno ugotovljena, se smeta pri nadaljnjih primerih na področju dotične občine prepustiti izvajanje in kontrola odrejenih ukrepov predsedniku občine ob podpori kakega čebelarskega strokovnjaka te občine.
Clen 9.
Predsednik občine mora predložiti sreskemu načelstvu vsak mesec kratko poročilo o stanju nalezljive bolezni.
<	Člen 10.
(‘) Ce sta v času, dokler traja pašna doba, minula že dva meseca, odkar so se izvršili ukrepi, ki jih predpisuje člen 5. tega pravilnika, odnosno odkar se je opravila predpisna razkužitev, in ni v tem času več bilo novih primerov obolelosti, je treba opraviti zaključno revizijo.
(2) Pri tej reviziji je treba vse panje okuženih dvorcev in neposredne okolice, po potrebi pa tudi \se panje zakužonega kraja pregledati, ali so brez nalezljive bolezni. Če se najde, da nalezljive bolezni ni več, je treba vse odrejene ukrepe razveljaviti iu izreči, da je nalezljiva bolezen prestala.
(3) Ce bi bilo treba opraviti to revizijo v zimskem času, jo je odložiti do prihodnje pomladi.
(4) Ta revizija se sme tam, kjer je bila nalezljiva bolezen, poveriti samb v poedinih primerih predsedniku občine, ki jo opravi ob podpori kakega čebelarja strokovnjaka iz iste občine in poda o tem poročilo sreskemu načelstvu.
(8) V ostalih primerih, zlasti pa ob pršičpvosti (akarozi), mora opraviti zaključno revizijo pristojni
živinozdravnik, če treba, ob podpori kakega čebelarskega strokovnjaka.
Ob pršičavosti (akarozi) mora poslati živinozdravnik, ki opravlja zaključno revizijo, potrebni material najbližjemu državnemu veterinarskemu bakteriološkemu zavodu v preiskavo.
(6)	Pristojno sresko oblastvo obvesti o koncu nalezljive bolezni vse občine in urade tčr čebelarska društva, ki jih je bilo obvestilo o njenem pojavu.
Clen 11.
Obrtna podjetja, ki se bavijo s predelave starega satja v satnice, je treba postaviti pod nadzorstvo pristojnega uradnega živinozdravnika, odnosno veterinarskega bakteriološkega zavoda, kjer tak zavod posluje. Nare-jUiije satnic je dovoljeno samo po' taki metodi, po kateri se zanesljivo uničujejo trosi povzročiteljev kuge čebelne zalege. Ureditev teh podjetij in poslovanje v njih morata biti taka, da je izključeno, da bi se povzročitelji čebelnih nalezljivih bolezni, zlasti pa kuge čebelne zalege raznašali.
Sresko načelstvo sme kdaj pa kdaj radi pregleda satja odposlati svojega uradnega živinozdravnika, odnosno čebelarskega strokovnjaka v tako podjetje. Ta strokovnjak se mora prepričati, ali ustreza način predelave gorenjim pogojem.
Člen 12.
(■) Uvoz čebel iz inozemstva je dovoljen samo na osnovi dovolitve ministrstva za kmetijstvo proti certifikatu, s katerim organ državnega oblastva dotične države potrjuje, da na kraju izvora in 3 km na okoli ni nobene čebelne nalezljive bolezni, če ni s konvencijami odrejeno drugače.
(-) Uvoz satnic je dovoljen tudi samo proti takemu certifikatu, s katerim organ državnega oblastva potrjuje, da je dotično podjetje pod državnim nadzorstvom.
(3)	Uvoz naravnega satja iz inozemstva je prepovedan.
Člen 13.
Določbe člena 107. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih nalezljivih (kužnih) bolezni glede plačila stroškov za odredbe zoper živalske nalezljive (kužne) bolezni je treba uporabljati ustrezno tudi glede plačila stroškov za odredbe zoper čebelne nalezljive bolezni v smislu tega pravilnika.
Člen 14.
Kdor krši določbe tega pravilnika, ga kaznuje prvostopno občno upravno oblastvo po členu 113. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih nalezljivih (kužnih) bolezni z denarno kaznijo do 900 dinarjev ali zaporom do 30 dni.
Člen 15.
Ta pravilnik slopi v veljavo, ko se, razglasi v »Službenih novinah«; tedaj prestanejo veljati vsi dosedanji predpisi, ki mu nasprotujejo.
V Beogradu, dne 10. decembra 1934; Št. 82.646/1V.
Minister za kmetijstvo dr. Drag. S. Kojič s. r.
Priloga k pravilniku št. 82.646/IV o odvračanju in zatiranju nalezljivih bolezni pri čebelah.
NAVODILO
o razpoznavi in vzrokih nalezljivih bolezni pri čebelah.
I.
Bolezni čebelne zalege.
Med nalezljive bolezni čebelne zalege štejemo gnilobo čebelne zalege (nazvano tudi »pohlevna« ali »evropska gniloba«) in kugo čebelne zalege (nazvano tudi »huda« ali »ameriška gniloba«). — Ti bolezni povzročata, da poginejo čebelne ličinke in bube v večjem obsegu ob značilnih pojavih.
Pri kugi čebelne zalege se izpremene ličinke in bube tako. da hitro izgube svojo belo barvo in polno obliko, porumene in porjave, se sesedejo, postanejo sčasoma umazano rumene, svetlo in temno rjave, včasi tudi sive, in se pretvorijo v gnilo snov na dnu celice. Gnila snov je kašasta ali sluzasta in se močno vleče. Ta gnila snov irfta večinoma duh po pokvarjenem ribjem mesu, mizarskem kleju ali znojnih nogah, včasih pa smrdi po kislem; primeri se pa tudi, da je brez duha.
Gnila snov se močno drži sten celic in jo je zato težko odtod izvleči; naposled se pa pretvori, ker se suši, v skorjice. Gnile snovi in skorjic čebele ne snažijo rade in ostanejo zato dalj časa v celicah. — Pokrovci na bolnih celicah potemne in upadejo (se uderejo); na nekaterih se vidijo luknjice. Ker se ne okužijo vse ličinke hkratu in je med bolnimi tudi več zdravih, ima zalega različno zunanjost. Povzročitelj te bolezni je mikrob, tako zvani bacilius larvae, ki je zelo odporen proti raznim strupom in vremenskim vplivom.
Ti mikrobi (nevidno drobna bitja) prihajajo v črevo ličinke ali bube, se tu razmnože in pri tem umore ličinko, ki nato zapade gnilobi.
Bolezen je nalezljiva in se lahko prenaša od bolne zalege na zdravo,- od bolnega panja na zdravega. Od poginulih ličink in bub se prenašajo bolezenske kali na satje in na hrano, s hrane pa na zdravo zalego. — Vse satje, med in stene panjev so polne bolezenskih kali. Najvažnejši raznašalec bolezni je med, pa tudi satje iz bolnega panja. Čebelar sam pa tudi lahko prenese bolezen iz panja v panj, če dodaja satje ali med iz bolnih panjev; stori pa to lahko tudi z okuženim orodjem (potrebščinami) ali rokami, Če jih po delu ne osnaži.
