Posamezna številka 6 vinarjev.
Šlev. 0. Izven Ljubljane 8 vin. V LNIM, V POHeifeM, 13. iflDDflrlfl m
Leio XLI.
Velja po pošti: s
Za oelo leto naprej . . K 26 — la en meseo „ . . „ 2*20 la Nemčijo celoletno . „ 29'— ca ostalo inozemstvo . „ 35'—
V Ljubljani na dom:
Z> celo leio naprej . . K 24 — sa en meseo „ . . „ 2— T opravi prtjemin nueDns „ 1*70
= Sobotna izdaja: =
ia oelo leto......., T—
zt Nemčijo oeloletno . „ 8'— u ostalo Inozemstvo. „ 12*—
Enostolpna peiitvrsta [u mm) sa enkrat . . , . po 15 i sa dvakrat .... „ 13 ,,
sa trikrat......10 „
sa večkrat primeren po post.
Poricoj sznailli. zahvala.ormitnice lil.:
enos olpna 11 Itvrsta po 18 vin.
enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, isvzemšl nedelje In prszntke, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni red.
.£2* Uredništvo Je v Kopitarjevi nltol štev. fl/IH. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravni štvo Je v Kopit ar |e vi nltol št. S. — Račnn poštne branllnloe avstrijska št. 24.797, ogrske 26.5U, bo n.-Sero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 1U8.
DanaSnla Številka obsega 6 stran?.
»Mogočni vol navdušenja..."
Gospod Pavel Siebertz je zelo izobražen in nacionalno gotovo nc ozko-srčen žurnalist, kateremu sc tudi aili-moznosti proti Jugoslovanom nc more očitati. V svoji reviji »Osterrrich-Ungarn« je dajal vedno rad prostora Slovencem, da so povedali svoje mnenje o perečih političnih vprašanjih in prav iz njegove revije je šla v širši svet slika o politični in kulturni organizaciji Slovcncev in njihovih narodnih ciljih.
Taisti gospod pa je obenem velik .prijatelj Albancev, med katerimi je sam živel. Tudi to se mu ne more zameriti. Resne pomisleke pa vzbuja, da je Pavel Siebertz stopil s svojim albanofil-stvom p*yav te dni na tak način in v takih okolnostih na plan, da izziva odločen odpor zlasti nas Jugoslovanov.
Tc dni se jc začela v Avstriji agitacija za Veliko Albanijo. Najprej so se oglasili oni listi, ki prejemajo svoje direktive v tem oziru iz zunanjega urada, potem so začeli povzdigovati glas različni na bogve čegave stroške iz Skadra v Bosno transportirani Albanci, ki sklepajo že prej od bogve koga sestavljene resolucije, pretekli četrtek pa se je v »Uraniji« aranžiralo predavanje, na katerem je navzočo visoko publiko vnemal za Veliko Albanijo gospod Pavel Siebertz. Navzoči so bili zelo visoki dvorski krogi, nadvoj-vodinje, ministri, poslanci itd., najbolj nas pa. zanima, okolnost, da je med poslušalci bil tudi naš zunanji minister grof Berchtold in skopeljski nadškof Lazar Miedia.
Siebertz je začel takole: »Bil jc značilen pojav, da je v zadnjih tednih mogočen val navdušenja zavalovil po deželah monarhije, navdušenje, ki je tem lepše, ker ima svoj zadnji vzrok v težnjah na § i h državnikov, da se nova. ureditev na Balkanu v to vporabi, da se osvobodi narod, ki jc dolga leta stal pod turškim nasilnim gospodstvom, to so Albanci.«
Predavatelj govori torej o »mogočnem valu navdušenja«. Že temu je treba oporekati. Navdušenja za Albance je v monarhiji zelo malo, najmanj pa še med Slovani, prav nič pa, da rečemo odkrito, med Jugoslovani. Nasprotno. Slovenci, ki nimamo na Koroškem nobenih šol, ki v Trstu že tri-
LISTEK.
Roža sveta.
Angleški spisal H. R. Haggard.
(Dalje.)
»Hoteli bodo skozi vrata, vidva jim pa porečeta: »Ne, sinovi Sinanovi!« Nato planejo nad vaju, da vaju posekajo. Tedaj pa bodita pripravljena!«
»Če pa naju premagajo,« vpraša Godvin, potem umore tudi sultana, ali ne?«
»Nikakor; vidva morata namreč vrata Saladinove sobe zakleniti, ključ pa skriti. Bojni vrišč pa vzbudi zunanjo stražo, predno se mu more kaj žalega pripetiti. Ali pa,« pristavi po kratkem pomisleku, »bo morda vseeno najboljše, da nemudoma razkrijemo zaroto sultanu.«
»Ne, ne,« rečft Wulf, »daj, porabiva Ugodno priliko. Že do grla sem sit tega j brezdelja. Ilasan straži zunanja vrata. Ob glasu udarcev bo pri tej priči tukaj.«
»Dobro,« je rekla Masuda,« pazila bom na to, da bo na svojem mestu in čuječ. Sedaj pa zdravstvujta ter molita, da se zopet vidimo. Princezinii Roža-
deset let čakamo nanje, ki smo bolj razkosani nego so in bodo Albanci, ki nam je vlada prav te dni glede našega vseučiliškega vprašanja zopet zadala udarec v obraz, Slovenci se ne moremo ogrevati za to, da avstrijska vlada zdaj nosi svobodo v Albanijo, ko so doma tlačeni njeni lastni zvesti državljani. Tako prizadevanje vzbuja med nami le skrajen gnjev in če govorimo ravno o valovih, moremo reči, da je preplavil ob tej priliki Jugoslovane val največjega ogorčenja. Albancem privoščimo svobodo, a ni naša monarhija poklicana v to, da jim jo ustvari, dokler nc ustvari drugačnih razmer v lastnih mejah. Država, ki ima v svoji sredi veliko deželo, v kateri jc ukinjena č-t-stita in prastara ustava in to brez vsakega razloga, nima moralnega mandata osvobojati Albanijo. Sicer pa so Albance osvobodili Turkov balkanski Slovani in kar avstrijska diplomacija zdaj namerava z njimi, jc le na videz v prilog njihovi svobodi. Pa čc bi bili mi tudi za to, da pride Albanija zaradi Adrije kdaj pod Avstrijo, ne vemo, čemu je dobro, da se ustvarjajo konflikti z balkanskimi Slovani glede tega vprašanja.
Predavatelj je namreč trdil, da bi priključenje Prizrena, Skadra in Peči Srbiji, oziroma Črnigori vedlo do težkih političnih kriz. Mi priznavamo, da bi zasedenje albanske jadranske obali stališče naše monarhije zelo otežilo, ne moremo pa uvidevati, kaj bi nam moglo škodovati to, če Prizren pripade Srbiji. Grof Berchtold jc slovesno izjavil, da monarhija nc zasleduje teritorialnih ekspanzivnih teženj na Balkanu, Sandžak Srbija in Črnagora itak dobite, kaj nam potem mar, kdo Prizren zasede? Gospodarsko nam mora biti to čisto vseeno. Pot do Soluna jc in ostane v rokah balkanske zveze in naša skrb jc le skleniti z njo dobre carinske, trgovske in tarifne pogodbe. Kaj ima Prizren, Skader, Peč in Debar s tem opraviti, ne vemo. Vemo pa, da bi težke politične krize nastale, ako balkanske države v tem oziru oškodujemo. S tem bi le balkansko zvezo utrdili, ženemo Srbe v naročje Rusiji, Črnogorcc pa Italiji in si brez potrebe tudi Grčijo napravimo za sovražnico. Sicer pa moramo upoštevati, da so Prizren, Peč in Debar historično slovanski kraji, Peč je celo pradavni sedež srbskega patriarha t a in Albanci so se semkaj le vselili.
Predavate! jc nadalje trdil, da so Albanci zmožni svojo samostojnost vz-
drževati. Kako bodo Albanci svojo samostojnost vzdrževali, to najjasneje svedoči dejstvo, da Avstrija in Italija te dni razmišlj ujeta, kje bosta dobili kapital, da bodočo Albanijo financirata. Albanija jc druga Turčija, kjer mo-hamedanci tvorijo pretežno večino, zlasti še, če pomislimo, da bodo pravoslavni Albanci v bodočnosti po veliki večini pripadli balkanskim državam. Albanija bo konkurenčno torišče Avstrije in Italije, drugi Slezvig-Holštajn ali pa to, kar je bil Maroko ali pa svoj-čas Egipt in Fašoda, ali kar je zdaj Perzija in Mongolija.
Najlepše pa pride. Pavel Siebertz je namreč odkril nek čisto nov razlog, zakaj ima Avstrija nekake pravice do Albanije. Iznašel jc namreč, da je bivša južnotlbanska rodovina T o p i a v sorodstvu s habsburško dinastijo! Čujmo! Knez Jurij Arainites Topia je imel hčer Androjko, ki je bila žena Škenderbega. Druga hči njegova Angelina je bila žena. srbskega kneza Štefana Brankovica. Ta dva sta. imela hči Marijo, ki jc bila od leta 1185. žena markgrofa montferratskega. Ta clva sta rodila Margareto, ki se je oženila z vojvodo Mantuanskim (katerim?) iz rodbine Gonzaga. Od teh pohaja vojvoda Leopold Lotarinški, ki jc bil tast Marije Terezije.
Res imenitno. Na ta način si Avstrija lahko ves svet prisvaja, ker je naša vladarska rodbina skoro z vsemi evropskimi v takem sorodstvu kakor z Arainitesom Topijo. Siebertz je le pozabil, da jc najbrže tudi laški kralj s Škenderbegom v podobnem sorodstvu, če že drugače ne, pa saj po tem, da je habsburška dinastija tudi s savojsko v sorodu po ženi kralja Viktorija Ema-nuela, očeta Humbertovega.
Kakor vidimo, je »mogočni val navdušenja« za Albance v gotovih krogih rodil zelo čudne sadove. Škoda, da tudi sicer pametnim ljudem ni prizane-sel. Naši državniki pa naj, ako sc res s temi težnjami identificirajo, pomislijo, kakšne posledice utegnejo nastati, ako hočejo ljubezen in vdanost sedmih miljonov Jugoslovanov zamenjati s simpatijami enega milijona in pol Albancev. Če sc sklada to z interesi monarhije, naj svobodno ustvarijo mesto Velike Hrvatske — Veliko Albanijo. Kdor hoče, da se osnuje Velika Hrvatska, jc »veleizdajalec«, za tega so pripravljeni Čuvaji, kdor sc navdušuje za Veliko Albanijo, jc »patriot«.
Napad ifisKih vojaških krogov no • Avstrijo.
Znano jc, da laška vlada, svojo politiko glede balkanskega vprašanja, ki je sicer zelo modra in v interesu Italije, v očeh laške javnosti komaj vzdržuje. Italijani so sicer za Albance, so pa tudi za balkansko zvezo, le za Avstrijo niso. In da morajo postopati skupno z njo, to jim jo najmanj všeč.
Dozdaj so Avstrijo razun par vladnih glasil vsi časopisi več. ali manj napadali ali pa ji saj niso privoščili preveč simpatičnih besed. Najbolj simpto-matično pa jc, da jc zdaj Avstrijo napadel tudi »Esercito i t al ia no«, ki jc glasilo visokih in vplivnih vojaških krogov, v uvodnem članku »Agresivna politika Avstrije«. Ta članek je vzbudil veliko pozornost in napravil globok vtis.
»Esercito italiano« se bavi z vpra« šanjem Lovčena in podtika avstrijski diplomaciji sledeče: »Velika Albanija bi mogla obstojati brez Skadra, ako bi Črnagora Avstriji odstopila Lovčen; bil bi pa atentat, proti albanskim idealom, etničnim razmeram in tradicijam svobode in neodvisnosti enega najstarejših narodov v Evropi, ako bi se Skader od-stopil kralju Nikolaju, ne da bi ta Avstriji odstopil Lovčen. Ta dilema ni samo čuden, ampak sploh nerazumljiv.«
»Esercito« govori potem o avstrij-sko-laškem sporazumu glede Albanije, pripominja pa, da ne razume, »kako more taka alianca pustiti enemu kon-trahentov popolno prostost, izvrševati grozilno politiko.«
Nato sledi uprav vehementen na« pad:
»Ne da sc tajiti, da vojaška stranka v Avstriji z vsemi svojimi silami vpliva na to, da bi vlada storila izredno dale-kosežne sklepe in da sc ji je v to svrho posrečilo insccnirati naravnost kolosa-len aparat. Nc da se tudi tajiti, da je treba v svrho, da, so. ta namera doseže, doprinesti velikanske žrtve.
Neuspeh Avstrije vsled njene diplo« matične nepripravljenosti je tak, da ga ni mogoče prenesti pasivno, ako neče Avstrija izgubiti vsega prestiža. Tudi ustavne razmere silijo vlado, da manifestira. vso svojo moč in veljavo.
Toda ali je ravno Italija poklicana, da tudi le samo navidez podpira, tako politiko, ki pusti reakcionarni stranki v monarhiji popolno prostost uprizar-
mundi no povem ničesar, dokler tie bo vse končano.« Ogrnila si jc haljo čez rame in odšla.
»Kaj jc na tem?« vpraša Wulf God-vina.
»Doslej se še Masuda ni nikoli lagala,« odgovori Godvin. »Pojdi, oglejva si oklepe, kajti noži teh fedais so ostri.«
Bilo jc blizu polnoči in brata sta stala v majhni, obokani predsobi, iz katere so držala vrata v Saladinove spalnice. Osem mož broječa straža je odšla, da jo na dvorišču zamenja druga straža, kot jc bilo običajno, a te straže še ni bilo.
»Kakor vse kaže, bo boj,« reče Godvin, stopi k vratom, jih zaklene in skrije ključ pod neko blazino.
Nato sc postavita pred zaklenjena vrata, pred katerimi so viselo zavese, ter stala v senci, ki jo je delala luč nad glavami visečih svetilk. Kmalu začuje-ta korake mož in osem rumeno oblečenih stražnikov prikoraka v sobo.
»Stojte!« zakliče Godvin; in obstali so za, nekaj trenutkov, nato pa so začeli počasi naprej pritiskati.
