The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
Volume
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DELAVSKI DNEVNIK. ZA SLOVENCE V AMERIKI
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
XIX. — LETO XIX.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) AUGUST 13, 1936.
ŠTEVILKA (NUMBER) 191
mehiški fAŠ15TI zanimive VESTI IZ ŽIVUENJA NA-
WiPRAVUENI	AMERIKI
NAAKCUO?
Vodja mehiških
li	izjav-
ile' • ^ fašisti priprav-' 2a pohod proti glav-mestu.
Seneraftt?'~ Mehiški terega u p Rodriguez, ka-
gnak i_ ■.,	vlada iz-
^ehike zaradi fašistič-
ftih
aktivh,
Bikov'	'zlatosrajč-
odriniti	vsak čas
Prisilil ° ' ^^^•vnemu mestu, "asain^f P'^dsednika Cards-
% MehikoT "poči.
dhguez nv. .i^°™unistov." Ro-^itialoa	v državah
CoahuUa, Nu-'j^nih nad	priprav-
nikov" 2 2n f "zlatosrajč-'^saijiočai. jezdnimi konji,
. General glavno mesto.
'Cl
Jotti
(%%'? Rodriguez Pobocnik
začno
ruoočaik J® svoje '"^kega ^ znanega pusto-^škega vojaškega
^ % israr^ « j«
"^Ghiškik precejšnjo vlogo
"komunida se
fašisr^	je
"Ahsf^i ^odja odgovo-
^ način	se samo
a^eti!" " doseči naš
na-
^Iže VI?'^^fi^enti v
da ip° P^^^sednika Carde-k "komuni- r^ocijalističnim"
vpKvmm.
in	gotove soci-
Z^Wti dej	reforme in
t,'. ip silne zaostalo-8t^*^	najbrž prav
Usftier-^' ° komuni-Ži	Roosevel-
ly, kttietp	S fašisti dr-
kferttof' P"" T^adl W- ^ nekds ? ' se mu
Noy	ljudstvom.
v STRATOSFE-
..SosTr-

"ON.
Profesor Jean Je prvi z balonom
Su.
Kjawf"?®™ višine, je
riA TY1AVQ %Tm y
namerava
bab-
To bn?^°(G8or it napravila ti Se tnisi- !i. "J^gov brat. ^iset jj..,.' Piccard dvigni-\4%kov mra^
Je.
VŽ,
obsojen
Alaska. — Iz Fairbanksa poročajo, da je zlatoiskakc John Hajdukovič pred nekaj dnevi našel ostanke letala, s katerim so se izgubili pred enim letom letalec Arthur F. Hines in trije potniki. Od letala je ostalo samo železno ogrodje, poleg tega pa je bilo zraven še nekaj pepela in človeških kosti. O-stanke letala je Hajdukovič našel na golih pobočjih gora, ki se nahajajo kakih 175 milj za-padno od Fairbanksa.
Montana. — Rojak Frank Kroll iz Butta poroča "Prosve-ti," da je rešil svojega tovariša pri delu gotove smrti, ko ga je opozoril, naj se odstrani izpod viseče skale, pod katero je čepel. Komaj nekaj minut pozneje se je skala odtrgala in treščila na tla. Kamen, ki se je pri tem odkrušil od skale, je pa-
Ijala z možem, kateremu se pa pri tem ni nič zgodilo.
Pennsylvania. — Družina Lindič v Hutchinsonu se je pomnožila, ko je pred kratkim dobila zdravo hčerko.
Colorado. — Walsenburg in okolico je udarila huda povoden j, ko se je utrgal oblak in je reka Cucharas planila preko svojih bregov. Prizadetih je bilo več rojakov, članov SNPJ.
Milwaukee. — Pri delu se je ponesrečil rojak Tone Vidmar ter v nesreči izgubil tri prste na roki. — Umrla je 2. avg. Mary Sorčič roj. Dobnik, stara 51 let. — Poročila sta se Melvin Nelson in Annie Dolinar. — V; sosednjem Port Washingtonu je umrl Frank Bernik, star 76 leti in doma iz Škofje Loke. V j Ameriko je prišel pred 36 leti in zapušča ženo in dvoje otrok.
del Krollu na nogo ter mu pri- — V Sheboyganu so pa pokopa-
zadejal lahko poškodbo.