Kugi čebelne zalege je podobna gniloba čebelne zalege; pri tej propada zalega v celicah brez pokrovcev, medtem ko pri kugi navadno samo v celicah s pokrovci. Gnila snov pri lej gnilobi navadno ni raztegljiva in lepljiva ali pa le povsem neznatno. Duh je zelo podoben duhu po kislih jabolkih ali po pokvarjenem kvasu. — Povzročitelji te bolezni so razni bacili; med njimi velja bacilius pluton za prvotnega povzročitelja, bacilius alvei, streptococcus in drugi pa so drugotni povzročitelji, ki se začno razmnoževati in povzročati nadaljnje znake obolelosti šele, ko je bacilius pluton že napadel organizem ir izzval prve znake obolelosti.
Da se ob pregledu satja ugotovi, ali gre za kugo čebelne zalege, je treba vtekniti vžigalico v telo poginule ličinke in v celico z upadlim (upognjenim) ali preluknjanim pokrovcep’ Ce se potegne z vžigalico sluzasta ali zelo vlečljiva »nov, je to zanesljivo znamenje
za kugo čebelne zalege. Nadalje je treba pogledati, ali ni morda po celicah kaj izsušenih skorjic, ker je tudi to zanesljivo znamenje stare kuge čebelne zalege.
Kakor je že spredaj omenjeno, povzroča gnilobo čebelne zalege več vrst bakterij. Bube se okužijo s hrano, ki ima v sebi kali — povzročitelje bolezni; bolezen se pojavi najprvo v črevih. Bolezen se širi s prenašanjem bakterij in njihovih trajnih oblik (trosov), odnosno z raznašanjem delov okužene zalege, ker imajo ti veliko množino bakterij in njihovih trosov v sebi. To raznašanje se godi večinoma z rokami in orodjem čebelarjev samih, dalje z rabo okuženega satja, zlasti če so v njem ostanki čebelne gnilobe, skorjice ali obnožina, nadalje z okuženimi panji, z okuženim medom, včasi tudi po zašlih čebelah ali tako zvanih čebelah roparicah ali pobeglih rojih in maticah, če se naselijo na satju, kjer je že gniloba čebelne zalege. Trosi mnogih bakterij, ki povzročajo gnilobo čebelne zalege, vzdrže v suhem stanju lahko več ko dvajset let, prav tako pa tudi kratko kuhanje, in vendar ostanejo živi; zato je treba to uva-ževati zlasti ob uporabi starih panjev in satnikov, rabljenega čebelarskega orodja in ob razkuževanju.
Odvračanje in zatiranje kuge čebelno zalege.
Za odvračanje in zatiranje kuge čebelne zalege priporoča državni biološki zavod v Berlinu-Dahlemu uspešen postopek, s katerim to nalezljivo bolezen zanesljivo zatremo, če uporabljamo postopek natančno in vestno. Vrednost tega postopka je tudi še v tem, da ob njem čebele in med, vosek, satje in tudi čebelarske potrebščine ohranimo.
Ta postopek se izvaja spomladi in poleti; opira se na izkustvo, da prenašajo čebele, če se pri njih nare-jajo roji, tudi če prihajajo iz močno okuženega panja, kugo samo malo časa, nasprotno, da izgubč, če jih prestavimo v nov prazen panj, zmožnost, prenašati kugo, odnosno da postanejo v tem pogledu nenevarni, in to 9 tistem času, ki jim je potreben, da si zgrade nov dom (novo satje). Iz tega razloga ne prenašajo take čebele, ki so prisiljene, graditi si uov dom, kuge na svojo novo zalego v novem domu.
Če je v čebelnjaku ugotovljena kuga, je treba brezpogojno preprečiti nadaljnje njeno raznašanje; zato je treba predvsem preprečiti ropanje okuženih panjev. S tem, da se zdravi panji dobro oskrbujejo in hranijo in da se žrela okuženih panjev zapro ali zožijo, se lahko prepreči ropanje okuženih panjev; prav tako je treba zapreti tudi žrela poginulih panjev. Razen tega je treba do nadaljnjega opustiti vsako rabo satja iz okuženih panjev, zlasti uporabo takega satja v zdravih panjih.
Spredaj omenjeni postopek za zatiranje kuge, ki ga Je treba kar moči natančno izvajati, je v tem, da se povzroče narejeni roji iz okuženih panjev (glej spodaj) in da se hkratu razkužijo panji, rabljene čebelarske potrebščine in tudi dobljeni vosek in med.
Če je čebelnjak v hudi meri okužen, se priporoča Izvesti prednji postopek ne samo pri očitno okuženih panjih, marveč vobče pri vseh panjih tega čebelnjaka.
Narejajo se pa roji tako, da se ometejo čebele s satja in tako suhe preselijo v nova bivališča na naslednji način. Čebele je treba skrbno s satja omesti in jih prenesti v nov prazen panj (brez satja) ali pa v star panj, ko smo ga predhodno dobro razkužili. Ta prenos v novo bivališče se lahko izvrši ali neposredno ali pa ob uporabi pra'neg« zaboja, v katerem ostanejo čebele brez hrane 24 do 48 ur, in jih šele nato od tam prenesemo
v novi panj. Bistveno je pri tem postopku to, da so čebele prisiljene, same si zgraditi popolnoma novo satje; torej se jim nikakor ne sme dati izdelano satje v novo bivališče; smejo se jim dati samo novi ali predhodno razkuženi stari satniki z osnovami satnic, odnosno v kranjičih (koših) majhni voščeni traki, da se čebele pri izdelavi satja po njih ravnajo.
Pripominja se, da ni dobro, devati čebelam osnove satnic med že izdelano satje, kajti čebele napravijo v takem primeru mnogo trotovskih celic.
Če narejamo roje v kranjičih (koših), ne smemo pri tem čebele kar v novi panj (koš) stresli. Moramo jih marveč predhodno stresti v prazen panj ali zaboj, odkoder jih stresemo, ko so se postile 24 do 48 ur, v njih dokončno novo bivališče. S tem, da se vmes predhodno uporablja prazna posoda, preprečimo, da bi mogli poedini drobci satja pasti iz starega okuženega panja v novi panj, s čimer bi se prenesla kuga v novo bivališče.
Nadalje moramo gledati, da dajemo čebelam, dokler gradijo novo satje, samo zanesljivo sterilen (razkužen) čist med.
Istotako ne smemo združevati čebel okuženega panja z drugim zdravim panjem, ker bi se tako prenesla kuga tudi na njihovo zalego.
II.
Nosematoza (nosematosis).
To je bolezen odraslih čebel. Povzroča jo parasit (Nosema apis), ki živi v srednjem črevesu čebel in napravlja, kakor bakterije, trose (jajčaste oblike). Te trose izločajo čebele s trebeženj in ponesnažijo z njimi vse predmete, včasi tudi vodo, s katero prihajajo zopet v črevo čebel, kjer se nastanijo in razvijejo ter tako povzroče smrt čebel. — Pod mikroskopom jih je videti ob 400kratnem povečanju brez barvanja kot ovalna svetla telesca.
Glavni znaki te bolezni so tile: Zadek čebel, ki je pri zdravih čebelah rjavordeče barve, postane v začetku motno sivkast, nato belkast kakor mleko. Obseg čreva in zato tudi zadek čebel je povečan, nabrekel. V najhujši obliki se pojavlja umiranje čebel za to boleznijo v zimskih in pomladanskih mesecih, ko morajo čebele še biti v panju. Ko se let še ni pričel, se ločijo bolne čebele od zimske gruče, popadajo na tla, lazijo razburjene sem ter tja, krepelijo s krili in z nabreklim zadkom hitijo proti žrelu. Ker ne morejo odleteti, padajo na tla, kjer kmalu poginejo. I.lnoge čebele propadejo zato, ker se vobče ne morejo otrebiti in poginejo še v panju ali blizu panja, krepeleč s krili. Večina čebel pogine v okolici čebelnjaka, ko je kaj malega od njega odletela.