»Stojte!« sta vnovič zaklicala oba-dva brata, a oni so pritiskali dalje.
»Stojte!« sinovi Sinanovi!« sta za-vpila vtretjič in izdrla meče.
D'Arcv! D'Arcy! Na pomoč sulta- i
nu!« sta vpila brata in boj se je pričel. Bil je ljut boj.
Godvin jc bil zadet na ramo, a močni oklep je, odbil udarec.	j
»Umakni sc,« zavpije Wulf, »sicer i naju premagajo.«
LTmaknila sta se do vrat, kjer sta obstala, klicala na pomoč in sukala meče, da sc jima noben fedais ni upal bli-zo. Takoj se začuje zunaj glasen hrušč in slišali so zvoke težkih udarcev, ki so padali po vratih, ki so jih morilci za seboj zapahnili, iz spalnice pa sc jc začni skozi vrata, ki jih ni bilo mogoče odpreti, glas sultanov, ki jc hotel vedeti, kaj se godi.
Tudi fedais so slišali to glasove in spoznali svojo usodo. V obupu in srdu so pozabili na opreznost ter se vrgli na brata; mislili so, če so jim posreči ta dva posekati, da morda vseeno vlomijo vrata ter umore Saladina, prodno bi bili sami umorjeni. Le za kratek hip sta brata z mečem in ščitom ustavila njihov napad ter clva močno ranila. Ko pa so vnovič navalili nanja, so se odprla vrata, in Hasan jo prihitel z zunanjo stražo.
Nekaj hipov pome je stn so. Godvin in Wulf zopet mirno naslanjala na močo, fedais pa so ležali mrtvi ali ranjeni ali vjeti pred njima na mramornatib tleh. Tudi sultan je prihitel v pred-
sobo.
»Kaj je?« vpraša in jih sumljivo pogleda.
»Samo to, gospod,« odgovori Godvin, da so tc prišli ti ljudje umorit, midva. sva jih pa zadrževala, dokler ni prišla pomoč.
»Mene umorit! Moja lastna telesna straža mene umorit?«
»To niso tvoji stražniki, to so fedais. preoblečeni v obleko tvojih stražnikov, ki jih je poslal Aldžebal, kakor je bil obljubil.«
Saladin jo prebledel, kajti on, ki ni poznal strahu jircd nobeno stvarjo, se je celo svoje, življenje bal morilcev in njihovega gospoda, ki ga je žc trikrat poskusil umoriti.
»Oclvzemite jim oklepe,« je nadaljeval Godvin, »in spoznali boste, resnico mojih besedi, ali pa vprašajte one. ki so živi.«
Preiskali so onega in našli na prsih užgano znamenje krvavordečega boda,-la. Saladin ga jc uzrl in namignil bratoma.
•>Kako pa sta izvedela za to?« vpraša, motreč jih s prodirljivimi očmi.
»Masuda, strežnica gospice Roza-mundo, naju je opozorila na nevarnost, zato sva bila pripravljena «
»Zakaj pa me nista o tem obvestila?«
jati igro, ki je v škodo balkanskih narodov in v našo škodo? Mi moramo zvesto in trdno varovati pogodbe, ne smemo pa podpirati kapric. Želimo, da con-sulta (zunanji urad) svetuje zaveznici, naj ne goji neizpolnjivih nad in mislimo, da grof Berchtold t^ razume in poskrbi, da sc zvezna država ne prepusti nestrpnosti ter ukroti peneče se duhove.«
Polemizirali s tem ne bomo — to lahko store dunajski listi, ki imajo zveze z literarnim oddelkom zunanjega ministrstva. Vojaki so povsod radikalni in če bi n. pr. kdo smatral za resno, kar vse napiše »Danzers Armeezeitung«, bi bil sam smešen. Opozarjamo pa, da »Esercito Italiano« ni »Danzers Armeezeitung« in ima veliko več zvez z vplivnimi krogi in se veliko več upošteva nego slednja.
Avstrijska diplomacija pa bi morala biti na obe oči slepa, če bi ne prišla kmalu do spoznanja, kaj Avstrijo v Albaniji še čaka, ako se bomo tako zanašali na svojo zaveznico, ki nas tako neizrečeno ljubi, kakor kaže »Esercito«.
»Zbok tega,« odgovori VVulf, »ker nisva bila docela prepričana, da je vest resnična, ker bi bil Masudo lahko kdo nalagal. Pa tudi zato, ker sva bila z bratom mnenja, da sc lahko sama ustaviva osmero Sinanovim podganam, ki so se preoblekle kot Saladinovi vojaki.«
Dobro sta stvar izvršila, dasi jc bil vajin sklep blazen,« odgovori sultan. Nato pa poda roko najprej enemu, potem pa drugemu ter reče preprosto:
»Gospoda viteza, Salah-ed-din se ima vama zahvaliti za svoje življenje. Če bi se kdaj prigodilo. da bi bilo vajino življenje kedaj odvisno od Salah-ed-dinove roke, se bom spomnil na to.«
Drugo jutro so pri preiskavi morilci prostodušno priznali, da so bili poslani umorit Saladina, ki je ukradel nevesto njihovemu kralju, oba dva Franka, ki sta jo odpeljala, pa tisto žensko Masudo, ki jim je pot kazala. Bili so obsojeni na smrt in sodba jc bila takoj izvršena. V mestu so prijeli še več drugih ljudi, ki so bili količkaj sumljivi, ter jih usmrtili; tako je bila za sedaj odstranjena vsaka nevarnost.
Od tedaj je Saladin visoko čislal brata ter jih obsipal z darovi in častmi. Onadva pa sta vse. zavrnila rekoč, da želita samo eno stvar, in on ve, katero — odgovor, spričo katerega jc povešal sultan svojo glavo.
(Daljo)
jo bil dr. Krek, ki jo imel referat »O zadružništvu«. Razložil jo slovensko zadružništvo, daljo zadružništvo v Nemčiji, Danski, Srbiji in v Bulgarski.
Tako sc jc končal lopi tečaj. Zahvalil se je govornikom monsig. Bulic, želeč lepih uspehov in kliče bratom Slovencm: Živeli! Iz Spljeta so odšli Slovenci v Šibenik.	G.
Pred važnimi odločitvami.
(Novice od nedelje)
POLOŽAJ V LONDONU. — TURKI ŠE VEDNO NEODJENLJIVVI. — INTERVENCIJA VELESIL GOTOVA.
Turški delegati stavijo balkanskim ultimatum. Carigrad, 12. januarja. Turški delegati v Londonu nameravajo danes vprašati balkanske delegate, kaj je njih zadnja beseda. Če balkanski delegati zadovoljno ndgovore, se mirovna pogajanja nadaljuj jo; ob nezadovoljivem odgovoru pa furški delegati London zapuste v teku dveh dni.
Kralj Nikolaj se ?brnil na laškega kralja.
Milan, 11. januarja. »Secolo« poroča iz C.ctinja, da je ministrski svet sklenil, da kralj Nikolaj nanrosi laškega kralja, da Intervenira glede Skadra v prilog Črnigori. V Cetinju vlada velika nezadovoljnost in se dosedanja kraljeva politika baje ostro napada.
Avstrija in Italija financirate Albanijo.
London, 11. januarja. Avstrija in Italija bosta garantirali za posojilo 10 do 1.5 milijonov za Albanijo. Davki ostanejo isti; budget bosta nadzirali Avstrija in Italija. Uvedel se bo avtomobilski promet. Garancijo nad jadransko železnico prevzamejo velevlasti skupno s Srbijo.
Protest Alban-ev.
Trst, 12. januarja. Tukajšnji Albanci so poslali sir Greyu prostost, ker so Grki odrezali kabel med Valono in Otrantom.
HRABRI SKADER.
Skader se ne uda.
Belgrad, 12. januarja. Kljub premirju nadaljuje turški poveljnik v Skadru vojsko. Srbski vojaki v Lešu so, ko so odbili napad Turkov, odposlali v Skader k poveljniku parlamen-tarja, ki ga jc vprašal, če ne ve, da se je premirje sklenilo. Riza hej jc odgovoril, do dozdaj še ni bil uradno obveščen. da sc je sklenilo premirje in
da je zato prisiljen vojsko nadaljevati. Oblegovalci so v zelo Užavn m stanju,
ker morajo biti vedno pripravljeni odbijati izpade iz Skadra.
Nov turški izpad.
Cctlnje, 11. januarja. (Oficielno.) Včraj so Turki zopet izpadli in napadli črnogorske predstraže na jugu, toda so bili odbiti. Ogenj pehote in topništva jo trajal 3 ure, toda ni našim prizadjal škode. Situacija v Skadru je baje slaba. Vsak dan prihajajo begunci, ki zatrjujejo, da je položaj zlasti za prebivalstvo nevzdržljiv.
TURŠKO BRODOVJE »OPERIRA«. Turško brodovje zapustilo Dardanele in se zopet vrnilo.
Carigrad, 12. januarja. Trdi se, da je v soboto zjutraj turško vojno brodovje odjadralo iz Dardanel. Dozdaj se še ni poročalo o kakem boju turškega z grškim vojnim brodovjem.
Ateno, 12. jan. »Agence d'Athenes« poroča: Grški torpedni rušilci, ki križa rijo pred Dardanelami, so dne 11. t. m. ob 9. uri 20 minut zjutraj brzojavili, da je. turško brodovje prijadralo iz Dardanel. Grško brodovje jc takoj prijadralo, da napade turško vojno brodovje, ki se je pa vrnilo v Dardanele, ne da bi bilo pričelo pomorske bitke.
Odstop poveljnika turške vojne mornarice.
Carigrad, 12. januarja. Poveljnik dardanelskega brodovja, Remsi, je odstopil, ker noče prevzeti odgovornosti za nadaljnjo akcijo proti grškemu vojnemu brodovju. Sledil mu bo kontre-admiral Halil-paša.
TURŠKE NOTRANJE ZADEVE.
Turška ministrska kriza.
Carigrad, 12. januarja. Govorice o turški ministrski krizi so izmišljene.
Proti mladoturkom.
Carigrad, 12. januarja. Turška vlada je ustavila mladoturški list »Tasvir-i-ek fiar«.
SRBSKE ZADEVE.
Pasič za razgovor z Berchtoldom.
Belgrad, 12. januarja. Uradno se strski pr ds .duik je zopet izrazil željo, naj se diference med Avstro-Ogr-sko in Srbijo urede potom sestanka med njim in grofom Berchtoldom.
Izmišljeno poročilo o uničenju dveh srbskih stotnij.
Belgrad, 12. januarja. Srbski mini-
javlja, da je zlagano solunsko poročilo, po katerem so Albanci pri Debri popolnoma uničili dve srbski stotniji, ki sta Albance razoroževali. Dejansko so se bili posamezni boji z nekaterimi ar-navtskimi Četaši, ki šo bili poraženi in jih deloma še zasledujejo.
Srbski napadi proti dr. Danevu.
Belgrad, 12. januarja. »Srbska Zastava« objavlja članek pod napisom: »Peklenski načrt« iz Bukarešta, v katerem izvaja, da Danev v Bukarešti ob svojem obisku ni razpravljal o odstopu bolgarske zemlje Rumuniji, ker se je Rumunija zadovoljila s cerkveno in s šolsko samoupravo v osvojenih pokrajinah. Pozneje bi Rumunija dobila zaželjeno zemljo. Danev je v Bukarešti opozarjal na Rumunce, ki stanujejo v Srbiji od Donave do Morave, vsled česar bodo Rumunci za nje zahtevali cerkveno in šolsko avtonomijo. »Srbska Zastava« trdi, da je informiral Danev o položaju rumunskega poslanca Jor-ga, ki je vložil interpelacijo o rumun-skem prebivalstvu v Srbiji. (»Srbska .Zastava« sliši menda večkrat travo rasti. — Opomba uredn.)
RUMUNSKO - BULGARSKI SPOR.
Jonescu o pogajanjih.
London, 12. Jonescu jo izjavil, da Danev še ni prejel instrukcij iz Sofije, kaj Bulgarija Rumuniji koncedira. Odgovora pričakuje od Daneva šele v ponedeljek (danes). Vendar ni rečeno, da bi še v torek ne ostal v Londonu. — Poljedelski minister Filipescu, ki se je podal v Carigrad, baje intrigtra proti Jo-nescu-u, ker pripada Filipescu vojni stranki. — Baje je kralj Karol zastavil svojo besedo, da mora Bulgarija do ponedeljka odgovoriti, če ne zavzame Rumunija Dobrudžo. — »Zeit« poroča, da je Rusija res pripravljena, da Rumu-nijo napade, ako bi slednja kaj proti Bulgariji poskusila. — Splošno pa prevladuje mnenje, da Rumuni ne bodo snedli tako vroče juhe, kakor jo kuhajo njihovi časniki.
Turško-rumunski dogovor?
Berolin, 12. »Lokalanzeiger poroča iz Carigrada: Rumunsko posebno odpo-slaništvo je. zaslišal veliki vezir. Izjavljajo, da se čez nekaj dni podpiše ofenzivna in defenzivna pogodba med Turčijo in Rumunijo.
Optimistično nazlranje v Bukarešti.
Berolin, 12. januarja. »Berliner Tag-blatt« poroča iz Bukarešte: S»oji, da se bodo v Londonu Bultjari in Rumuni naprej pogajali. Vedno bolj npnjo »udi v
ministrskih krogih, da se sporna vpre« šanja mirno rešijo.
Ruska grožnja Rumuniji.
Bukarešta, 12. januarja. Tukajšnji ruski poslanik Šebenko je obvestil osebno rumunskega ministrskega predsednika Majorescua, da smatra Rusija rumunsko želje glede na Silistrijo za upravičene, a da želi, naj Rumunija svoje želje ne predlaga v Sofiji, marveč v Peterburgu. V Bukarešti tolmačijo nastop ruskega poslanika tako, da se zavzema Rusija za Bulgarijo in da je v želji Rusije skrita tajna grožnja proti Rumuniji, če bi Rumunija proti Bulga-riji z orožjem nastopila. Ministrski predsednik Majorešcu je o obisku ruskega poslanika, takoj poročal rumun-skemu kralju.