Minnesota. — Iz Elyja poročajo, da je Matija Pogorelec, naš znani zbiratelj starin, te dni poslal v Duluth polovico okame-nele glave neke pradavne živali, ki je bila izkopana pet milj od Elyja na farmi rojaka .Johna Kovača. Okamenina ima očesni jami in udrtino, kjer je bil nos ali gobec. Najdba je zdaj razstavljena v oknu duluthskega časopisa The Herald and News-Tribune. Zgodovinska društva v Duluthu se zanimajo tudi za Pogorelčevo zbirko starih knjig
li 45-letnega vojnega veterana Johna Krapška.
Kanada. — V Torontu, Ont. je 3. avg. podlegel operaciji na ledvicah 35 - letni rojak Frank Vitkovič, doma iz Podklanca pri Vinici v Beli Krajini. Pred več leti je delal v zlatih rudnikih v Kirklandu v severnem On-tariju, kjer si je nakopal bolezen. Tam je bil član slovenskega podpornega društva. V stari domovini zapušča ženo in dva nedorasla otroka.
Južna Amerika. — V Buenos
Pivo je slajšo za vit-kosti
WASHINGTON. — Zvezna trgovinska ^komisija se je včeraj bavife z zanimivim slučajem dveh califor-nijskih pivovaren, namreč Cereal Products Refining Co. in Acme Brewing Co. iz Los Angelesa,; ki sta preplavili Californijo z oglasi, da pivo. ki ga-delata, ni ' redilno in da je celo dobro 1 Za vitkost, češ, da kdor pi-I je njihovo pivo, se ne redi, i temveč hujša. Zvezni iz-I vedenci so spili precej tega ! "neredilnega" ir, "shujše-: valnega" piva, tiato pa po-I dali analizo, ki- se glasi; "To je čisto navadno pivo!", kar pomeni, da so se prepričali, da se-s pomočjo omenjenega piva človek prav tako gotovo ne iznebi odvisne masti, kakor se ne more tega znebjti z nobenim drugim piVom. Zveza ameriških pivovarnar-jev se ni hotela - vmešati v to pravdo, toda Njenim zastopnikom se je mudilo pristaviti k odloku zvezne komisije, da. "pivo ni nič bolj redilno kot vsaka druga redilna hrana."
Španski rebeli so izgubili važno bitko
Coughlin je danes prispel v Clevelandu
Radijski župnik vztraja, da bosta dr. Townsend in|
njegov glavni pobočnik	,
Gerald Smith govorila! Četc ljudske vlade so včeraj po celodnevni pred tlelegati.	j bitki vrgle rebelne čete z njihovih pozicij
pred San Sebastianom, kjer so si rebeli hoteli priboriti dostop do morja.
Fašisti na severni fronti so na umiku in njihova komanda se boji napada iz ozadja.
MeRiltir^Kansas. — V Frontenancu jeTjani Argentmec 21. junija brez
umrl 4. avg. nagle smrti Frank I vsakega povoda ustrelil rojaka Slapnik, rojen v Ameriki in star' Antona Udoviča od Novega me-24 let. Ko je prišel z dela, ga , sta. — V buenos-airški slovenje napadla slabost in se je mo-1 ski naselbini je umrl tudi rojak ral uleči v posteljo. Čez nekaj i Henrik Kravanja, star 35 let in časa je vstal in hotel iti ven, a i doma iz Brovškega. V Argen-je prišel samo do vrat, kjer se < tini je bil 10 let in zapušča tam je zgrudil na tla ter kmalu na-1 ženo in hčer. — Alojzija Fab-to umrl. V Frontenacu zapušča | čič iz Št. Vida pri Vipavi se je mater in sestro, eno sestro pa v j omožila z nekim Argentincem. Girardu, Kans. in brata v De-! Washington. — V naselbini troitu, Mich.	Black Diamondu je umrla 49-
Michigan. — V Calumetu se je ponesrečila žena rojaka Matha Pintarja, ki se je hudo pobila na nogah, ko se je prevrnil avto, v katerem sta se pe-
letna Rose Eržen, doma iz Oger-ske. Podlegla je operaciji in zapušča moža in sestro v Black Diamondu. Bila je članica SNPJ.