Najvažnejši znak te bolezni je, da panji ne napredujejo, marveč da kljub dobri zalegi in ugodnim pašnim razmeram pešajo; zato se opaža pri bolnih panjih neka oslabelost. Pripeti se, da se močan panj po kakem lepem dnevu hitro skrči zato, ker pogine med letom veliko število obolelih čebel in ostane v panju z matico vred samo malo čebel. V takih primerih je navadno matica tudi že okužena. — Trebež čebel, bolnih za nose-matozo, je voden, svetle barve, diši nekoliko po kislem in ima sladek okus; zato ga druge čebele rade sesajo. — Okužene čebele lahko še nekaj časa delajo; ne morejo pa ozdraveti, prej ali slej podležejo bolezni.
Poglavitno obole za nosematozo stare čebele, veliko redkeje pa mladice.
To nalezljivo bolezen je mnogo težje zatreti nego bolezni zalege, ker so povzročitelji nalezljive bolezni ne samo v panjih in na vseh predmetih, s katerimi so prišle čebele v dotiko, marveč jih imajo tako okužene kakor tudi bolne čebele tudi v sebi in so tako stalen vir okužbe.
Kakor je spredaj rečeno, izločajo z nosematozo okužene čebele s svojim trebežem tudi trose nosema-toznega parasita in ponesnažijo tako pogostoma tudi napajališča, kjer pijejo vodo.
Zato se radi zatiranja te nalezljive bolezni priporoča strogo paziti na higieno napajališč. V tem pogledu so najboljša napajališča s tekočo vodo; če pa takih ni, se priporočajo umetni napajalniki, ki sestoje navadno iz soda z vodo, odkoder kaplja voda skozi pipo na čisto desko, ki se da, če se umaže, lahko umiti in razkužiti, odnosno nadomestiti z drugo.
III.
Pršičavost (grinjavost) ali akaroza (acarosis).
To je bolezen mladic, ki se najpogosteje opaža spomladi v mesecih aprilu, maju in juniju, ko se je nila pozimi močneje razširila v dotičnem panju. Je nevarna in povzroča umiranje čebel v velikem številu.
Bolne čebele imajo nekoliko nabrekel zadek, ne morejo leteti, poskakujejo po tleh in krepelijo s krili. Zlasti se to opaža po daljšem slabem vremenu, med katerim čebele niso mogle izletati, pa so se pršice med njimi zelo razširile, tako da je obolelih čebel vedno več in naposled celi panji izumro.
Zlasti značilen znak za to bolezen je to, da ne drže čebele med letom svojih kril v naravni legi (vodoravno), marveč postrani, in to navadno eno krilo, praviloma levo.
Povzročitelj te bolezni je pršica (Acar apis Woodi), ki živi v prvi dvojici čebelnih stigmat (dihalnic). V teh dihalnicah se pršica popolnoma razvije in se tako razmnoži, da ima prostora v dihalnicah tudi več rodov. Šele ko v dihalnicah ni več prostora, prilezejo oplojene samice iz njih, da bi našle za zastavljanje jajčec druge čebele. Iz jajčec se razvijejo pršice (ličinke). Da se more bolezen ugotoviti, se odrežejo bolni čebeli z ostrim nožičem najprej glava, nato pa prednje noge, in se potem s povprečnim prerezom odloči opna s prs, nakar se potem s povprečnim prerezom odloči opna s prs, nakar se lahko traheje (vzdušnice) izpreparirajo.
Pri hudo bolnih čebelah so vzdušnice (traheje) močno in nagosto napolnjene s pršicami (ličinkami) v vseh razvojnih stopnjah. Razen tega so vzdušnice napolnjene z iztrebki teh pršic, ki so pomešane s krvjo poškodovanih vzdušnic. Po tej rjavi in rdečerjavi vsebini vzdušnic (trahej) se da pogosto tudi mikroskopski, odnosno z ročno lupo dognati, da so čebele bolne za prši-čavostjo.
Zdravljenje. — Kar zadeva zdravljenje te bolezni, so nedavno iznašli sredstvo, s katerim se da pršičavost zelo uspešno zdraviti. To sredstvo se zove Fro-wovo sredstvo, ki je mešanica bencina s safrolom in nitrobencolom.
To sredstvo je specialiteta v izvirnem omotu, ki mu je priloženo obširno navodilo za uporabo v več jezikih. Po tem navodilu se morajo strogo ravnati uradni živino-zdravniki, ko zdravijo čebele, okužene s pršičavostjo.
Razen tega sredstva bi se dal uporabljati tudi žveplov dioksid.
NAVODILO,
kako je odvzemati material in ga odpremljati v bakteriološki zavod za preiskavo nalezljivih bolezni.
Sumljivi material, na katerem se nalezljiva bolezen čebel ali čebelne zalege ne da zanesljivo ugotoviti, je treba •dpremiti v najbližji državni veterinarski bakteriološki zavod. V ta namen se pošlje več čebel, najmanj vsaj 25 čebel, v mali škatlici, kakor n. pr. v škatlici za vžigalice ali podobno.. Če je več panjev sumljivih, se pošlje material iz vsakega panja posebej; ob taki priliki je treba vsako tako posebno pošiljko posebej označiti, vsej pošiljki pa priložiti natančen spisek z anamnestičnimi podatki vred.
Če je to mogoče, se priporoča poslati vsekdar kar moči nov material.
Satje je treba zaviti najprej v pergamentni papir, nato pa v navaden papir in ga položiti v škatlo iz lepenke ali v lesen zaboj.
Treba je paziti na to, da se pošljejo pri nosematozi stare čebele, pri pršičavosti pa mladice.
52.
Razpisa.*
i.
Pojasnilo o ocarinjanju riža pri uvozu.
Na osnovi člena 23. v predlogu zakona o občni carinski tarifi in po zaslišanju carinskega sveta izdajam naslednje pojasnilo:
Kot oluščeni riž iz tar. št. 5., točke 1., uvozne tarife v predlogu zakona o občni carinski tarifi je treba oca-rinjati riž, s katerega sta vzeti vnanja luščina in notranja opna. Potemtakem se ocarinja riž brez luščine, a z notranjo opno po točki 2. navedene številke.
Ob uvozu neoluščenega riža naj opravijo carinarnice pregled blaga, odvzamejo predpisno oznamenovane ogledke iz vsakega petega tovorka radi strokovnega preizkusa v pristojnem kemičnem laboratoriju; ko dobe poročilo, pa opravijo ekspedicijo po veljavnih predpisih carinskega zakona.
Ta razpis stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 14. decembra 1934; št. 32.333/IV.
Minister za finance dr. Mil. R. Dordevič s. r.
(Ta razpis je prvič natisnjen y »Službenih novinah« št. 293 z dne 20. decembra 1934 in je tega dne stopil v veljavo.)
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. decembra 1934, št. 300/LXXlX/719.
Dopolnitev postopnikov C. br. 11.260 z dne 19. aprila 1924 in C. br. 15.800 z dne 17. aprila 1928.