Gospodarstvo.
g Sodarna in elektrarna v Češnjicl pri Železnikih. Sodarska zadruga v Češnjici si je zgradila v preteklem letu tik ob Sori 1 kilometer od Železnikov oddaljeno novo obratovališče z vodno močjo. Nakupila je v ta namen nekdanje Schmitove žage z vodno silo in že obstoječim jezom. Postavila je novo pritlično poslopje kot glavno delavnico z najpotrebnejšimi pripadajočimi prostori, pisarno, parilnico itd. Prejšnja neracijonelna vodna vretena za žage je nadomestila, z moderno turbino za 4 metre padca in 1400 sck. litrov, s katero izrabi 60 K. S. vodne tnoči. Vodna zgradba je razen jezu zgrajena vsa v betonu in z železnimi dvigali za zatvornice. Turbina je nameščena v prizidku h glavni delavnici, ima 160 obratov v minuti ter je zgrajena z ležečim valjem, vodi jo pa avtomatičen regulator. Svojo silo oddaja deloma z glavno jermenko na transmisijo v podstropju delavnice, deloma pa z jermenom na zamašnjaku na predležje za obrat dynamo - stroja. Delavnica ima za enkrat postavljeno samo krožno in pašno žago, kombiniran skobel-nik in vrtalni stroj ter potrebne stroje za brušenje žag in klin za skobelnik. Opremljena je potemtakem le. za razkosavanje lesa v priročne oblike za na-daljno ročno izdeljavo v sode, s katero si je do sedaj že pridobila vsled svoje solidnosti sloves na domačem in tujem trgu. Ob spodnjem koncu delavnice je postavljena še venecijanska žaga na tri kline, ki bode rezala lasten les sodarske zadruge, ki izvrši s tem vsa dela od rastočega debla pa do sodov na kolodvoru v lastni režiji. Ker rabi sodarska zadruga zase komaj polovico izrabljene moči, se je odločila z ozirom na posebno ugodno lege svoje delavnice, v neposrednji bližini vasi Češnji-ca in Studeno ter skoraj sredi pota med Železniki in Selcami porabiti ostalo moč za oddajo električnega toka. Proizvaja ga z dynamo-strojem tro-vodnega sistema za 2 X 220 voltov in 50 amperjev. Ta sila zadostuje vpošte-vaje moderna svetila za razsvetljavo vseh v omenjenim okrožju ležečih trgov in vasi, kakor tudi obrat poljedelskih in maloobrtnih strojev. Ker je oddaja elektrike takorekoč le stranski pridelek zadruge, je nastavila sodarska zadruga skrajno nizke cene za luč kakor tudi silo, tako da postane ta del njene napravo občekoristen za ves okoliš. Kako prav jc storila v tem, se jo pokazalo najboljšo že sedaj, ko ni na primer v vasi Studeno skoraj hiše, ki bi se ne priglasila za. odjemo toka. Daljnovodi so do sedaj napeljani v Železnike, Češnjico in Studeno, na Sveti večer je prvič v cerkvi v Železnikih zasijala elektrika za poizkus, sedaj pa se napeljuje električna inštalacija po hišah. Turbino z regulatorjem je dobavila tvrdka J. M. Voitli, ki je dovršila svojo nalogo mojstrsko (poizkusi so pokazali, da so garancije prekoračene), zatvornice in po večini vso stroje za obdelovanje lesa tvrdka Tonnies, električno opremo je oskrbela tvrdka A. E. G. Union, vsa clektro-inštalacijska de-ia pa Zavod za tehnične in elektrotehnične naprave v Ljubljani. Vso zgradbo je vodila sodarska zadruga v lastni režiji z domačimi delavci, tehnično-strokovna dela pa Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem. Vse stroje je prepustilo ministrstvo za javna dela kot brezobrestno posojilo, podpiral je to napravo pa tudi deželni odbor. Da jo cela. naprava danes po skrajno neugodni vremenski seziji takorekoč dovršena, gre največ zasluga energičnemu vodstvu načelstva zadruge, gotovo pa tudi oblastvom, posebno c. kr. deželni vladi, ki je oskrbela prvotno vodne meritve in c. kr. glavarstvu v Kranju, ki je s točnim poslovanjem omogočilo hitro izvršitev naprave. Natančnejše podatke o celi napravi prinesejo v kratkem še »Vijesti«, glasilo hrvatskega društva inžinira i arhitekta u Zagrebu i društva inženirjev v Ljubljani.
Naši poslanci v Dalmaciji.
Spi je t, 11. jan. 1913.
Dne 9. in 10. t. m. se je vršil v Splje-tu tečaj, prirejen od slovenskih poslancev. Prišli so kot govorniki gg. dr. Krek,v dr. Korošec in prof. Jarc. Dalje sta prišla še gg. dr. Lampe in Janez Kalan. Na vabilih za tečaj je bil podpisan voditelj pravašev v Spljetu dr. Alfirevič. Tečaj se je vršil v dvorani mestn. gledališča. Dvorana je bila obadva dneva polna poslušalcev, samih inteiijentov vseh strank, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem govornikov. Dne 9. januarja ob 5. uri otvori tečaj dr. Alfirevič in podeli besedo prof. Jarcu, ki je razložil in pojasnil »ustavo v Avstriji«. Nato je govoril dr. Korošec o »Politični izobrazbi ljudstva«. Povdarjal je izobrazbo ljudstva potom časopisja, živih besed inteligentov. Pobijal je tisto ro-doljubje, ki hodi med ljudstvo le ob času volitev, a se drugače sramuje podati svojo mehko roko žuijavi roki kmetovi. Razložil je način, po katerem se slovensko ljudstvo izobrazuje v društvih. Za dr. Korošcem je govoril dr. Krek o »Jugoslovanih v sedanjosti in v bodoče«. — Dne 10. t. m. je prvi govoril dr. Korošec »O trgovski pogodbi Avstrije z bližnjimi državami in o davkih«. Drugi je govoril Janez Kalan o abstinenci in (navduševal zbrane, naj delajo na to, da se vsaj ne pije žganje in nemško pivo in naj raje, ako že pijo, pijo domače vino. Tretji je govoril dr. Lampc o »Deželni avtonomiji«. Razložil je, kaj vse so naredili Slovenci v Kranjski deželi. V kratkem času čez 160 cest in preko 150 vodovodov. Delajo se trije projekti vodovodov, kjer se bo napeljala voda čez 100 km daleč. Razložil je dalje razne gospodarske, gospodinjske, strežniške in druge tečaje, ki jih prireja kranjski deželni odbor. Razložil je dalje misel avtonomije in želel, da se zedinijo Slovenci s Hrvati pod eno streho in z enim gospodarskim ciljem v prid svojega naroda. Za njim jc govoril Jarc, ki je podal nekaj Statistike glede slovenskega časopisja, S. K. S. Z., Orlov itd. Povedal je, da ni na Kranjskem skoro nič analfabelov in da ide vsak teden preko 50.000 komadov časopisov med kmečko ljudstvo. Zadnji govornik
Nemška diplomacija o pol žaju.
Berolin, 12. januarja. Norddeut-sche AUgemeine Ztg.«, glasilo kanclerja, piše o položaju: Skupna nota velesil, ki ima namen, da prepreči nadaljevanje vojske, je bila v načrtu v petek sestavljena. Računa se na to, da ji vsi kabineti pritrde. To je dobro znamenje, ker se upa, da se še odprta vprašanja tudi sporazumno rešijo. Če posamezni listi naglašajo, da še niso vsa nesporazumljenja rešena, prezrejo, da je v tem trenotku Evropa v glavn m vprašanju pokazala složno sv ;jo željo, da se vzdrži mir. Nota, ki se Turčiji izroči, vsebuje prijateljski, četudi resen svet in ne obsega ničesar, kar bi škodilo dobro pretehtanim koristim Turčije, ki mora računati na sopomoč velesil, če se hoče zopet ojačiti. Tudi na balkanske države so velesile neprestano spravljivo in omilovalno vplivale. Zdaj se v tem zmislu vpliva na Rumunijo in Bolgarijo, med katerima državama so nastale težkoče, ki jih upajo po diplomatičnem posredovanju rešiti.
Mednarodna demonstracija pred Dardanelami?
Magdeburg, 12. januarja. »Magde-burger Zeitung« poroča iz Londona: Velesile so se dogovorile, da če odkloni Turčija skupno posredovanje velesil, odpošljejo svoja brodovja pred Dardanele. Velesile ne bodo dovolile, da se vojska nadaljuje, ker bi nadaljevanje vojske lahko izzvalo resne zapletljaje
ALBANSKO VPRAŠANJE.
Vojn, ivlč o Skadru.
Milan, 12. januarja. »Secolo« poroča iz Londona: Črnogorski delegat Vojnovič je izjavil, da Črnagora ne more skleniti miru, č? ne dobi Skadra, ker bi so, če Skadra Črnagora ne dobi, moral kralj Nikolaj odpovedati prestolu in Črnogoro za vedno zapustiti. Albanci so sami zahtevali, naj Črnagora Skader zasede. To zahtevo podpira Rusija brezpogojno, Italija pa pogojno In b?če le Avstro-Ogrska ustvariti Veliko Albanijo.
Drugi sodijo o Italiji drugače.
Pariz, 11. januarja. Tu se od zanesljivo strani trdi, da trozveza solidarno zahteva, da črnagora ne sme Skadra dobiti. Tudi Italija se z Avstrijo sklada. — Na Dunaju trde isto.
h Mesta ln dobava mesa. Vprašanje "dobave mesa za velika mesta stopa v nov štadij. Z argentinskim mesom nismo veliko dosegli. 2e meso samona-sebi ne ugaja, na drugi strani je pa tudi večji izvoz iz Amerike otežkočen, ker je nedavno mogočni mesni trust cene za 30 do 50 odstotkov zvišal. Treba bo torej preurediti dobavo domačega mesa. Pruska vlada je pozvala vsa večja pruska mesta, da skrbe za zadostni dovoz mesa in sicer na tak način, da ga bodo konsumenti prejemali kolikor mogoče direktno iz rok producentov. Glasilo avstrijskih kmetiških zadrug piše, da je oktobra in novembra 20 velikih živinarskih organizacij in poljedelskih zbornic ponudilo nemškim mestom dobavo za več let. V vseh ponudbah se trdi, da producenti nimajo veliko od sedanjih visokih cen in da jim jc ljubši gotov, četudi nižji zaslužek. Sedanji prekupčevalci so se sami bogatili, ves odij ljudstva pa je zadel popolnoma nedolžne kmete. Nekatera mesta so z veseljem sprejela ponudbo poljedelskih organizacij in jim priskočila s preduje-mi 30 do 60 tisoč mark na pomoč. Brez dvoma pomeni tako organizovana dobava domače živine korak naprej v kočljivem gospodarskem vprašanju naših mest. Edina ugodna in gospodarsko velevažna rešitev mesnega vprašanja je: izločitev bogatih prekup-cev in tesna organizacija in povzdiga domače živinoreje. Rešitvi tega problema se morajo posvetiti naše kmetiške organizacije, kakor tudi mestne uprave same.
Cerkveni vestnik.
Letošnji pastirski list za Ijubljan-Iko škofijo. Ljubljanski knezoškof dr. A. B. Jeglič je napisal vernikom ljubljanske škofije zelo aktualen in zanimiv pastirski list, ki se sedaj bere po kranjskih cerkvah. Predmet izvajanj je človekov izvor, človek kot član družine, države in cerkve. Dotika se pa tudi drugih družabnih vprašanj in razmer, ki našo javnost interesirajo.
Dnevne novice.
-f Politični shodi. Na Vrhniki se je vršil včeraj javen shod Kmečke zveze, na katerem sta govorila poslanec Gostinčar in župan Stanovnik iz Horjula. Shod, ki je bil zelo dobro obiskan, je izrazil zaupanje Slovenski Ljudski Stranki in poslancu Gostinčar ju.
-f Slovenskohrvatske zadeve. Sestanka hrvatskoslovenskega eksekutiv-nega odbora v Opatiji so se udeležili iz Banovine: Dr. Mile Starčevič, Cezar Akačič, dr. Ivan Banjavčič in Stjepan Zagorac; iz Dalmacije: Dr. Krstelj; iz Istre dr. Laginja in prof. Spinčič; od Slovencev: clr. Šusteršič, svetnik Fon, dr. Brejc in dr. Jankovič. Delegat, za. Bosno je bil vsled bolezni zadržan, a je pristal na sklepe. Sotrudniku »Rječ-kih Novin« je ugledni pravaški politik in tajnik hrvatskoslovenske stranke prava g. Cezar Akačič izjavil nekako sledeče: Naši zaključki, ki smo jih storili v Opatiji,, razpravljajoč o po-litiškem položaju hrvatskoslovenskega naroda, so zaupni in jih ne bomo odkrili pred našimi nasprotniki. — Svojega stališča do Ogrske stranka prava ne bo premenila ter ostane slej-koprej protinagodbena opozicija, ki se z Mažari glede prevzetja vlade na temelju nagodbe ne bo dogovarjala. Kar sc pa tiče. volilnega pakta s koalicijo, se ga bo stranka prava pri bodočih volitvah držala, kandidirala bo pa v vseh okrajih, ki jih jc dosedaj zastopala. — Vesti, po katerih je dr. Medakovič grofu Berch-toldu dejal, da so pravaši v aferi »Balkan a« zelo kompromitirani, so neistinite in je po izjavi Akačičevi dr. Medakovič prepošten, da bi se spozabil do takih laži j in insinuacij. — Glede taktike hrvatskoslovenskega kluba v državnem zboru kaže g. Cezar Akačič na izjavo clr. Korošca, ki jo je ta podal v imenu kluba v proračunskem odseku, da je namreč obstrukcija na Dnnaju samo suspendirana. — O pravaški po-litki napram Srbom je imenovani pravaški politik dejal, da trdno upa, da se odslej ne Srbi ne bodo dali izrabljati proti Hrvatom, ne Hrvati proti Srbom na korist nasprotnikov.