Minister za finance je na predlog carinskega sveta na osnovi člena 273. carinskega zakona odločil:
Postopnika za suhozemska motorna vozila v mednarodnem potniškem prometu C. br. 11.260 z dne 19. aprila 19241 in C. br. 15.800 z dne 17. aprila 19282 se dopolnjujeta tako, da se opravljajo carinske ekspedicije po predpisih teh postopnikov tudi tedaj, ko se motorna vozila v mednarodnem prometu uvažajo ali izvažajo po železnici ali z ladjo; /.ato pooblaščam vse carinarnice, da smejo opravljati takšne ekspedicije.
Iz pisarne ministrstva za fi,nance — oddelka za ca-riiie, dne 14. decembra 1934; st. 32.331/1V.
(Ta razpis je prvič natisnjen v »Službenih novinah« št. 293 z dne 20. decembra 1934.)
53.
Odkup
koncesionirane železniške proge Velenje— Dravograd-Meža.:i
1. Na osnovi razsodbe mednarodnega razsodišča, odrejenega od sveta Društva narodov skladno s členom 320. senžermenske mirovne pogodbe, z dne 12. maja
1934 odkupi kraljevina Jugoslavija z dnem 1. januarja
1935 koncesionirano železniško progo Velenje—Dravo-grad-Meža, ki je po koncesijski listini z dne 22. junija 1897, izdani od bivše avstrijske države, last družbe »Eisenbahngesellschaft Zelt\veg—Wolfsberg und Unter-drauburg—Wollan«.
2. Ta koncesijska listina z dne 22. junija 1897 izgubi veljavo z dnenj 1. januarja 1935.
3. S tem odkupom postane lastnik navedene železniške proge Velenje—Dravograd-Meža kraljevina Jugoslavija.
4. Železniška uprava kraljevine .Jugoslavije bo eke-ploatirala to železniško progo Velenje—Dravograd-Meža po načelih, ki veljajo za eksploatacijo državnih železniških prog.
Iz ministrstva za promet, dne 6. decembra 1934; M. S. br. 22.564/34.
54.
Nova izdaja kolkov.4
Na osnovi člena 37. zakona o taksah je odločil mi ntster za finance pod št. 99.226 z današnjega dne, da se
1 »Uradni liste št. 195/59 iz I. 1924.
* »Uradni. list« št. 365/115 iz I. 1924. .
* »Službene nori n e kraljevine Jugoslavije« z dne 28. decembra 1934, št. 300/LXXIX/727.
t 4 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. decembra 1934, št- 300/LXXlX/732.
izza dne 1. januarja 1935 da v obtek nova izdaja kolkov po 2'—, 3'—, 5'—, 20'—, 100'— in 250'— dinarjev, da pa ostane sedanja izdaja v obteku, dokler se ne porabi.
Popis nove izdaje kolkov je naslednji:
P o 2'— dinarja: Ta kolek je povsem enak kolku nove izdaje po 1'— dinar, ki nosi oznako »1934« in je sedaj v prometu, le da nosi ceno »Din 2'— Din« (v cirilici in latinici) in da je lik natisnjen v temnorjavi barvi s tonom v modri barvi.
P o 3'— dinarje: Ta kolek je povsem enak kolku nove izdaje po 1'— dinar, ki nosi oznako »1934« in je sedaj v prometu, le da ima ceno »Din 3'— Din« (v cirilici in latinici) in da je lik natisnjen v temnozeleni barvi s tonom v modri barvi.
Po 5'— dinarjev: Ta kolek je povsem enak kolku nove izdaje po 1'— dinar, ki nosi oznako »1934« in je sedaj v prometu, le da ima ceno »Din 5'— Din« (v cirilici in latinici) in da je lik natisnjen v zeleni barvi s tonom v svetlozeleni barvi.
P o 50'— dinarjev: Kolek ima obliko pravokotnika. Velikost kolka s pertoracijo vred znaša 29/40 milimetrov. Natisnjen je na belem papirju v olivasti barvi. V zgornjem delu kolka je natisnjen v ovalnem krogu dvoglavi beli orel. Nad njim v polkrogu je natisnjeno besedilo: »Taksena marka« v cirilici, pod tem pa oznaka »1933«. V spodnjem delu kolka, in to pod oznako »1933«, je natisnjeno besedilo »Taksena marka« v latinici. Pod tem v sredi oznaka cene »20«, v polkrogu okrog te številke pa sta natisnjeni besedi »Dinara — Dinara«, na levi strani v cirilici, na desni strani v latinici.
Po 100'— dinarjev: Kolek ima obliko pravokotnika. Velikost kolka s perforacijo vred znaša 29/40 milimetrov. Natisnjen je na belem papirju v svetli fotografsko rjavi barvi, skozi katero proseva rožnata barva. Sredi kolka je natisnjen dvoglavi beli orel, nad njim besedilo »Taksena marka« v cirilici, pod njim pa besedilo »Taksena marka« v latinici. Spodaj pod tem je na-
flnHapa
tisnjena oznaka cene »100 — 100« pod tem v sredi
1	Dinara
pa oznaka »1933«.
Po 250'— dinarjev: Kolek ima obliko pravokotnika. Velikost kolka s perforacijo vred znaša 29/40 milimetrov. Natisnjen je na belem papirju,v svetlordeči barvi, skozi katero proseva olivasta barva V zgornjem delu kolka je natisnjena oznaka »Taksena marka« v cirilici. Pod tem je v sredi natisnjen v ovalnem krogu dvoglavi beli orel. Spodaj je natisnjeno besedilo; »Taksena marka« v latinici. Nad tem je v sredi oznaka cene tega kolka »250«, nad to številko pa oznaka »1933«, nad katero je v polkrogu natisnjeno besedilo »Dinara — Dinara« v cirilici in latinici.
Vsi ti kolki so izdelani v ornamentiki bizantskega, renesančnega itd. sloga.
Iz ministrstva zn finance — oddelka za davke v lleogrndii, dne 10, decembra 1934: št. 519.226.
(Ta objava je prvič natisnjena v »Službenih novi-nah« št. 295 z dne 22. decembra 1934.)
I >' - ( ;	'	.	-	1
Telefonski promet.*
Upostavljen je telefonski promet:
1. Šoštanj — vsi kraji v Franciji, izza dne 5. decembra 1934; taksa za navadni triminutni pogovor sestoji iz terminalne takse 1'35 zl. f». v korist Jugoslavije, tranzitne takse 3 zl. fr. v korist Avstrije, 1'20 zl. fr. v korist Švice in iz terminalne takse v korist Francije, ki zavisi od kraja, s katerim se opravlja pogovor;
2. P t u j — W e 1 s (Avstrija), izza dne 5. decembra 1934; taksna enota 3-90 zl. fr.
Banove uredbe.
56.
II.	No. 1767/1.
Razglas.
Izvršujoč odločbe upravnega sodišča v Celju, s katerimi so bile na osnovi 5. odst. § 50. zakona o občinah razveljavljene občinske volitve v Kamniški Bistrici z dne 24 junija 1934, v Lukovici z dne 5. avgusta 1934 iri v Sv. Križu pri Kostanjevici z dne 8. aprila 1934, odrejam za te občine
nove volitve občinskega odbora,
in sicer:
za občini Kamniška Bistrica in Lukovica (srez kamniški) na nedeljo, dne 24. inarca 1935,
za občino Sv. Križ pri Kostanjevici (srez krški) na nedeljo, dne 3. marca 1935.