-h Jugoslovanska Strokovna Zveza je priredila v nedeljo, dne 12. t. m. popoldne shod v Gorju. Na shodu so govorili so govorili državni in deželni poslanec vitez pl. Pogačnik, deželni poslanec P i b e r. Mo š k e r c, Stanovnik iz porij in G o 1 o b iz Pod-melca. Po shodu se je vpisalo veliko novih članov v J. S. Z.
-j- Kardinal dunajski nadškof dr. Nagi jc pred dnevi obolel na lahkem protinu. Njegovo zdravje se pa že izboljšava.
—	Tridesetletnica poštne hranilnica. Dne 11. t. m. je priredil ob tridesetletnici poštne hranilnice trgovinski minister dr. vit. pl. Schuster banket, ki so se ga udeležile najmerodajneše osebo političnih, industrijskih in finančnih krogov, med njimi tudi deželni glavar vojvodine kranjske dr. Ivan šusteršič in podpredsednik državnega zbora vitez pl. Pogačnik.
—	Stavka v Vevčah. Nekaj delavk je dobilo pretekli petek od vevškega ravnatelja pisma te-le vsebine: Povabili smo 25 prejšnjih naših delavk, ki stanujejo v občini Dobrunje, da prisostvujejo razgovoru, ki se vrši v soboto, dne 11. t. m. popoldne ob 3. uri pri do-brunjskem županu g. Korbarju. Smoter tega vabila je, dotičnim ljudem nekatera vprašanja, ki bi jih stavili v slučaju, da stopijo pri nas v službo, razjasniti in pa tudi ovreči celo vrsto napačnih mnenj, katere krožijo med ljudmi, posebno pa, kaj nameravamo z ljudmi, ki jih sprejmemo v službo. Povabili smo samo 25 delavk k temu razgovoru, in sicer zato, ker prostori, v katerih naj bi se vršil razgovor, niso dovolj veliki, da bi sprejeli večje število ljudi in pa tudi zaradi tega, ker smo mnenja, da 25 žena popolnoma zadostuje, tudi drugim, ki niso bile pri razgovoru, vsebino istega razložiti. Prosimo Vas, da pridete določeno uro osebno k razgovoru in pripomnimo že v naprej, da nam ni niti v misli pri tej priložnosti od Vas kaj takega zahtevati, kar bi Vas moglo spraviti v nasprotje v Vašimi sodelavkami. S spoštovanjem Direktion der Josefsthaler Papirfabriken. — Ker je bil namen te snubitve samo ta, da se delavstvo razcepi in tako odporna sila ubije in ker je ravnatelj Ilentschel mislil, da so vevške delavke res tako kratke pameti, in da imajo tako malo delavske časti in samozavesti, so vse demonstrativno od sestanka izostale. Pač pa so se zbrale tovarniške delavke v velikih gručah ob cesti, koder se je peljal ravnatelj Heutschel s svojim tajnikom Lešnja-kom in demonstrativno protestirale proti takim nizkim intrigam. Če misli ravnatelj na ta način to stavko razrešiti, se silno moti. Resen človek ne postopa tako. Namesto da bi pošteno stopil med zastopnike delavstva in z njimi sklenil spravo, kakor se spodobi, pa dela take očividne neumnosti. Ravno te intrige potrjujejo v delavstvu zavest in prepričanje, s kakim nevarnim in zahrbtnim človekom imajo opravka. Gorje delavstvu, če se takemu ravnatelju nasproti ne pokaže solidarnega.
—	Vevški štrajk — najdaljši v celi Avstrijil Od druge strani se nam piše: Ravnatelj vevške papirnice je minulo soboto popoldne sklical v Hrušico shod po 8 2. in povabil nekaj delavk. Ravnatelju gre namreč že zelo trda, zato je hotel na zviti način pregovoriti delavke, da bi šle na delo. Ker se mu Poljci zde trdovratni, je šel v Hrušico, meneč, da bo tam dobil kaj kalinov. Toda delavstvo je prekrižalo ta kunštni račun. Ko se je namreč ob določeni uri ravnatelj v spremstvu nekega tovarniškega uradnika-Slovenca pripeljal v Hrušico, so ga mnogoštevilni zbrani delavci sprejeli z ironičnimi živio-klici in pometali za njim vabila na. shod. Ravnatelj je zastonj pričakoval ljudi in jo kmalu na to popihal domov. Morda bo sedaj poskusil v Zavogljah, toda tam so fantje in dekleta tudi korenja-ške. Včeraj, v nedeljo, se je vršil v Polju zopet običajni delavski shod, na katerem so domači govorniki ožigosali neusmiljeno postopanje vevške družbe. Delavci hočejo slejkoprej vztrajati in se ne marajo upogniti v jarem. Tako je prav. Pripomnimo, da je vevški štrajk nekaj posebnega. Danes traja že 94 dni in bo kmalu presegel vse štrajke v naši državi. Iz podatkov, ki so nam znani, je bilo v Avstriji leta 1911 vsega skupaj 706 stavk, toda le 13 stavk je trajalo delj kot 100 dni. V papirni industriji je bilo leta 1911 vsega 15 štrajkov, toda noben ni trajal tako dolgo kot sedanji vevški. Iz teh gorostasnih primerov se vidi, kako veliko jc Leykamovi družbi na tem, da razbije skupnost vevškega delavstva in si ga zasužnji. Ob tl priliki kličemo slovensko javnost na pomoč hrabrim vevškim delavcem, ki se vztrajno bore samo za svoje dosedanje pravice.
—	Ljudski gibanje na Kranjskem.
V letu 1911. je bilo sklenjenih na Kranjskem 3118 zakonov ali 5'93 na tisoč prebivalcev. Rojenih je bilo 17.067 ali 3245 na tisoč prebivalcev; od teh je bilo mrtvorojenih 386. Umrlo pa jo jn-ed-lanskim na Kranjskem 13.010 oseb ali 24*73 na. tisoč prebivalcev. Rojenih je bilo torej 3689 več kakor pa jih je umrlo. Največ porok je bilo v prvem četrtletju (predpust), namreč 1153. v drugem četrtletju 648. v tretjem četrtletju 598 in v četrtem 719. Izmed vseh avstrijskih dežel je na Kranjskem na ti-
soč prebivalcev najmanj porok, v Bu-kovini pa največ. Glede umrljivosti je Kranjska izmed vseh avstrijskih dežel na drugem mestu. Največja umrljivost je pa v Bukovini, namreč 2645 na tisoč prebivalcev. Nižje Avstrijska pa je imela leta 1911. najmanj smrtnih slučajev, le 17-86 na tisoč prebivalcev.
—	Izgubljeno dete. Sava pri Litiji. Dne 8. t. m. se jc neznano kam izgubila triletna Angela, hčerka Janeza Kneza iz Les št. 9. Imela je le lahko spodnjo obleko. Vse iskanje je bilo doslej brezuspešno. Če jo kdo najde živo ali mrtvo, naj jo naznani takoj županstvu v Št. Lambertu.
—	Umrl je na Dunaju rud. svetnik dr. Friderik Teller, star 61 let. Pokojnik je bil znan geolog, ki je mnogo svojega dela posvetil tudi naši deželi.
—	Brzovlak Zidanmost-Zagreb prične voziti s 1. majem t. 1.
—	Restavrater pobegnil. Iz Zagreba je pobegnil restavrater hotela »Hoyal« Teodor Š p e r 1. Odnesel je obrtnikom 10.000 K.
—	Umrl je v Brodu na Savi vele-tržec Nikola B e r k o v i č, star 32 let.
—	Razpisana srednješolska mesta. Od 29. pr. m. do 10. prosinca so bili izdani sledeči razpisi: R a v n a t e 1 j s k o mesto : Budjevice (L. B. A. 31. I.). — Klasična f i 1 o 1 o g i j a): Dunaj XVI. (g. L. G. 10. II.), Dunaj (akad. g. L. G. d. 20. II.), Freudental v Šleziji (rlg. L. D. 10. II ), Pulj (g. L. G. d. 20. II.), Dunaj VII. (g. L. G. d. po možnosti tudi Ph. 15. II). — Moderna filologi-j a : J)u"aj XIII. (r. D. E. f. 30. I.), Fiir-st< • (r D. F. 10. II.), Dunaj VIII. (g I <>;. 20. II.). — Historična s k u p na: Dunaj (Mazim. g. H. 12. I.). — Prirodopisnaskupina: Fiir-stenfeld (r. Ph. m. nI. event. gz. T. 10. II.), Karolinental (Češko) (r. Ng. m. nI. 16. II.), Dunaj (Frarca-Jožefa rlg. Ch. T. 10. II.). — Prostoročno risanje: Beljak (rlg. Z. 20. II.). — S u -p 1 e n t u r e : Gablonc (rlg. L. G. po možnosti še St. 20. I.), Dunaj VI. (g. D. 15. II.), Dunaj II. (r. D. F. 9. I.), Bielice (r. H. 8 I.), Dunaj X. (r. Ng. 1. I.), Dunaj (akad. g. Ng. m. nI. 3. I.), Prosnice (r. Ng. m. nI. 16. II.). — Kratice in znaki kakor navadno.
—	Glasilo hišnih posestnikov. V Zagrebu je pričel izhajati »Vjestnik kučevlastnika«, glasilo društva hišnih posestnikov. Izhaja dvakrat na mesec.
—	Vojska na Balkanu leta 1912. 5. in 6. sešitek tega. zanimivega dela sta se nekaj zakasnila. Pojavile so se velike težkoče glede dobave pravilnih slik. Ker pričenja delo z opisovanjem vojnih opcracij, je bilo treba oskrbeti slike po risbah, oziroma fotografijah bojnih očividcev, da ne bi se pozneje pokazalo, da se slike ne vjemajo z dejstvi. To je vzrok, da sta se zakasnila 5. in 6. sešitek, ki pa izideta obenem prav zanesljivo v soboto, dne 18. januarja. Nadaljni sešitki pa bodo izšli točno v tedenskih presledkih, ker so sedaj premagane najhujše težkoče glede dobave slik in raznih prizorov iz posameznih bitk. Vsak prihodnjih sešitkov bo prinesel nekaj tozadevnih podob.
—	Ali ste se že spomnili stavkujočili v Vevčah s kakim darom? Darove pošiljajte na naslov L. Tomažič, Ljubljana, Katoliška tiskarna.
Primorske vesii.
p Kdo bo poreškl škif? Glede vesti »Tricster Tagblatta«. da, postane naslednik poreško - puljskega škofa Flappa. goriški prost clr. Findutti, bodi omenjeno, da krožijo tu že najrazličnejše kombinacije. Po eni naj bi zasedel poreško - puljslco stolico škof dr. Mahni č, po drugi pa dr. K v i -rin Bonifačič, dekan v Lušinju. Seveda so to, kakor že omenjeno, le kombinacije. Dal Bog, da bi zasedel to škofovsko stolico mož, pod katerim bi prišli tudi istrski Hrvati in Slovenci do svojih pravic vsaj v cerkvi, kjer jih po mnogih krajih dosedaj niso bili deležni. Ne zahtevamo nikakih privilegijev ali predpravic, ampak ravno-pravnosti z laškimi verniki.
p Hidroplam v avstrijski mornarici. Zrakoplovje se v vojni mornarici kaj pridno goji. Že pred dvomi leti se je ustanovila v puljski vojni luki zrakoplovna postaja, kjer se poskušajo različni tipi hidroplariov. Poskusi so že tako daleč uspeli, da vidi puljsko občinstvo že skoro vsak dan mornarične pilote v zraku krožiti nad mestom. Najnovejši na Francoskem kupljeni hi-droplani so se, kakor se čujc, še najboljše obnesli. 8 te vrste hidroplani se je mogoče tudi z morja dvigniti v zračne višine. Da so poskusi s temi hidroplani že daleč dozoreli, sta pokazala prošli teden pilota vojne mornarice fregatni poročnik Banlielcl in linijski poročnik Voseček. Oba sta se dvignila s svojima hidroplanoma z morja, ob-
krožila potem vojno luko in poletela v Keko, kjer se je nahajal isti dan poveljnik vojne mornarice admiral grof Monleccuccoli. Hidroplana sta rabila do Reke eno uro in pol. Fregatni poročnik Banfield se je s svojim hidropla-nom še isti dan vrnil v Pulj in je rabil za to pot nazaj le 50 minut. Linijski poročnik Voseček se je vrnil v Pulj šele drugi dan, ker se je morala na njegovem hidroplanu izvesti neka majhna poprava. S tem dobro uspelim poskusom so pokazali piloti vojne mornarice, da ne zaostajajo prav nič za njihovimi kolegi na suhem. Njihova naloga je seveda mnogo težja, ker je tu predpogoj, ustvariti stroj, ki se more dvigniti z morja in zopet spustiti v morje brez kakšnega, pripomočka od strani vojnih ladij. Zrakoplovno postajo vodi in nadzoruje pilot linijski poročnik Klobčaver, kateremu gre za dosedaj dosežene poskuse največ zaslug.
p Sneg v Oorici. Iz Gorice nam pišejo: V Gorici je v soboto in nedeljo zapadel precej velik sneg — velika redkost za Gorico. Po mestu je bilo vse živo, študentje in šudentke so se kepali med seboj in tudi profesorjem niso prizanesli. Opazili smo tudi nekatere sani.
p Nandni rtom in puljsko vojaštvo. Vojaška oblast je zopet dovolila vojaštvu obisk puljskega Narodneera. doma.
p V šssti činovni razred je pomaknjen ravnatelj učiteljišča, v Gorici g. Viktor B e ž e k.
Veliki novo morsko kopališče. Se* stavila se je akcijska družba z glavnico 12 milijonov kron, ki bo med Beko in Opatijo napravila novo veliko moderno kopališče.
p Cene kruhu za mesec januar v Trsru. Komisija za ureditev krušnih cen je določila z ozirom na to. da so sedanje cene moki št. 0 K 36 43, št. 2 K 36 -21 in št. 4 K 35 60, da se more prodajati kilogram kruha iz moke št. 0 po 37 vin., iz št. 2 po 36 in iz št. 4 po 35 v.
Z JUDO.
Po dnevih slave.
Bila je žena višjega častnika iil mati dveh odrastlih sinov: vse tri je odpravila v vojno. Dolgo zadrževano navdušenje za sveto stvar je prekipevalo v vseh srcih: ob slovesu ni nihče mislil nase in na. svoje ali vsaj branil se je vsak teh misli in upiral svoj pogled le v sveti cilj osvobojenja bratov. Tako je bil sloves svečan in — vsaj na videz — lahak. In nato so začele prihajati vesti o sijajnih zmagah narodnega orožja, prihajale so in dvigale du-le v sladkem ponosu in ni jih hotelo biti konca. Vse je plavalo na valovih zmagoslavne omame.
Toda žrtve — bulgarske žrtve, koliko jih je in kateri so?! Tako se je jelo oglašati v duši in plašno jc odmevalo v srcu. Uradne vesti so molčale ko grob.
Prispevali so ranjenci. Z vso dušo se je posvetila strežbi, to ji je bila uteha, to ji je dajalo moč, da je prebila ure in dneve strašne negotovosti, ki jo je dušila in ji stiskala srce.
Tedaj je prišla nejasna, a grozna vest. o bitki pri Liile Burgasu, kjer je padlo 15.000 bolgarskih vojakov. Je-li kateri njenih dragih med njimi? Nobenega glasu ni od njih, le mož ji jc pisal kratko dopisnico, ki jc romala do nje deset dni. Tedaj je bil še živ in zdrav, toda sedaj — sedaj po bitki pri Liile Burgasu?!
Izpraševala jc ranjence, a nihče ji ni vedel ničesar povedati. Tedaj pa nekega dne vendar najde ranjenca, ki je poznal njenega mlajšega sina; bila sta skupaj v istem oddelku. Predno je bil sam ranjen je videl, kako so težko-ranjenega nesli iz vrste; naslednji dan je vaški duhovnik pel molitve ob grobu, v katerem je našel pokoj njen sin in z njim več drugih vrlih tovarišev.
Ni zajokala, niti vzdihnila ni. Srce ji je za hip zastalo. Bolečina je zasadila vanj svoje strašne zobe. Nema. in s suhimi očmi je strmela v praznino, ki se jc odprla pred njo. Potem je odšla; za moža in drugega sina ni vprašala.
Naslednji dan je zopet prevzela strežbo ranjencev; neutrudna je, toda strta, oslabljena., da. se zdi. da se vsak hip zgrudi, /e štiri dni ni užila ničesar. Kaj bo, ko jo zadene še druga in tretja vest o njenih dragih?!
A to je le ena izmed sto, tisoč, de« settisoč, stotisoč mater in žena, ki sc osirotele ob vojni vihri.
Za vojnim zmagoslavjem nastopa bolečina zapuščenih.
Kaj se vse najde pri turških ujetnikih.
Nekega dne so pripeljali v Sofijo skupino turških ujetnikov. Navadno sc za take stvari občinstvo niti več no
zanima, a to skupino je pa ljudstvo obkolilo in jo s srditimi besedami spremljalo. Zvedelo se je namreč, da so pri enem teh ujetnikov našli skrbno zavito culico — ženskih ušes z uhani! Pri drugem so dobili celo zbirko človeških ušes in nosov. Straža jo hitela, da bi ljudstvo ne napadlo ujetnikov.
V vojni zblazneli.
V zgornjem nadstropju II. bolnice v Sofiji se nahaja v neki dvorani 20 vojakov; dasi niso ranjeni, je pogled naje skrajno pretresljiv: vsi so blazni. Sredi med nje je v boju padla turška granata, rj sicer ni nobenega ranila, marveč so bili le vrženi več metrov daleč. Pri tem so se jim živci tako pretresli, da so izgubili razum. Tu "edaj ali dremljejo ali pa topo zro predse; tu in tam se kateri strahotno zasmeje. Nihče ne vstrpi dalj časa ob pogledu na te nesrečnike. Za nekatere je nekaj nade, da počasi ozdravijo, za druge je vsak up zgubljen.
Turški fanatizem.
Superior lazaristov v Carigradu, o. Lobry, je dobil od prednice enega najznamenitejših francoskih samostanov v Smyrni naslednje pismo:
»Tu drhtimo v vednem strahu ... In nihče ne stori ničesar v naše varstvo. Poslušajte: Pri nas imamo slugo, ki nam služi že trideset let. On nas varje in nam je že večkrat pokazal svojo udanost; tako je dober, da celo z nami moli krščanske molitve, katerih sem ga naučila.
Predvčerajšnjim ga vprašam:
»Ej Riza! Tvrkom gre slabo v Ev-roi i, ali ne ?«
>Jako slab,, mati!«
»Kaj misliš, ali nam preti nevarnost?«
»Ako bodo Turki premagani, bodo pobili kristjane.«
»Torej se jc treba bati klanj a *.«
»Da!«
»Ako se to zgodi, nas boš branil, kaj ne?«
»Da, ako bi ne dobil nasprotnega ukaza...«
»Kaj praviš...?«
»Padišahu sem dolžan pokorščino. Toda bodite gotovi, mati, ako se kaj takega zgodi, potem vas bom otel krutega mučenja, kajti nikogar drugega roka vas ne bo zaklala nego moja ...«
»Vsekako lepa tolažba,« doda ironično sestra Mandat-Grancey.
Seveda je ta tolažba le relativna. Da pa človek razume udanega slugo, ki je pripravljen zaklati svoje gospodarje, treba vedeti, da se velika klanja na Turškem ne pojavijo nikoli spontano. Ta klanja so vedno zapovedana. In kadar taka zapoved izide od najvišje moči: sultana ali šeik-ul-islama, tedaj ni za nikogar rešitve. Grozen je turški fanatizem!
Brvaško-slovenski katoliški shod.
Iz Splita poročajo, da so se naši zastopniki dogovorili s Hrvati, da se bo vršil hrvatsko-slovenski katoliški shod v Ljubljani v drugi polovici meseca avgusta.
Telefonska in brzojavna poročila.
DANES SE STORE VAŽNI SKLEPI.
Landon, 13. januarja. Večina mirovnih delegatov, ki se je bila včeraj podala na razne izlete, se je danes vrnila v London. Od bulgarske strani sc zagotavlja, da prinese današnji dan važne odločitve. Nek balkanski delegat v Londonu je označil položaj sledeče: Balkanska zveza je popolnoma mirna. Ne želimo nadaljevanja vojske, hočemo miru, toda kakor nas rumunske grožnje ne uplašijo, tako nam turška taktika ne prizadeva skrbi. Turčija je obupana in njeno sedanje vedenje odseva položaj, v katerem se nahaja. V svojem strahu hoče uiti svoji usodi, ne z lastno močjo, ampak s pomočjo tretjega; če bi mogla, bi zanetila svetoven požar, da reši Odrin. To je zadnji dellrij velikega bolnika. Sicer pa bo danes prišlo do odločitve, ali se pogajanja nadaljujejo ali sc začne zopet vojska.
RUSIJA MOBILIZUJE DALJE.
Peterburg, 13. januarja. Raskl listi objavljajo s privoljenjem cenzure, da Rusija vsled še dalje trajajoče napetosti mednarodnega položaja vpokliče še dva rezervna letnika k zastavam.
AVSTRIJSKI CESAR MIROLJUBEN.
Berolin, 13. januarja. Nadkomisar* za Avstralijo, Sir George Reid, ki je bil nedavno pri cesarju Francu Jožefu v avdijenci, je izjavil, da mu je cesar rekel: »Dokler jaz živim, se bom prizadeval, da svetu mir ohranim.«
RUMUNSKO-BULGARSKI SPOR.
Pariz, 13. januarja. Tukajšnji ru> tnunski poslanik Lahovari je izjavil: Poročila, ki jih razpošilja o svojih pogajanjih z dr. Danevom Take Jone^
scu, so precej nepovoljna. Dr. Danev se bistvenih vprašanj ogiba, in gre kakor »mačka okoli vrele kaše«. Danev noče iti zadevi do dna. Rumunija pri svojih zahtevah vztraja. Naša armada je popolnoma pripravljena. To Bulgarija natančno ve in se bo zato prizadevala, da ne pride do resnega konflikta, ki bo postal neizogiben, ako se bo Bulgarija samo izgovarjala in zadevo zavlačevala.
London, 13. januarja. Tukajšnji politični krogi ne verujejo, da bi res prišlo do bulgarsko-rumunskega konflikta in menijo, da se bo sporna zadeva Izročila haaškemu razsodišču.
CESAR RUMUNSKEMU MINISTRSKEMU PREDSEDNIKU.
Bukarešt, 13. januarja. Tukajšnji listi trdijo, da je cesar Franc Jožef ru-munskemu ministrskemu predsedniku Majorescu poslal svoj portret z lastnoročnim pismom, v katerem mu čestita, da je s svojo modro politiko preprečil evropsko konflagracijo in ga zagotavlja, da bo Avstrija Rumunijo vedno podpirala.
Dunaj, 13. januarja. Naš korespon-dent je pri rumunskem poslaniku izvedel, da označena vest rumunskih listov ni avtentična.
BOJEVIT GOVOR FRANCOSKEGA ADMIRALA.
Toulon, 13. januarja. Ob priliki pogreba 8 žrtev eksplozije na ladji »Mas-sena« je admiral Jonquičres v svojem govoru med drugim dejal, da bi vsak hip lahko udarila ura, ko bodo i živeči morali žrtvovati življenje za čast, moč in sigurnost Francije.
RUSIJA DEMENTIRA.
Peterburg, 13. januarja. V zunanjem ministrstvu se vse vesti glede angleškega dogovora glede razdelitve Male Azije in invazije Armenije od strani ruskih čet odločno dementirajo.
VILJEM IN VIKTOR EMANUEL.
Berolin, 13. januarja. Iz Rima javljajo, da sc snideta tekom marca mašeča nemški cesar Viljem in italijanski Kralj Vittorio Emanuele v Genovi ob priliki običajnega Viljemovega. potovanja na Krf.
AVSTRIJA IN NEMČIJA SVETUJETA TURČIJI ODJENLJIVOST.
Carigrad, 13. januarja. Avstrijski in nemški poslanik sta včeraj obiskala turškega ministra za zunanje zadeve Norandunghiana ter ga obvestila o besedilu kolektivne note velesil, ki svetuje Turčiji odjenljivost. Poslanika sta stališče velesil tolmačila in storila od svoje strani vse, da Turčija odneha od svojega nespravljivega stališča. Upati je, da Turčija, ki se je bojda zanašala na Avstrijo in Rumunijo, po tem koraku uvidi, da so njena pričakovanja brez podlage. Noradunghian je o koraku poslanikov obvestil velikega vezirja.
NOTA SE IZROČI TURČIJI ŽE DANES?
Berolin, 13, januarja. Tukajšnji diplo-matični krogi izjavljajo, da izroče velesile kolektivno noto Turčiji že danes.
VPRAŠANJE EGIPTA OFICIELNO IZPROŽENO.
London, 13. januarja. Angleška vlada je prijateljsko obvestila kabinete velesil, da ima namen Egipt proglasiti za angleško kolonijo.
ZOPER ČETAŠE.
Berolin, 13. januarja. »Norddeutsche AUgemeine Zeitung« poroča glede grozodejstev četašev, da je general Savov dne 17. decembra z armadnim poveljem energično poskrbel za imetje, življenje in čast mohamedanskega prebivalstva. Oblasti v tem oziru res strogo postopajo, ne da bi bile mogle dozdaj zločinom četašev storiti docela konec.
GRKI TUDI SKRBIJO ZASE.
Carigrad, 13. januarja. Ekumenski pa-triarhat je imenoval komisijo, ki ima za poslaniško reunijo in za mirovno konferenco v Londonu izdelati spomenico, kake naj se imajo varovati pravice grškega prebivalstva v krajih, ki so jih osvojili Bulgari in Srbi.
SRBSKE BOMBE V SAVI.
Dunaj, 13. januarja. »Fremdenblattu« javljajo iz Sarajeva, da so blizu Brčkc potegnili ribiči iz Save zaboj, v katerem je bilo 16 srbskih bomb, ki jih rabijo srbski četaši. Uvedli so preiskavo, da razjasnijo tajinstveno zadevo,
AVSTRIJA JE KRŠILA NEVTRALNOST ?
Trst, 13. januarja. »Edinosti« se poroča z Dunaja: Politični krogi trd£, da so avstrijske ladje vtihotapile v Albanijo mnogo tisoč pušk belgijskega izdelka. Baje se oborožuje z njimi vse albansko prebivalstvo.
GRŠKE IZGBUE.
Solun, 13. januarja. Turki trdč, da so imeli Grki pri Janini in Bizani do 7000 mrtvih in ranjenih.
POVRATEK SRBSKIH ČET PREKO
4	REKE.
Dunaj, 13. januarja. V nekaterih krogih zatrjujejo, da se bodo srbske čete iz Drača, ko ga zapuste, na avstrijskih ladjah prepeljale na Reko, od koder se vrnejo po železnici v Srbijo. To pot morajo baje zato voliti, ker so albanski predeli tako zasneženi, da Srbi ne morejo domov, dasi je tudi takrat snežilo, ko so se v Drač podali.
ODLOČILEN NAPAD NA SKADER ?
Bar, 13. januarja. Poročevalec »Pic-cola>< poroča svojemu listu, da se pripravlja skupen črnogorsko-srbski napad na Skader. Poročevalec potrja vest, da je kralj Nikolaj pred poldrugim mesecem pomoč Srbov odklonil. (To je »Slovencev« poročevalec prvi sporočil. — Opomba ur.) Razmerje med Srbi in Črnogorci ni bilo posebno prijateljsko. Zdaj pa je drugače in Srbi Črnogorcem odločilno pred Skadrom pomagajo.
POLOŽAJ V ODRINU.
Belgrad, 13. januarja. »Politika« poroča, da se je zadnji dni število beguncev iz Odrina znatno pomnožilo. Ker se je izvedelo, da Turki prebivalce nalašč iz mesta izpuščajo, da bi imela garnizija več hrane, so oblegcvalci izdali povelje, da morajo vse begunce zavrnili. V mestu se vrše spopadi med prebivalci in vojaki. Hrane v mestu primanjkuje, vendar se še vedno dele majhne porcije.
IZPAD TURKOV IZ ODRINA?