Glasovalo se bo po glasovalnih predpisih zakona o občinah in uredbe banskega sveta o glasovalnem postopku z dne 5. septembra 1933 (»Službeni list< štev. 470/73), in sicer za kandidatne liste, ki so bile vložene in potrjene za prvotne, od upravnega sodišča razveljavljene volitve.
Volišča bodo objavile občine.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 17. januarja 1935.
Namestnik bana,
pomočnik:	4
dr. Pirkmajer s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. decembra 1934, št. 302/LXXX/745.
Razne obče veljavne odredbe.
57.
Sil 386-25/34—48.
Dravska banovina.
Volitve za senat kraljevine Jugoslavije dne 3. februarja 1935.
Kandidatna lista
za volitve v senat dne 3. februarja 1935 za volilno enoto: Dravsko banovino.
I. Kandidatje:
1. Dr. Marušič Drago, Beograd, hotel Excelsior, minister za soc. politiko in narodno zdravje,
2. Dr. Kramer Albert, Ljubljana, Knafljeva ul. 5, narodni poslanec, gen. tajnik JNS in minister na razpoloženju,
3. Pucelj Ivan, Velike Lašče, nar. poslanec in minister na razpoloženju.
II.	Namestniki kandidatov:
1. Dr. Gorišek Milan, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, odvetnik in predsednik občine,
2. Janžekovič Ivan ml., Košaki, posestnik in predsednik občine,
3. Dr. Puc Dinko, Ljubljana, Knafljeva ulica 13, odvetnik in predsednik mestne občine.
III.	Predstavnika kand. liste za volilni odbor:
1. Babnik Valentin, Št. Vid nad Ljubljano, posestnik in predsednik občine,
2. Zakotnik Ivan, Zgornja Šiška, posestnik in predsednik občine.
\
IV.	Namestnika predstavnikov kand. liste:
1. Koman Albin, Vižmarje 33, posestnik in narodni poslanec,
2. Tavčar Ivan, Ljubljana, Kocenova ul. 3, predsednik upravnega odbora OUZD.	.<
Prepis liste predlaganih oseb soglaša z izvirno listo.
Okrožno sodišče v Ljubljani, dne 19. januarja 1935.
Keršič s. r.
58.
Razne objave iz »Službenih novink
Številka 288 z dne 13. decembra 1934.
Odvzem državljanstva. Z odločbo ministrstva za notranje posle z dne 29. novembra 1934, III. št. 41.361, je bilo odvzeto državljanstvo kraljevine Jugoslavije Štiglicu Kamilu, rojenemu 8. decembra 1900 v Liebenauu pri Gradcu in pristojnemu v Zagreb, ker je stopit brez dovoljenja oblastev; y državno službo
avstrijske republike kot podnarednik politične vojne formacije >Ostmarkische Sturmscharen«. Imenovani biva v Liebenauu pri Gradcu (Avstrija). Z odvzemom državljanstva se imenovani ne oprašča dolžnosti vojaške obveznosti.
Carinski posrednik. Z odlokom ministrstva za finance z dne 4. decembra 1934, št. 31.285/IV, je bila sprejeta ostavka na zvanje carinskega posrednika, ki jo je podal Peternel Andrej, carinski posrednik pri glavni carinarnici v Mariboru.
številka 289 z dne 14. decembra 1934,
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 26. novembra 1934, št. 114.302, je bil upokojen Rus Josip, ravnatelj zemljiške knjige V. položajne skupine pri okrožnem sodišču v Ljubljani, s pravico do pokojnine, ki mu pripada po zakonu.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 12. novembra 1934, št. 48.880/1, je bil postavljen Piper
V a so, carinski kontrolor VII. položajne skupine carinarnice na Rakeku, za finančnega sekretarja VI. položajne skupine.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 81. julija 1934 so napredovali v VII. položajno skupino: Eržen Franc, učitelj v Horjulu, Zen Berta, učiteljica v Pečarjevcih, srez murskosoboški, Zupanc
V alerija, učiteljica v Škocijanu pri Turjaku, V a n i č Janko, učitelj v Krškem, Čermelj Viktor, učitelj v Prevorju, srez šmarski, Čampa Angela, učiteljica v Podzemlju, srez metliški, Čarga Antonija, otroška vrtnarica v Trbovljah-Vode, Ritonja H e d v i -k a, učiteljica v Podovi, Demšar Antonija, učiteljica v Št. Vidu pri Stični, Dominka Saša, učitelj v Dolnji nemški vasi, Šušteršič Franja, učiteljica v Radmožancih, in Šot Vida, učiteljica v Komendi, dosedaj uradniki VIII. položajne skupine.
Številka 290 z dne 15. decembra 1934.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 26. novembra 1934, št. 82.264/1, je bil upokojen dr. Kern Ferdo, direktor državnega veterinarskega bakteriološkega zavoda IV. položajne skupine 2. stopnje v Ljubljani. Z ukazom z dne 26. novembra 1934, št. 82.263/1, pa je bila upokojena s pravico do pokojnine, ki ji pripada po službenih letih, dr. Perušek Milena, kmetijski višji pristav kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani in uradnik VI. položajne skupine.
Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odlokom z dne 9. decembra 1934, št. Kns 1694/34, na osnovi čl. 19. zakona o tisku v zvezi s čl. 3. zakona o izpremembah in dopolnitvah tega zakona razširjanje in prodajanje številke 49. ilustrovanega časopisa >D a s illustrierte Blatt — Frankfurter Illustrierte« z dne
11.	decembra 1934, ki se tiska v Frankfurtu.
Številka 291 z dne 17. decembra 1934.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 7. novembra 1934 je bil premeščen po službeni potrebi
Doberšek Karl, učitelj državne narodne šole vi Pilštajnu, za učitelja državne narodne šole v Prevaljah,
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 14. novembra 1934 so bili p r e m e š č e n i po službeni potrebi: Kontler Julij, učitelj državne narodne šole v Prihovi in uradnik VII. položajne skupine s 1. periodskim poviškom, za učitelja državne narodne šole v Koprivniku; Kontler Marija, učiteljica državne narodne šole v Prihovi in uradnik VII. položajne skupine, za učiteljico državne narodne šole v Koprivniku, srez kočevski; Jenko Vincenc, učitelj državne narodne šole v Njegovi in uradnik VII. položajne skupine, za učitelja državne narodne šole v Polšniku; Hladnik Leopold, učitelj državne narodne šole v Cerknici in uradnik VI. položajne skupine, za učitelja državne narodne šole v Starem trgu pri Črnomlju; Lampe Pavla, učiteljica državne narodne šole na Viču in uradnik VI. položajne skupine z 2. periodskim poviškom, za učiteljico državne narodne šole v Krškem ter I v a n j -šič Ludevit, učitelj državne narodne šole pri Sv. Juriju ob Ščavnici in uradnik VI. položajne skupine z
2.	periodskim poviškom, za učitelja državne narodne šole v Križevcih, srez ljutomerski.
Z odlokom predsednika ministrskega sveta z dne
9.	decembra 1934, Ad. št. 1823, sta bila postavljena za računskega preglednika glavne kontrole IX. položajne skupine, v službi pri krajevni kontroli finančne direkcije v Nišu Speletič Avgust, uradniški pripravnik po § 45., odst. 2., zakona o uradnikih, v službi pri krajevni kontroli dravske finančne direkcije v Ljubljani, po službeni potrebi in za računskega preglednika glavne koutrole IX. položajne skupine, v službi pri krajevni kontroli dravske finančne direkcije v Ljubljani Preka Franc, uradniški pripravnik po § 45., odst. 2., zakona o uradnikih v službi pri isti krajevni kontroli iste finančne direkcije.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 12. decembra 1934, 1. št. 56.513, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati list >S o n n t a g s p o s t«, ki izhaja v nemškem jeziku v Čikagu.