Belgrad, 13. januarja. Po privatnih vesteh so Turki poskušali prošlo sredo izpad iz Odrina, a so bili od Srbov z velikimi izgubami odbiti.
ZADOŠČENJE ZA PROHASKO ODLOŽENO.
Belgrad, 13. januarja. Na željo avstro-ogrskega poslanika Ugrona se je slovesno razobešenje avstro-ogrske zastave v Pri-zrenu preložilo od 13. na 15., v Mitrovici pa na 16. januarja.
NOVICE IZ BELGRADA.
Belgrad, 13. januarja. Prestolonaslednik princ Aleksander se povrne iz Skoplja v Belgrad šele po končani vojski, Tedaj bo marširal v Belgrad slovesno na čelu vseh generalov. — Za časa božičnih praznikov so se mnogim častnikom in polovici moštva III. poziva dovolili dopusti.
SRBSKE ČETE NISO ODREZANE OD DOMOVINE.
Belgrad, 13. januarja. Vesti dunajskih listov, da so srbske čete v albanskem Pri-morju odrezane od domovine, se tu označujejo kot neislinite. Vse srbske čete so medseboj v kontaktu, albansko prebivalstvo pa je slejkoprej mirno. Eventualni upor bi se energično udušil. Ali se bodo srbske čete iz Drača vrnile po kopnem ali po morju, to je še negotovo, Neistinite so vesti, da bi med srbsko armado izbruhnil upor, ako bi morala Drač zapustiti. Srbska armada se bo uklonila vsakemu povelju,
SRBSKI NOVINCI.
Belgrad, 13. januarja. Prihodnje nedelje so pozvani pod orožje vsi rekruti od leta 1912.
NEMŠKI TRGOVCI V SRBIJI.
Belgrad, 13. januarja. Velika skupina nemških trgovcev potuje v Belgrad, Skop-lje in Bitolj proučevat trgovske razmere v novocsvobojenih krajih.
BORZA SLABA.
Dunaj, 13. januarja. Vsled neraz-jasnjenega političnega položaja je predborza poslovala jako rezervirano.
XXX IZ ZBORNICE.
Dunaj, 13. januarja. Tu se je vršilo predposvetovanje načelnikov strank o malem finančnem načrtu, katerega sc je udeležil finančni minister Zaleski.
AVDIJENCA PRI CESARJU.
Dunaj, 13. januarja. Cesar je sprejel v avdijenci šefa generalnega štaba Conrada.
TRŽAŠKI NAMESTNIK.
Trst, 13. januarja. Cesarski namestnik princ Hohenlohe je v službenih zadevah odpotoval na Dunaj.
LOBKOVIC O SPRAVI ČEHOV Z NEMCI.
Praga, 13. januarja. Češki višji deležni maršal knez Lobkovic je izjavil, da če so se tudi spravna pogajanja Čehov in Nemcev lani poleti prekinila, ko se je sodilo, da se sprava posreči, se zdaj zopet upa, da se bodo pogajanja nadaljevala in izvedla.
ČEHI IN SPRAVNA POGAJANJA.
Pardubice, 13. januarja. Glasilo poslanca dr. Kornerja »Podripan« izjav-jla, da je zveza čeških deželnih poslancev sklenila, da naj se spravna pogajanja nadaljujejo, a predno sc prično pogajati, mora vlada določno izjaviti, kako stališče zavzema glede na Hohcn-
b trgerjev jezikovni odlok. Vlada mora, predno sc začno Nemci in Čehi zopet pogajati, zavzeti jasno stališče v vseh točkah, zaradi katerih so se lani pogajanja prekinila.
BUKOVINSKI DEŽELNI ZBOR.
Černovice, 13. januarja. Bukovim ski deželni zbor je po dolgi razpravi z veliko večino sprejel predlog o sanaciji bukovinskih kmečkih zadrug.
XXX
ODSTOP FRANCOSKEGA VOJNEGA
MINISTRA.
Pariz, 13. januarja. Francoski vojni minister Millerand je podpolkovnika Paty de Clama, ki je bil leta 1900 iz armade izključen, sprejel kot polkovnika v francosko deželno brambo in se v slučaju vojske prideli železniški službi v Parizu. Judje, ki na Francoskem še vedno vladajo, se zato na Milleran-da strašno togote. Paty de Clam je bil vojaški preiskovalni sodnik v znani zadevi judovskega vohuna Dreyfusa in je vodil preiskavo strogo nepristansko. Judje so napeli vse sile in moči, da bi bil že obsojeni Dreyfus oproščen, končno je judovski vpliv in denar zmagal, Dreyfusu so njegovo kazen izpregleda-li, na pritisk judov je pa general Gal-lifet vpokojil Paty de Clama. Ker so zdaj proti Millerandu zagnali judje strašen hrup, je dne 11. t. m. podal Millerand svojo demisiio. Francoski ministrski svet se je z Millerandovo demisijo temeljito bavil. Poljedelski minister Pams je grajal, ker je Millerand Paty de Clama reaktiviral, ju-stični minister Briand je pa želel, da naj Millerand osobito glede na sedanji zunanji položaj ne odstopi. Položaj vla- i: de je nekoliko težaven, ker so judje proti Millerandu mobilizirali republikansko večino in dobi lahko vlada nezaupnico, če se za Milleranda zavzame. Če Millerand dejansko odstopi, pridejo kot njegovi nasledniki v poštev kolonialni minister Lebrun, general Da-made in general Joffres.
NOVI FRANCOSKI VOJNI MINISTER.
Pariz, 13. januarja. Za naslednika odstopivšega vojnega ministra Milleranda je imenovan Lebrun.
XXX
SVOJEGA SVAKA UMORIL.
Trst, 13. januarja. V Dinjanu jc kmet A. Vitasovic zvabil v svojo hišo svojega svaka Benjamina Dikočiča ter ga pogostil, ponoči jc pa spečega svaka ustrelil, da bi tako dobil dedščino po stari materi. Morilec se je sam javil oblasti, češ, da je pijanega svaka ustrelil v silobranu, žena Vitasovičeva, ki je bila priča umora, je pa pri sodišču povedala resnico.
ROPARSKI NAPAD NA POŠTO V ITALIJI.
Trapani, 13. januarja. V bližini mesta so 4 maskirani roparji napadli poštni voz in oropali 1000 lir ter druge dragocenosti, nato se pa od potnikov prijazno poslovili.
VELIKANSKA DEFRAVDACIJA.
Sosnovice, 13. januarja. Od tu je zbežal blagajnik Cvileckij, ki je pone-veril 1 milijon rubljev.
HUDE POSLEDICE PIJANČEVANJA.
Dunaj, 13. januarja. Včeraj je v 10. okraju pomožni delavec Brunner povabil k sebi svoja prijatelja Ilaumerja in Nesperja, da so pili. Navlekli so se piva in žganja in je dali celo trem nezakonskim otrokom Brunnerjevim. Toda vsi so postali nezavestni in sta mati otrok Ana Goli in Haumer v bolnišnici umrla, ostali pa še leže nezavestni.
VELEZLOčINEC.
Berolin, 13. januarja. Oni hlapec
Schon, ki je umoril posestnika Kalissa in vso njegovo družino, je že osem let od oblasti zasledovani Avgust Sterni-ckel, ki ima že 8 umorov na vesti, med temi tudi umor enega orožnika.
SNEG V BENETKAH.
Benetke, 13. januarja. Tu je daned zapadel sneg.
VELIK POŽAR.
Monza, 13. januarja. Tu je zgorel parnil mlin firme »Bardione«. Škoda znaša 400.000 lir.
POMNOŽITEV NAŠEGA ZRAČNEGA BRODOVJA.
»Neue Freie Presse« poroča, da so izroči do konca meseca februarja naši vojni upravi 70 novih aeroplanov. Mornariški zrakoplovni oddelek je že dobil 4 hidtoplane, ki se že nahajajo v Pulju.
NOVI SEKČNI NAČELNIK V BOSNI.
Ravnatelj finančnega oddelka bo-senske vlade, dvorni svetnik pl. Prile-szky in načelnik šolskega oddelka dvorni svetnik Paul sta imenovana za sekčna načelnika.

Štajerske novice.
S »Velelzdajnlk«. Braslovče: Pred mesecem je pisal »Slovenski Narod« in »Narodni list« notico, ki se pa prav malo strinja z resnico. Poročamo, da pešec c. in kr. 87. pešpolka Jožef Roj-nik , nekdanji mestni organist v Škof-ji Loki sploh v oni nemčurski gostilni pri »Jelenu« na Polzeli niti bil ni, torej je tudi bilo obdolženje veleizdaje popolnoma izmišljeno. Dosti žalostno je, da se niso mogli spraviti nad drugega, kakor nad ubogega vojaka. Omenjeni je bil res zaradi obdolženja 25 dni v preiskavi, a ga je c. kr. garnizij-sko sodišče spoznalo za nedolžnega in ga popolnoma oprostilo. Dobro bi bilo, da bi se tem nemčurjem malo pristri-glo jezik, da bi drugič ne bili povsod zraven, kjer jih ni treba.
š Strašno dejanje zblaznele matere. V Gradcu sta se ondotnega plesa drž. uslužbencev v soboto udeležila paz-znik v karlavski jetnišnici Lindič in njegova žena. Žena je moža ves čas mučila z ljubosumnostjo. Včeraj opoldne sta se zopet skregala. Ob 2. uri popoldne je šel mož v spalnico, žena jc pa nakrat vzela svojega štiriletnega sinčka Franceta in dve leti staro hčerko Mici, poljubila v kuhinji stoječo hči Julijo ter šla na hodnik ter skočila z obema otrokoma iz drugega nadstropja na dvorišče. Mati in sinček France sta bila takoj mrtva, hčerka Mici je pa obležala nevarno ranjena, nezavestna. 12 let stari sinček Lindiče-vih, Janez, je bil pa med tem, ko je doma mati izvršila strašen umor in samoumor, na drsališču. Baje je nesrečna žena svoje dejanje izvršila v blaznosti. Svojega moža je brez povoda mučila z ljubosumnostjo.
š Dijak se je obesil. V nekem gra-Škem hotelu se je obesil 1. 1892. na Vranskem rojeni dijak Ludovik T e r t -n i k. Vzrok samomora ni znan.
š Sestra vlomtlčeva — vlomilka v cerkv?ne nabiralnike. Zadnji čas jc bilo vlomljeno v raznih cerkvah v okraju Voitsberg v cerkvene nabiralnike. Sedaj so dognali, da je vse vlome izvršila Ivana O c v i r k iz Petrovč pri Celju, katero že od leta 1909. iščejo po tiralici. Ivana Ocvirk je sestra glasovi-tega vlomilca Ocvirka, katerega je pred leti neki trgovec v Grathornu ustrelil.
š Iz šolske službe. Imenovan je de-finitivni učitelj pri Novi cerkvi blizu Ptuja Jožef Klaclnik za učitelja v Sevnici; prestavljen je deflnitivni učitelj in vodja v Pernicah Karol Vollmaier v Špital pod Semeringom.
š Z bajonetom. Teharje pri Celju: V Škrubejevi gostilni sc je te dni vršila plesna zabava, na kateri je bil navzoč tudi vojak - domobranec Ratej iz Celja. Začel je razsajati in ko ga je hotel gostilničar pomiriti, mu je zagnal bajonet do ročaja v hrbet in ga smrtno-nevarno ranil.
š Podraženje vina v Gradcu. Zadruge gostilničarjev in pivničarjev v Gradcu in okolici so z novim letom zvišale ceno vinu v gostilniških, oziroma pivniških prostorih na 1 K 12 vin. za liter. Podraženje utemeljujejo z večjimi obratnimi stroški in nakupnimi cenami.
Milanske novice.
lj Seja S. K. S. Z. se vrši danes ob 8. uri v Ljudskem Domu.
lj Jutri, v torek točno ob pol 8. uri zvečer bo v veliki-dvorani »Uniona« skioptično predavanje z najnovejšimi slikami z Balkana. Kdor hoče videti res nekaj zanimivega, naj pride jutri zvečer v »Union«. Vstopnina: sedeži prve vrste 60 vin., druge vrste 40 vin., stojišča 10 vin.
lj Na oklicih so: stotnik Otokar Adam z Bogumilo Vlach; Janez Mav-sar, sprevodnik, s Frančiško Kuralt; Franc Bakšič, kurjač drž. žel., s Pavlo Kurnik; Maksimiljan Podkrajšek, c. kr. poštar, z Martino Jonke, prodajalko; Ivan Kavčič, žel. čuvaj, z Jožefo Zagravnik, delavko v tobačni tovarni; Ivan Bricelj, posestnik, s Terezijo Slap-ničar; Luka Južna, mizar, z Ano Br-dajs; Blaž Podbevšek, poštni sluga, z Jožefo Jerina, šiviljo; nadalje Matija Maček z Rozalijo Tekauc; Pleško Matija, sukaČ, z Alojzijo Strehi.
— Iz zavoda Cesar Franc Jožefa v Ljubljani. Zdravstveno stanje g. Ign. Šaleharja, svetnika in župnika v pokoju ter duhovnega oskrbnika v zavodu Cesar Franc Jožefa v Ljubljani se ni nič izboljšalo. Dne 22. novembra leta 1912 jc na nagloma za smrt zbolel. Prve dni bolezni je bilo vsak čas pričakovati smrti. Bog mu je pa podaljšal trpljenje, zato se vsem duhovnim sobratom, prijateljem in znancem prav toplo pripora v mofitov.
lj Is gledališke pisarne. Jutri, v torek se ponovi za par abonente velika ljudska opera »Naskok na mlin«; ta te-
den se vprizori tudi opera »Hoffman-nove pripovedke« in veseloigra »Char-leyeva teta«; za nedeljo nam je obljubila gostovanje primadona zagrebškega deželnega gledališča naša rojakinja godč. Koroščeva. Pela bo Sento v »Večnem mornarju«.
lj Božičnica, ki sta jo priredila Sentpetersko prosvetno društvo in Vin-cencijeva družba, je lepo uspela. Okrog 60 otrok je prejelo ali obutev, ali obleko in druge potrebščino. Da jc bilo mogočo obdarovati toliko otrok, je v prvi vrsti zasluga cenjenih dam gg. dr. Podobnikove, Potnikove, černičeve, Sedmako-ve, Jenkotove in gdč. Repovševe, ki so marljivo nabirale denarne prispevke; istotako smo dolžni zalivalo vsem darovalcem lepih dobitkov in denarnih prispevkov. Revna, a poštena šontpeter-ska. mladina jim bo ohranila hvaležno srce Zahvalimo se posebno g. kanoniku dr. Grudnu, ki je iz posebno prijaznosti prevzel nagovor in predsedniku šentneterske Vincencijeve družbe g. župniku Petriču za velikodušno podporo. Vsem ki ste pomagali vzradostiti naše malčke, isrena hvala!
lj Božičnica katoliškega mladeni-škega društva, ki je bila v nedeljo, dne 5. t. m., v Rokodelskem domu, je v vsakem "oziru prav lepo uspela. Številna udeležba jc pričala, 4a ie našemu občinstvu posebno pri srcu napredek mladine. Kdor šo ni bil zavzet za delovanje v korist in napredek delavske, obrtne in trgovsko mladine, morali so ga prepričati o potrebi vsestranskega vzgojnega delovanja med mladino konkretni zgledi, ki jih jc v svojem nagovoru navajal društveni predsednik, vč. gospod Alojzij Stroj, iz kroniko katoliškega mladeniškega društva. Govornik se je hvaležno spominjal vseh dobrotnikov, ki društvu pomagajo z gmotno podporo, zlasti pa je z iskrenimi besedami priznanja in hvaležnosti omenjal vzgojnega in poučnega dola. ki ga izvršuje naša inteligenca v mladeniškem društvu. Spored se je prav lepo in točno izvršil. Mladi pevci so zapeli pod vodstvom vč. gospoda Ivana Tomaži-ča, kateheta uršulinske ljudske in meščanske šole, več zborov, društveni tamburaši so v veliko zadovoljnost občinstva ugarjali nekatere tamburaške zbore, dva člana sta prav dobro zapela kuplet »Dva čevljarska vajenca« in obe igri »Ob gozdnem znamenju« in »Oblaka narodi človeka« sta pokazali, da so se igralci jako vestno trudili in da so nekateri mod njimi, zlasti A. Peterlin, dosegli prav lepo spretnost. — Prijatelji in člani smejo biti z vspehom bo-žičnico prav zadovoljni.
lj Društvo deželnih uslužbencev je imelo včeraj občni zbor. Za predsednika je bil izvoljen g. J o g 1 i č.
lj Več članov obrtniške bolniška blagajne prosi odbor, naj pojasni, v kaki smori se je razvilo denarno stanje blagajne pod sedanjim blagajništvom g. F. B r e s k v a r j a. Upamo, da bo odbor to takoj storil, ker smo prepričani, da bodo člani poročila gotovo veseli.
lj V deželnih dobrodelnih zavodih v Ljubljani je bilo v letu 1912. oskrbovanih 11.441 bolnikov in sicer jih je bilo §prejetih v deželno bolnišnico 10.349. Od teh je bilo sprejetih na medicinski oddelok 2705, na kirurgični oddelek I. 2091, na kirurgični oddelek II. 1582, na okulistični oddelek 1865, na dermatolo-gični oddelek 1102, na infekcijski oddelek 104, na opazovalni oddelek 188, na ginekološki oddelek 759, v deželno porodnišnico 599. V deželni porodnišnici je bilo 253 zakonskih in 232 nezakonskih mater, rojenih jc bilo 485 otrok, od teh 260 moških in 255 ženskih otrok, ter 44 mrtvorojenih otrok. V otroški bolnici je bilo na deželni račun oskrbovanih 106 otrok, v blaznici na Studencu 274 oseb, v deželni blaznici hiralnice 24, v hiralnici sv. Jožefa na deželni račun 89. — Umrlo je v deželni bolnici 475 in v hiralnici pri sv. Jožefu pa 45 bolnikov.
lj Poročil se je tržni nadzornik g. Adolf Ribnikar z gdč. Katinko Seunig, hčerko posestnice.
lj Nagla smrt. Včeraj dopoldne je v svojem stanovanju nagloma umrl uslužbenec električne cestne železnice Ignacij Ž n i d a r š i č, rodom iz Sv. Nikolaja v celjski okolici. Policijska komisija je konstatovala, da ga je zadela srčna kap ter odredila, da so njegovo truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
lj Zaradi prepovedanega povratka
je bil v soboto aretiran slaboglasni Iv. Ježek, rojen lota 1879. v Savljah. Izročili so ga pristojnemu sodišču.
lj Občinstvu v svarilo. V zadnjem času so se primerili pri poslopjih, katere straži vojaška straža, dogodki, iz katerih je razvidno, da občinstvo tem stražam ne pripisuje tistega pomena in tiste važnosti, ki jo v resnici imajo. Ker pa ima taka brezbrižnost lahko nodo-gledne posledicc, sc občinstvo v svrho
preprečenja nesreč opozarja, da jo vsa- | ko približanje k zastraženim smodniš-nicam na ljubljanskem polju oziroma na gradu nodopustno in nevarno; zlasti je treba na poziv nemudoma obstati, ker sicer straža lahko strelja.
Razne sivori.
Obravnava bivšega dunajskega župana Neumayerja proti Schuhmierju sc ho vršila sredi februarja.
Triniili jonsko p me ver j en je. V
Draždanih aretirani notar dr. Bceker je poneveril 3 milijone mark.
Požara v palači cesarja Viljema in v palači bavarskega prineregenta. V
novi cesarski palači v Potsdamu, kjer stanuje nemški cesar Viljem, je v soboto, dne 11. t. m., izbruhnil požar, ki je uničil lesena tla in del strehe. Cesar Viljem si je sam ogledal gašenje. Več ognjegascev je bilo ranjenih. Ob četrt na 5 zjutraj, dne 11. t. m., so se pa v palači Wittelsbah v Monakovem, kjer zdaj stanuje bavarski princ regent Ljudevit, vnele v garderobi saje. Požar so hitro pogasili.
Trikratni umor v berolinski okolij. Dognali so, da je zaprti roparski morilec Schon prav za prav Avguštin Sternickel, zloglasni ropar in požiga-lec, ki ga oblasti že več let iščejo. V Sleziji je Schon - Sternickel svojčas umoril rodbino nekoga mlinarja in mlin zažgal in ima na vesti še colo vr-sto drugih hudodelstev.
Boj z roparji v NiW Yorku. »Lo-kalanzciger« poroča iz New Vorka: Ob
bolem dnovu so v eni najživahncjših ulic v Now Yorku roparji pobili na tla nekega blagajniškega slugo. Policisti, ki so se v bližini nahajali, so streljali na roparje, ki so streljali na policijo nazaj. Vnel se je pravcati boj. Enega roparja je policij^ aretirala, en policist je nevarno ranjen.
Župan, ki je poneveril 100.000 K. Zaprli so župana v Horbacliu, ker je poneveril 100.000 kron.
Nova ekspedicija na južni tečaj. Znani polarski preiskovalec Shakleton pripravlja novo ekspedicijo, s katero hoče odpotovati na južni tečaj.
Učenjak utonil. V Benetkah je utonil znani fizik in meteorolog Otto-rino Luxardo.
Strašna ljubezenska žaloigra. Vi Hagendingu, Lorena, jo iz sovraštva in iz ljubosumnosti napadel laški delavec Cocondio svojega hišnega gospodarja, kateremu jo z nožem iztaknil obe očesi in ga z nožem strašno razmesaril. Laški lump je pobegnil.
Kmečki upor v Carballinu. V Car ballinu jo suša uničila poljske pridelke. Kmetje, ki stradajo, so vprizorili upor. S kamni so pobili občinski hiši vsa okna, vlomili so v kleti in oplenili žitne zaloge. Tudi v sosednjih vaseh so vso opustošili.
Vtopljena torpedovka. Iz Kiela se poroča, da se je potopila neka torpe-dovka. Trije možje so utonili.
Zopet velikanska nesreča na morju. Hamburški parnik Roland je zadel v danski parnik Axel. Roland se je takoj potopil, kapitana in štiri mornarje so rešili, pet mornarjev jo pa utonilo.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem pretužno vest, da je dne 9. prosinca 1913 zjutraj ob polu 5. uri v Arco na Tirolskem v starosti 26. let po daljši jako mučni bolezni, prejemši svetstva za umirajoče mirno v Gospodu zaspala naša iskreno ljubljena, nepozabna nam soproga, oziroma mati in hčerka, gospa
Fani Seunig roj. Vidali
posestnika in trgovca soproga
Pogreb predrage rajnice bo v torek, dne 14. t. m., popoldne ob pol 3. uri iz cerkve Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu, kjer bo položeno v rodbinsko rakev k večnemu počitku.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi Marijinega Oznanenja.
Predrago rajnico priporočamo v molitev in blag spomin.
V Ljubljani, dne 12. prosinca 1913.
Frančiška in Franc Vidali
starši.
Karol Seunig
soprog.
Karol, Verca, Stanko, Josip, Marjan, Vital
otroci.

Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da jc naš iskreno ljubljeni in srčno dobri soprog, oziroma oče, stari oče, brat, tast in stric, gospod
Valentin Turk
zasebnik
danes zjutraj ob 1. uri po dolgotrajni in zelo niučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, v starosti 74 let, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnika bo v torek dne 14. januarja ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti v Novem kotu na pokopališče k sv. Roku v Stari kot.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Predragega rajnika priporočamo v blag spomin in molitev. Novi kot, dne 12. januarja 1913.
Elizabeta Turk, soproga.
Franc Turk, trgovec in posestnik, ing, Jakob Turk, ravnatelj kem. pre-
izkuSevaliSCu, Valentin Turk, trgovec in posestnik, sinovi.
2Uari|a Hudolin, roj. Turk, Terezija Knavs, roj. 'turk, Antica Turk,
hčere.
Katl Turk, roi. Pakiž, Mari|a Tnrk, roj. Bartl, Dorica Turk, roj. Pakiž, sinahe.
Pavel Turk, gostilničar in posestnik, Jakob Turk, posestnik, Blaž Turk, trgovec, Franc Turk, posestnik,
bratje.
Lenka ffliheiič, roj. Turk, sestra.
Ivan Hudolin, trgovec in posestnik, Ivan Knavs, trgovec in posestnik,
zetje.
Svak, svakinje, vnuki in vnukinje.
Interpelacija
poslanca Gostinčarja in tovarišev do skscelence justičnega ministra v za« devi konfiskacije »Slovenca«.
C. kr. državno pravdništvo v Ljubljani je dne 17. decembra 1912 zaplenilo dnevnik »Slovenec« radi sledeče notice:
— Dogodki v Vevčah. Iz Vevč se nam piše: Ravnatelj je pozval 8 delavcev na delo, ki so vabilo sprejeli in res v ponedeljek zjutraj hoteli v tovarno. Pred tovarno pa je bila že od pol petih zjutraj zbrano veliko število delavstva, ki se ga jc nabralo polagoma do 400- da zapro vhod v tovarno. Delavski kor-don jc bil tako silen, tla ga ni bilo moč prodreti in sc je moralo tistih 8 stavko-kazov vrniti domov, nakar so odšli obenem z drugimi delavci v Zalog po premog, ki ga je nabavil zanje deželni odbor kranjski. Po posredovanju komisarja, je ravnatelj, ki se doslej ni maral pogajati z delavskim odborom, sprejel zastopnike delavstva in ponudil delo vsem, če dovolijo, da odpusti kakih 30 delavcev, ki si jih bo sam izbral. Delavstvo je odbilo pogoje ravnateljeve in vztraj- neomajeno na stališču, da se morajo \ sprejeti vsi dosedanji delavci in pod istimi pogoji. Sploh pa je ravnateljev pogoj samo slepilo in vaba, kajti v resnici namerava on sploh vse starejše delavce vreči na cesto in jih nadomestiti z novimi, ki bi jih potem ustrojil popolnoma po volji tovarne. Ljudje se tega zavedajo, zato so solidarni ia hočejo vstrajati še vnaprej, da zmaga njihova pravična stvar. Orožnikov je bilo včeraj vse polno, a dokler je bil navzoč vladni komisar, niso stresali svojih navad, pač pa so se zvečer ob peti uri razburili. Vladni komisar je bil na drugi strani tvornice, orožniki so pa med tem nastopili. — Neki orožnik je delavko Frančiško Habič iz Sostra, ki je bolna v nogah, vrgel na tla in jo štirikrat s puškinim kopitom sunil. Pripomnimo, da so bile delavke čisto mirne, a kljub temu so jih orožniki napadli in podili čez travnike. S puškinim kopitom so bile udarjene: Marija Erbežnik, Justina Trtnik in delavec Franc Klešnik. Danes zjutraj se je delavstvo zbralo zgodaj zjutraj pred tvornico. Orožniki so jih pričeli preganjati in sicer do Plevnikove gostilnp. Ravnatelj je pa hodil po hišah in klical ljudi, pa ko-mandiral orožnikom, češ, da premalo odločno nastopajo proti delavstvu. Pričakujemo da radi takega kritikovanja ifi umešavanja dvigne državno pravdništvo proti ravnatelju preiskavo. Menda je take besede ravnateljeve čul gospod ritmojster.
Ker so v notici samo dejstva, ki so se dogodila, vprašajo podpisani:
Je li ekšcelenca pripravljen, povedati vzroke, zakaj se je omenjena notica v »Slovencu« zaplenila?
Je li ekšcelenca voljan, da pouči c. kr. državno pravdništvo v Ljubljani, kdaj so zaplembe dopuščene?
Dunaj, 19. decembra 1912.
Gostinčar, Korošec, Sesardič, Krek, Jarc, Povše, Dubilič, Roškar, Pišek, Demšar, Perič, Hladnik, Jaklič, Grafen-auer, Verstovšek.
Darovi.
Darovi za balkanski odsek »Apostolstva sv. Cirila in Metoda«.
VI. izkaz.
Župnija Dob 11 K 50 vin. — Marijina družba fla 'lomcu 30 K. — Marijina družba na Krki (III. zbirka) 2 K 60 vin. — M. Plevel, Dunaj, 6 K. — Dunajske Slovenke 11 K. — F. Lešnik, Fram, 10 K.