Številka 293 z dne 20. decembra 1934.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 28. novembra 1934, št. 44.835/V, je bil premeščen po službeni potrebi Kalin Ivan, katastrski geometer VIL položajne skupine, od katastrske uprave v Mariboru, h katastrski upravi v Ljubljani.
Z odlokom ministrstva za promet z dne 10. decembra 1934 sta bili premeščeni v istem svojstvu: Leske Josipi na, p. t. manipulant IX. položajne skupine pošte in telegrafa Trbovlje 1, ter M e ž a n Cecilija, pomožni p. t. manipulant X. položajne skupine pošte in telegrafa Bled 1, na prošnjo k pošti in telegrafu Ljubljana 1, po službeni potrebi pa k pošti in telegrafu Dolnja Lendava Škrbec Ana, p. t. uradnik VIII. položajne skupine pošte in telegrafa Slatina Radenci.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: 1'ohar Robert v Ljubljani. TUka In zalaga Tiskarna Merkur d. d. » Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 7. kosu VI. letnika z dne 23. januarja 1935.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 1000/41.	132
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 1. januarja do 7. januarja 1935.
!‘o naradhi ministrstva za narodno zdravje H. br. 4948 t dne 21. marca 1930.
Sre/		i * O	O > — o c 0 ® n Z 0	S) > a u -v •J O	B u	«4 I? o»
Skupina tifuzni ■Celje . . .		i bolez 1| 1		»i.		2
Ljubljana (inesto) .	• •	1	—	—	—	1
Maribor (uipsto) . .	• •	1	—	—	—	l
Prevalje . .	• •	1	1	—	—	2
Šmarje pri Jelšah .	. .	1	—	—	—	1
Vsega		N	2	—	—	7
vi riža. — Prevalje		Dvsenteria 1 2|-			-		2
Vsega	•	2	*	-	—	2
Skrlatinka. Brežice . .		 s	iear 1	ati v	ia.		2
Celje . .	• »	2	3	—	—	5
Dolnja Lendava . .	• •	—	1	—	—	1
Kamnik 			4	1	—	—	5
Kranj 		t •	4	—	l	—	3
Litija . . . .		1	—	—	—	1
Ljubljana (srez) . .	• •	6	—	—	—	6
Ljubljana (mesto) ,	• •	7	2	l	—	8
Ljutomer	• •	3	—	2	—	1
Maribor desni breg	• •	—	3	—	—	3
Maribor levi breg .	• •	6	—	2	—	4
Murska Snhota , . .		4	1	2	—	3
Novo mesto . . . • •		—	4	—	—	4
Prevalje 			7	—	3	—	4
Radovljica . . • . .		1	—	—	—	1
Slovenjgradec . . . .		—	3	—	—	3
Šmar>t pri Jelšah .		1	—	—	—	1
Vsega		47	19	11	—	55
Ošpice. -Litija		- Morbilli.					29
Ptuj			9	5	8	—	6
Vsega		9	34	8	—	35
ften. — Brežire . . . .	Erys	ipel 1	as. 1			2
Celje (mesto)		—	1	—	—	1
Črnomelj 			1	2	—	—	3
Konjice 			—	2	—.	—	2
Litija 			1	l	—	—	2
Ljubljana (mesto) .	• •	—	1	—	—	1
Maribor desni breg	• 4	—	1	—	—	1
Maribor levi breg .	• •	3	1	1	—	3
Maribor (mesto) . •	• •	1	—	1	—	—
Ptuj			1	—	1				
Slovenjgradec . .	• •	1	-	—	—	1
®marje pri Jelšah	• •	—	1	—	—	1
Vsega		9	11	3	—	17
Krčevita odrevenelost. -			- Tetanus.			
Celje 			1		1			
Ljubljana (srez) . .	. .		1		1	—
Vsega	• •	1	1	1	1	
Srez
V
Davica. — Diphteria et Croop.
Brežice _______
Celje..........
Dolnja Lendava
Gornjigrad ............
Kamnik .........
Kranj
Kočevje .........
Konjice •«•«•«11* Krško ..........
Laško...............
Litija ..................
Logatec ...............
Ljubljana (srez) . . . . Ljubljana (mesto) , . . Ljutomer	.	.	.	.
Maribor desni breg . . Vtarihor levi breg . . . Maribor (mesto)
Murska Sobota..........
\ovo mesto.............
Prevalje   . • •
Ptuj .	.................
Ptuj (mesto)...........
Radovljica ......
Slovenjgradec..........
Šmarje pri Jelšah . . .
Jlfl
38
37
Vsega
Otročična vročica. — Sensig puerperalis.
Celje (mesto)
Ljutomer . .
Prevalje . . .
3
5 2 2 9
6
3
4
4
5 1
18
14
4
4 7
C
1
2
5 1 4
116
	“1 1	—	—	1
	1 1 -	—	—	1
	1 !~ 81-			1 2
• • • . .		—	-	
Vsega . .	4 1 1	—	_	5
Ljubljana, dne 10. januarja 1935
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
I 899/34-19.	215
Dražbeni oklic.
Dne 7. februarja 1935 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dobrovnik, vi. št. 1496, pod B 2/a, b.
Cenilna vrednost: Din 80.000-—.
Najmanjši ponudek: Din 53.335-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 10. januarja 1935,
I 1602/34—8.	192
Dražbeni oklic
Dne 25. februarja 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Cerovec, vi. štev. 1854 in 1855.
Cenilna vrednost: Din 6456'40.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 4304 26.
Pred začetkom dražbe je položiti za vadij znesek Din 645'64 v gotovini.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Novem mestu, dne 15. januarja 1935.
jj.
I 565/34—5.	5
Dražbeni oklic.
Dne 2 7. februarja 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Ema, vi. št. 76.
Cenilna vrednost; Din 64.536-70.
Vrednost pritikline: Din 945-—.
Najmanjši ponudek: Din 43.654-50.
Jamčevina: Din 6.453-75.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Šmarju pri Jelšah,
dne 21. decembra 1934.
j«
I 301/34.	61
Dražbeni oklic.
Dne 28. februarja 1935 o b d e -vetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Vrhnika, vi. št. 1479.
Cenilna vrednost: Din 97.131-—.
Najmanjši ponudek: Din 64.754-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče na Vrhniki, dne 13. decembra 1934.
*
128
1 492/34-5.
Dražbeni oklic.
Dne 1. marca 1935 do p. ob devetih bo pri podpisanem sodišču
v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bistrica in Kovor, vi. št. 61 in 142.
Cenilna vrednost: Din 226.586'50.
Vrednost pritikline: Din 8932'—.
Najmanjši ponudek: Din 112.066'—.
Pravice, ki oi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Tržiču, dne 10. decembra 1934.
IV I 3354/34-9.	116
Dražbeni oklic.
Dne 1. marca 1935 do p. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27. dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Morje, vi. št. 99.
Cenilna vrednost: Din 3586'35.
Vrednost pritikline: Din 80'—, ki je že zgoraj pri cenilni vrednosti upoštevana.
Najmanjši ponudek: Din 2390'90.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 3. januarja 1935.
IV I 3146/34—5.	92
Dražbeni oklic.
Dne 1. marca 1935 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Pobrežje, vi. št. 960.
Cenilna vrednost: Din 23.450*—.
Najmanjši ponudek: Din 15.634*—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, Je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je tiabit na uradni deski tega •odišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 2. januarja 1935.
*
IV I 1409/33-13.	117
Dražbeni oklic.
Dne 1. marca 1 935 d o p. ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Razvanje, vi. št. 192.
Cenilna vrednost: Din 139.346'—.
Vrednost pritikline: Din 8410'—, ki •o upoštevane že zgoraj pri cenilni prednosti.
Najmanjši ponudek: Din 92.897 75.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 2. januarja 1935.
4*
IV I 1406/34-13.	151
Dražbeni oklic.
Dne 1. marca 1935 dopoldne ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zg. Hoče vlož-na št. 5.
Cenilna vrednost: Din 25.798*—.
Vrednost pritikline: Din 2.340*—, ki so upoštevane že zgaraj pri cenilni vrednosti zemljišča.
Najmanjši ponudek: Dir. 17.19875.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe-je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 3. januarja 1935.
IV.	I 2540/34—9.	118
Dražbeni oklic.
Dne 1. marca 1935 do p. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. ‘27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zg. Sv. Kungota, vi. št. 74.
Cenilna vrednost: Din 13.347'65.
Najmanjši ponudek: Din 8898'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 3. januarja 1935.
&
IX I 2167/34-9.	188
Dražbeni oklic.
Dne 4. marca 1935 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vurmat, vi. štev. 1.
Cenilna vrednost: Din 4534'48.
Najmanjši ponudek: Din 3022'98.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Sresko sodišče v Mariboru,
dne 31. decembra 1934.
I 490/34.	45
Dražbeni oklic.
Dne 5. marca 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: kmečkega posestva, gostilne, njive, zemljiška knjiga k. o. Gomilsko, vi. št. 162, 144.
Cenilna vrednost: Din 95.926'—.
Vrednost pritikline: Din 50'—.
Najmanjši ponudek: Din 63.984'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Vransko, dne 28. decembra 1934.
$
I 1378/34—7.	164
Dražbeni oklic.
Dne 5. marca 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba Va nepremičnine: zemljiška knjiga Knezdol, vi. št. 117.
Cenilna vrednost; Din 18 689*—.
Vrednost pritikline: Din 455*—.
Najmanjši ponudek: Din 12.459*20.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
.Sresko sodišče Laško, dne 10. januarja 1935.
H?
I 427/34—10.	172
Dražbeni oklic.
Dne 5. marca 1935 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zdole, vi. št. 189.
Cenilna vrednost; Din 56.674*10, po odbitku vrednosti bremen užitka Klobase Frančiške in Mihaela, cenjenega na Din 10.500*—, čista cenilna vrednost Din 46.174*10.
Vrednost pritikline: Din 800*—.
Najmanjši ponudek: Din 30.783—-•
Varščina Din 4617*50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kozjem, dne 16. januarja 1935.
•g.
I 549/34-10.	4
Dražbeni oklic.
Dne 6. marca 1935 ob d e-J vetih bo pri podpisanem sodišču [i
sobi št. 18 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bodrež, vi. št. 31.
Cenilna vrednost: Din 216.701'75.
Vrednost pritikline: Din 1.720-— ._
Najmanjši ponudek: Din 106.761'50.
Jamčevina: Din 16.015'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti 'sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Šmarju pri Jelšah,
dne 22. decembra 1934.
$
IV I 1835/34-14.	169
Dražbeni oklic.
Dne 8. marca 1935 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba do polovice nepremičnin zemljiške knjige Močna, vi. št. 6, 15 in 16.
Cenilna vrednost: Din 71.371'20.
Najmanjši ponudek; Din 47.580-80.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 3. januarja 1935.
*
IV I. 1039/34—20.	152
Dražbeni oklic.
Dne 8. marca 1935 dopoldne °b d e ve tih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 27 dražba polovice nepremičnin: zemljiška k njiga Pobrežje, vložna št. 954, 568.
Cenilna vrednost: Din 23.554'50.
Najmanjši ponudek: Din 15.703'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe. s'cer bi' se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. iV ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega s°dišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 3. januarja 1935.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisala se je nastopna 92	firma:
^edež: Kostanj ob Savi.
klan vpisa: 31. decembra 1934.
Besedilo: Žaga in elektrarna na Mirni, "•mžba z omejeno zavezo.
Dbratni predmet: Prevzeti v last in nadalje obratovati z žago in elektrarno ?a Mirni, kupovati in prodajati les in -*ne proizvode, kupovati gozdove in r^dna zemljišča v svrho njihove eksplo-
atacije, proizvajati, napeljavati in prodajati električno silo za razsvetljavo in pogon, nakupovati in prodajati premičnine in nepremičnine v zvezi z izvrševanjem gorenjih poslov.
Družbena pogodba z dne 21. decembra 1934, notarski akt št. 2040/34, narejen pri javnem notarju v Radečah.
Osnovna glavnica 240.000 Din.
Poslovodje: Jakil Niko, industrialec v Sevnici in Carnelutti Mihaela, soproga inženjerja v Zagrebu, Pierottijeva ul. 3.
Prokurist: Prokura je podeljena Pavletiču Danilu, uradniku v Šoštanju ob Savi.
Tvrdko zastopata in podpisujeta po 2 poslovodji ali 1 poslovodja ženim pooblaščencem tako, da tiskanemu, pisanemu ali kakorkoli odtisnjenemu tvrdkinemu besedilu oba pristavljata svoje lastnoročne podpise, prokurist s pristavkom »ppa«.
Sklicanje občnega zbora se izvrši na ta način, da se s priporočenim pismom vsakemu družbeniku sporoče kraj, dan, čas in dnevni red občnega zbora. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 31. decembra 1934.
Fi 220/34 — Reg C II 9/1
Izbrisale so se nastopne firm e,-
93.
Sedež: Borovec.
Dan izbrisa: 16. januarja 1935. Besedilo: Josip Zurl.
Obratni predmet: trgovina z lesom in ogljem.
Imetnik: Josip Zurl, inženjer v Borovcu št. 9.
Zaradi opustitve obratovanja.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 16. januarja 1935.
Fi 7/35 — Reg Al 314/4
*
94.
Sedež: Krmelj-Št. Janž.
Dan izbrisa: 14. januarja 1935. Besedilo: Št. Janžki premogovnik And. Jakil.
Obratni predmet: prodaja premoga na debelo.
Imetnik: Andrej Jakil, posestnik Št. Janžkega premogovnika v Krmelju in industrialec v Karlovcu.
Zaradi smrti imetnika.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 14. januarja 1935.
Fi 6/35 - Reg A I 354/2
*
95.
Sedež: Praprotno št. 2.
Dan izbrisa: 6. januarja 1935. Besedilo: Josip Zidar.
Obratni predmet: trgovina z govejo živino.
Imetnik: Josip Zidar, posestnik in trgovec v Praprotnem št. 2 pri Radečah. Zaradi opustitve obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 6. januarja 1935.
Fi 3/35 - Reg A II 17/2
96.
Sedež: Toplice.
Dan izbrisa: 14. januarja 1935.