—	Župnija Ježica 15 K. — Rodbina Vodošck 15 K.
—	A. Jarunik 5 K. — F. Zorko in J. Klemenčič 10 K. — Župnija Smlednik 106 K. — Gornjerad-goriska dekliška zveza 10 K. — Kaplan F. Rampre 3 K. — Marijina družba Sv. Jakob ob Savi 10 K.
—	Župnija Žalina 98 K. — Kaplan F. Perko 20 K.
—	Skupno 363 K 10 vin. — I.—V. izkaz 4550 K 50 vin., torej vsega skupaj 4913 K 60 vin.
Posteljnino, obleko in perilo so darovali:
Gospa dr. Papež, ga. Remec, ga. Mikuž, J. Ogrin. Golob, T. Kernc. uršulinski samostan, Fr. Ks Souvan, L. Čadež, Lcnassi in Gerkman, F. Ka-dilnik, N. Čadcž (1 K I, A. Očakar, A. Skala, E. Mrak, M. Kapler, M. Milavcc, M. Bartel, G. Droli (1 KI iz Ljubljane. — Katarina Kikelj (nabrala mnogo perila in 4 K 10 vin,), M, Sodja, A. Torkar, M. Meglič, R. Mencinger, U. Rozman. F. Soklič, K. Lavrič, L. Torkar. R. Torkar, J. Kikelj, A. Hvala iz Bohinjske Bistrice. — A. Klopčar (1 K), Soslro. — N. Slovša, Dob. — Gospa Berta dr. Jan-kovičeva, J. Haller, Novak, ,1. dr. Gelingsheim, Bosina, Kužner, A. Špicer, Druškovič, Kozje na Štajerskem. — M. Štupca, A. Ribič iz Maribora.
—	J. Srobotnik, Petrovče pri Celju. — E. Lcsjak, Sv. Jurij ob Taboru. — E. Hrašan, Celje, — Kot-nik-Kaiser, Brezno ob Dravi. — Župnik A. Šoba, Zdole pri Vidmu. — N. Šop. Dol pri Hrastniku. — Iz Mirncpeči 2 zavoja. — J. Šket, Dramlje. — M. Polokar, Tržič. — Marijina družba v Trstu 3 zaboje in 2 zavoja. — župnik J. Kokalj, Lesce. — Gospa Eržen, Kranj. — M. Ko8ir, Školiče na Koroškem. — J. Brdavs, Krka. — A. Rusjan, Huda-jufna, Goriško. — M. Polokar, Račje selo. — Po župniku J. Novak iz Dragatuša 4 zavoji. — M. Godec, Zagiadec. — Žene in dekleta iz Zapuž pri Šluriju. — K. izobraževalno društvo v Brežicah 1 zaboj perila, tvrdka Uršič in Lipej v Brežicah 1 zaboj perila ic copat. — Župnik J. Brešar, Vele-mvo, — Neimenovana iz Železnikov. — Marijina
družba, Bogomila K. v Mengšu. — J. Blažič, M. Dolničar, M. Burger, Vodice. — Župni urad Šmartno. — J. Zupane, Njivice pri Radečah. — Neime-nevana, M. Zamida, F\ Finks, Toplice. — A. Pavlin, N. Koren. Drežnica. — J. Vidmar (nabrala). U. Vidrih, C. Stražiščar, A. Sernel. M. Brezec, M. Popek, J., M. in H. Debevc, H. in M. Turšič, M. F. Bonač, M. Škerlj. J. Otoničar v Begunjah pri Cerknici. — M. Lenger. Ziri. — M. Potočnik, Bled. — M. Strle, Lož. — M. Šimunovič, Vinica. — A. Mišič, Breg pri Borovnici. — Marijina družba v Št. Jerneju. — S. Ažman, Poljšica pri Bledu. — Mnogo neimenovanih iz Ljubljane in drugih krajev. — Tvrdka Ničman in tvrdka Mayer 15 praznih zabojev za pošiljatev. — Odposlali smo skupaj 1609 komadov posteljnine, obleke in perila, in sicer: 297 rjuh, 101 komad odej, oziroma kocov, 66 blazin, 170 prevlak, 75 brisač, 2 mizna prta, 6 žimnic, 25 servietov, 6 zavojev platna za ranjence, 50 srajc za ranjence, 6 tucatov žepnih robcev, 94 parov copat, 10 parov čevljev, 37 jopičev, 82 moških srajc, 23 spodnjih hlač, 54 parov moških nogavic, 35 parov ženskih nogavic, 21 moških oblačil, 2 kožuha, 20 plaidov, 73 ženskih jopic, 45 kril, 30 robcev, 21 šalov, 86 komadov ženskega perila, 104 komade otroške obleke in 73 komadov otroškega perila. — Vse to smo odposlali dne 30. novembra in 5. decembra 1912 v 18 velikih zabojih, in sicer 8 zabojev v Solijo, 10 pa v Plovdiv. Pošiljatev je bila združena z velikimi težavami. Najtopleje se zahvaljujemo spedicijski tvrdki R a n z i n g e r, ki jc brezplačno preskrbela odpošiljatev ter se mnogo trudila, da so se premagale razne ovire. Še enkrat se najtopleje zahvaljujemo vsem blagim dobrotnikom in dobrotnicam, posebno pa požrtvovalnim ljubljanskim damam, ki so tri tedne skoraj neprenehoma zbirale, urejevale in šivale perilo in posteljnino.
KnjiževnosL
»Duhovni Pastir«. 29. letnik. Uredil Alojzij Stroj. V Ljubljani, 1912. Založba »Katoliške B u k v a r n e«.
Za razvoj slovenskega cerkvenega govorništva prezaslužni list »Duhovni Pastir« je dovršil 29. leto. Zbral je zopet prelepo vrsto dogmatičnih pridig, homilij, svetniških in priložnostnih govorov. Obogatil pa ni samo slovenske homiletične književnosti s posameznimi govori, ampak je tudi izborno rešil večje književne naloge, ki si jih je stavil. V 29. letniku je dovršena jako bogato zasnovana zbirka govorov krščanskim materam o vzgoji, ki so sestavljeni po naročilu knezoškofa dr. Anton B. Jegliča in ki jih je v vsakem oziru dobro izdelal župnik J. Mikš.
V	blizu 50 govorih so natančno razložena načela krščanske vzgoje. Drugo večje homiletično delo so govori za Marijine družbe, ki jih »Duhovni Pastir« leto za lotom objavlja. Letos nas je razveselil z jako porabno zbirko govorov župnika Antona Skubica. V 29. letniku »Duhovnega Pastirja« je objavljen tudi četrti oddelek katehs-tičnih pridig (44—58), ki jih je ukazala druga ljubljanska škofijska sinoda. V letniku 1913 bodo katehetične pridige dovršene.
Med znanimi govorniki, ki so objavili pvoje govore v 29. letniku »Duhovnega Pastirja«, beremo imena: Duh. svetnik J. Atteneder, Iv. Baloh, Val. Bernik. K. Čik. P. Dionizij Dušej, J. Dolenc, clr. Egidij, Ford. Gregoree, dr. Fr. Grivec, J. Hladnik. Al. Kramaršič, č. kanonik Anton Kržič, J. Langenholz, dr. Al. Merhar, Ot. Medveš, Jan. Mikš, P. Ilugclin Sattner, Ant. Skubic, Al. Stroj. L. Škufca, Fr. S. Watzl, Matej Weiss. kanonik Ant. Žlogar itd.
Jako obširna in poučna so v »Duhovnem Pastirju« poročila o novih pojavih na domačem in tujem slovstvenem polju Zlasti sc obrača pozornost na homiletična dela in na taka dela, ki so v zvezi s homiletiko. Sotrudniki I tega oddelka so bili v preteklem lotu poleg urednika: J. Dolenc, ,T. Dostal, dr. Josip Gruden. Dr. K.. Ivan Kovač, Ignacij Nadrah, Mihael Pintar, Andrej Snoj, Fr. Švara, prof. Iv. Tul, mons. dr. Aleš Všcničnik, Josip Vole, Gr. Žerjav itd.
Izšla je tudi 1. številka letnika 1913.
V	niej se kaže prav lep napredek »Du-hovnega Pastirja«, ki je v zmislu zahtev. ki jih je stavil dunajski homile-tični kongres na homiletično časopisje, začel tudi teoretično obravnavati homiletična vprašanja. V prvem članku govori urednik o važnosti pro-glašenja sv. Janeza Krizostoma po Piju X. zavetnikom pirdigarjev. Jako aktualen je drugi članek, o katerem razpravlja Fr. Hočevar o naukih škofa dr. Kcpplerja o cerkvenem govorništvu. Mod svetovnoznanimi govorniki je dr. Kepplerjevo ime na najboljšem glasu. Njegove nauke o cerkvenem govorništvu bi moral poznati vsak pridigar. »Duhovni Pastir« nam je zelo ustregel, da nas je z njimi seznanil. Polog omenjenih razprav je v 1. številki enajst govorov, med njimi obširno zasnovani govori o sv. maši, ki jih je spisal župnik Fr. Rihar.
V I. prilogi »Duhovnega Pastirja«, v Zbirki lepih zgledov, so sedaj na vrsti govori o Marijinem češče-nju, ki so porabni za šolo, prižnico in nagovore v MariHnih družbah; v II. prilogi, v »Društvenem govoril i k u«, je bil v zadnji številki pričetek govora »Boji Slovencev s Turki«. V va-
bilu za leto 1913 se nam obetajo govori socialne in a p o 1 o g e t i č n e vsebino, kakor jih je »Društveni govornik« že veliko objavil.
»Duhovni Pastir« stane s prilogama »Zbirka lepih zgledov« in »Društveni govornik« 8 K. Naročnino sprejema Katoliška Bukvama v L j u b-
1	j a n i.
KNJIGOTRŽTVO.
Tolažba dušam v vicah. Molitvenik v korist in tolažbo našim ranjkim. Cena z rdečo obrezo 1 K 20 vin., z zlato obrezo
2	K, v šagrinu z zlato obrezo 2 K 60 vin. Knjiga ima zelo priročno žepno obliko; cena je jako nizka, saj ima molitvenik okoli 250 strani. Molitvenik ima mnogo premišljevanj o vicah, vse mašne in druge važne molitve so tiskane z zelo razločnim, večjim tiskom. Molitvenik, ki se bo radi svojega preblagega namena gotovo takoj razširil med Slovenci, se dobiva in naroča v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
IšCe se za takojšnji nastop
4158
mizarski pomočnik
dobro izurjen delavec, krščanskega duha ter trezen. PlaCilo primerno po dogovoru. Ponudbe naj se po-šiliajo na naslov: BabiC Jakob, mizarski mojster, B"bi£i, Marezige pri Kopru, Istra.
! Absolvenfinja !
trgovskega teCaja (z dobrim izpričevalom), vešča slovensko in nemško korespondence, strojepisja, slovenske in nemške stenografije, eno- in dvo-stavnega knjigovodstva ter vseh v ta tečaj upadajočih predmetov, išče primerne službe v mesto ali na deželo. Vstop takoj ali pozneje. — Cenj. ponudbe pod št. 127 na upravo lista. 127 3
poznana kot najboljša domačega proizvoda, zajamčeno pristna, najboIjš?ga okusa. Dobi sc na debelo in drobno pri podpisanem izdelovateiju. Ravno tam se dobi izborno
na debelo in drobno iz lastnih vinogradov
na Dolenjskem. E. PRESECKY, Samobor, Hrvatsko, odlikovan na razstavah v Krškem, v Pragi 3975	in v Zagrebu.
v Brežicah s sobami za tujce v najem. Pojasnila glede pogojev daje ravniteljstvo. Ponudbe je vložiti do 1. februarja 1913.
Kovaškega vajenca
enega ali dva, Išče
Janez Pucel?,
kovaški mojster.
Ribnica štev. 113. Dol.
61 i
Zenitna ponudba.
izobražen mlad in soliden posestnik, trgovec, srednje-visoke čedne unanjosti iz prijazne vasi blizu mesta, želi spoznali olikano, domač« vzgojeno, narodno, 20—28 letno gospico nedolžne preteklosti, dobrega zdravja ter z veseljem do trgovine in gospodinjstva. Dobro, rahločutno srce in pa črez 30,000 dole naj povzdigne srečo in premoženje nad sto tisoč. Obširne ponudbe s sliko, ki se tajno vrne, pod: „Titia sr->?a I9l3" do 17. prosinci na upravo ..Slovenca" pod številko 92.
2 šn?ceii!ski in 1 manufaktnrna z galzi Jo. I registrirni blagajni, omare m M. plinova peč. ciklostil in kopirna PrSŠa se Prodajo za nizko ceno pii I. ljubljanskem uradniškem gospod, društvu v likvidaciji Kongresni trg št. 12. — Prodaja se tudi specerijska in luanufal.turna zaloga pod nakupno ceno.	112 3—1
se priporoča si. občinstvu za razna
slurika delu
ter prečastiti duhovščini za izvršitev cerkvenih del itd.
Na zahtevo izvršim vzorce brez- j 4,71 plačno, ako se mi delo poveri.
St. 26/V. u.
125
Mladeniči, ki so rojeni leta 1894. so stopili s 1. januarjem 1913 v črno-vojno dolžnost.
Zaradi zabeležbe se je vsem .leta 1894. 0 Ljubljani rajetgfm mladZ-itigeSN, neglede na pristojnost, in pa zunaj Ljubljane rojenim, D Ljil&jadO
pristojnim mladeničem
do £5« januarja t. I.
zglasiti v mestnem vojaškem uradu v „Mestnem domu" i. nadstropje.
Izkazila o domovinstvu (domovnico, delavsko ali poselsko knjižico) je prinesti s seboj.
Bolne, odsotne in zadržane mladeniče morajo zglasiti sorodniki.
Mestni magistrat ljubljanski?,
dne 2. januarja 1013.
Zupan: Dr. Ivan Tavčar 1. r.
Izgotouljene obleke
za moške in otroke v veliki izbiri po zmerni ceni v manufakturnl trgovini
__	W	2954
Ljubljana Pf| Skofll zraii. škofije
mmm
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: MIha Moškerc.