Besedilo: Ig. Sitar.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom.
Imetnik: Ignac Sitar, trgovec z mešanim blagom v Toplicah.
Zaradi opustitve obratovanja.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 14. januarja 1935.
Fi 5/35 — Reg A I 66/2
Razglasi raznih uradov in oblastev
1/2 št. 2699/35.	212
Razglas.
Na osnovi § 28. zakona o volitvi senatorjev dajem na znanje, da bo volišče za volitev senatorjev, ki se vrši dne
3.	februarja 1935, v veliki dvorani mestnega poglavarstva v Ljubljani, Mestni trg št. 1.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani,
dne 19. januarja 1935.
Predsednik: dr. Dinko Puc s. r.
*
Št. 1/5 - 56893/34.	211
Razpis.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani ponovno razpisuje dobavo cca. 40.000 kg bencina in bencinske mešanice za potrebo mestnih uradov in podjetij v letu 1935.
Pravilno opremljene ponudbe je vložiti pri mestnem gospodarskem uradu do 1. februarja 1935 opoldne, kjer se dobijo tudi vsa zadevna pojasnila.
Mestno poglavarstvo Ljubljana,
dne 19. januarja 1935.
No. 178.	214
Razpis.
Občina Črnomelj-okolica, srez Črnomelj, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje-pripravnika.
Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Varščina Din 5.000'—.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Občina Črnomelj-okolica,
dne 19. januarja 1935.
*
203
Razpis.
Občina Dramlje, srez Celje, ponovno razpisuje pragmatično mesto obč. delovodje.
Kvalifikacija za občine II. kraj. razreda.
Kavcija Din 5000—.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene £ listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po tej objavi pri podpisani občini.
Občina Dramlje,
dne 17. januarja 1935.
Opr. štev. 56.
*
Razpis.
187
Občina Jurovski dol, srez Maribor levi breg, razpisuje pragmatično stalno mesto občinskega delovodje. Šolska izobrazba: 4 razr. srednje šole z zaključnim izpitom.
Varščina: Din 5000'—.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene s potrebnimi listinami, je vložiti tekom 15 dni po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Občina Jurovski dol,
dne 18. januarja 1935.
*
No. 134/35.
Razpis.
191
Občina Oplotnica, srez Slov. Konjice, razpisuje dve mesti pogodbenih občinskih služiteljev. Izobrazba: Pismenost.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, ter po § 3., odstavku 2., občinskih statutov, je vložiti tekom 15 dni po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Ker sta mesti pogodbeni, ne veljala predpisa čl. 8., točki 1. in 6., omenjene uredbe.
Občina Oplotnica,
dne 16. januarja 1935.
Štev. 166.
*
Razpis.
216
Občina Kovte, srez Logatec, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje.
Šolska izobrazba: Popolna srednja ali njej enaka strokovna šola z zaključnim izpitom. Ako bi prosilcev s tako kvalifikacijo ne bilo, pa 4 razredi srednjo ali njej enake strokovne šole. — Varščina Din 1500—.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu«, najdalj pa do
10.	marca t. 1., pri tej občini.
Občina Rovte, dne 19. januarja 1935.
No. 111.
*
Raz™«
204
Občina Sv. Lovrenc na Dravskem polju, srez Ptuj, razpisuje mesto občinskega pogodbenega delovodje.
Prošnje, pravilno kolkovane in opremljene z dokazili po členu 7. in 8. uredbe
o občinskih uslužbencih, je vložiti naj-kesneje v enein mesecu od dneva te razglasitve v »Službenem listu«.
Uprava občine Sv. Lovrenc na Drav. polju,
dne 11. januarja 1935.
*
197
Objava.
Ob priliki transferacije se je izgubila prometna knjižica za kolo, št. 55.145, glaseča se na ime: Farič Ivan, Kup-šinci št. 72.
Proglaša se za neveljavno.
Občina Kupšinci, dne 14. januarja 1935.
Štev. 108.
*
Razpis.
157-0-2
Za dobavo potrebščin državni bolnici za duševne bolezni v Ljubljani in na Studencu v času od 1 aprila do 30. septembra 1935. odnosno za premog v času od 1. aprila 1935 do 31. marca 1936, se razpisujejo ofertne licitacije, ki se bodo vršile po določilih čl. 82. v zvezi s čl. 89. ter ostalih predpisov zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za njega izvrševanje, in sicer: dne	20.	februarja	1935	licitacija	za
dobavo vseh vrst mesa in slanine.
dne	21.	februarja	1935	licitacija	za
dobavo kruha.
dne	22.	februarjn	1935	licitacija	za
dobavo mleka in mlečnih izdelkov.
dne	23.	februarja	1935	licitacija	za
dobavo moke in mlevskih izdelkov, dne	25.	februarja	1935	licitacija	zn
dobavo špecerijskega blaga,
dne	20.	februarja	1935	licitacija	za
dobavo premoga.
Licitacija se bo vršila vsakokrat ob
11.	uri v nišami uprave bolnice za duševne bolezni Ljubljana—Studenec v Ljubljani, Poljanski nasip št. 52.
Splošni in specialni licitacijski pogoji. kakor tudi druga navodila z navedbo višine potrebne kavcije za posamezne vrste blaga radi udeležbe pri licitaciji daje uprava bolnice v uradnih urah proti povračilu režijskih stroškov.
Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana—Studenec v Ljubljani,
dne 15. januarja 1935.
Razne objave
213-3-1
Poziv.
Pašniška zadruga v Selnici ob Dravi je stopila v likvidacijo.
Upniki se pozivljejo, da prijavijo svoje terjatve.
Likvidator: Verdenik Josip s. r.
Objava.
168 3—2
Izgubil sem svoje izpričevalo bivše Mahrove šole v Ljubljani iz leta 1910. Proglašam ga kot neveljavno.
Isidor Gj. Bilič s. r., Sarajevo, Cubriloviča Veljka 2/II.
*
Objava.
195
Izgubil sem evid. tablico štev. 42.573 mojega kolesa in jo proglašam za ne-
vt ljavno.
Gabrijel Franc s. r.
*
Objava.
194
Izgubil sem imatrikulacijsko izpričevalo juridične fakultete univerze v Ljubljani na ime: Koželj Ladislav. Proglašam ga za neveljavno.
Koželj Ladislav s. r.
*
Objava.
217
Izgubila sem dovolili za prebivanje in za zaposlitev v kraljevini Jugoslaviji, izdani od kraljevske banske uprave Dravske banovine na ime: Linhart Qti-lija, rodom iz Donavvitza (Avstrija). Proglašam ju za neveljavni.
Linhart Otilija s. r. *
193
Objava.
Izgubil sem dovolilo za posest ene lovske puške dvocevke, izdano od sre-skega načelstva v Brežicah pod Sp. št. 819/7 z dne 24. IV. 1929, reg. št. 64/29. Proglašam ga za neveljavno.
Anton Pajk s. r.
*
Objava.
210
Izgubil sem legitimacijo tehniške f®' kultete univerze v Ljubljani na ime-Rajh Milan. Proglašam jo za neveljavno.
Rajh Milan s. r.
*
Objava.
198
Podpisana sem izgubila prometa knjižico za moje kolo, št. 56.115. Progi3' šam jo za neveljavno.
Žibrik Jolanka s. r-
Veščica št. 58, občina Kupšinci, pošta Murska Sobot®'
Izdala kraljevska kanska uprava Dravsko banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.