O	Copland je
Avp	-letnega Johna
$125	Archmere
«1	del;
pet mese-
trvicu	ker je vo
v	stanju.
® svojim to-dva av-
<^^ik - - P^^ volanu
lic 8t(
16,
^ h, ^^ilci To	potenci-
B ,. ^ t'k'b voznikov."
''kma
^ vrši
We jv .^^Vegr^,, . ^ nied klubom
Tekm,
O
z Ma-
^eig^ °^h,	bo vršila
A,

ob

popoldne, radio
Y (la i-aHi • l*! ^ ae bo t" ^^gosiovf postaji W.
Mrs. Jontez zbolela
V ponedeljek je nenadoma resno zbolela Mrs. Josephine Jontez, 1043 E. 169 St., in sicer na posledicah zavžitja pokvarjene frankfurtarice na tukajšnji razstavi. Ko je prišel napad, je bila sama doma, na srečo pa sta se tedaj vrnila domov Mr. in Mrs. Loyd, ki stanujeta v pritličju iste hiše in sta slišala njene klice na pomoč, nakar sta brž poklicala zdravnika. Soseda sta našla Mrs. Jontez že vso o-nemoglo in pomodrelo. Da ni bilo nagle zdravniške pomoči, bi bila najbrž podlegla zastruplje-nju. Bolnica je zdaj izven nevarnosti in se nahaja v domači zdravniški oskrbi. Upamo, da bo kmalu zopet čila in zdrava.
Na poti v stari kraj
S posredovanjem potniškega urada Augusta Kollandra je sinoči odrinil proti New Yorku rojak John Nachtigal, ki se bo danes tam vkrcal na parnik francoske linije lie de France, s katerim se bo odpeljal v Evropo. Ustavil se bo v Novem mestu na Dolenjskem, kjer ima svojce, ki jih ni videl že dolgo let.
"Prijatelji narave"
V nedeljo dne 16. avg. se bo vršila na Zorčevi farmi seja kluba "Prijateljev narave."
POČASNI JEDCI
HONO^jULU, Havajski otoki. —Trgovci in drugi poslovni Iju-Ije na Havajih ne hite tako naglo goltati opoldanski lunč kakor njihovi tovariši v Ameriki, ki si vzamejo v to svrho jedva pičle pol ure časa, temveč pospravijo kosilo pod streho lepo počasi in se pri tem zamude od ene do treh ur. Mnogi zdravniki so mnenja, da je to mnogo bolj zdravo kot zmetati jed v nekaj minuatah vase te oddrveti naprej za opravki, kakor se dela v Združ. državah. Prenaglo zavživanje jedi namreč povzroča slabo prebavo, ta pa nervoz-nost in predčasno utrujenost.
POTOMEC LEVA IN TIGRIff^
MASSAPEQUA,' jN. Y. — Tu pričakujejo v kratkem rojstva potomca bengalske Uigrinje in afriškega leva, ki jiLje po osem-jjattstižtula-posk	zua.-
hi afriški raziskovalec Frank Buck. Dozdaj se je tak eksperiment samo enkrat posrečil in sicer maharadži iz Patiala v Indiji, ki je pred leti vzgojil mladiča tigrinje, čijega oče je bil lev. Tega mladiča je pozneje daroval londonskemu živalskemu vrtu, kjer je pa poginil. Lev in tigrica, ki ju je Buck porabil za svoj eksperiment, sta bila osem mesecev zaprta v dotikajočih se kletkah, dokler se nista počasi privadila drug drugega ter postala prijatelja. Mladič, če bo rojen živ, bo oranžne barve in bo imel tudi kratko grivo, bo pa tudi močnejši in večji od staršev, ker bodo v njem (ali nji) združene najboljše lastnosti obeh vrst. Ne bo pa mogel (ali mogla) imeti potomstva.
Rev. Charles E. Coughlin, de-itroitski radijski gromovnik, je j danes dospel v Cleveland ter ob j tej priliki izjavil, da bosta dr. Townsend in njegov glavni pobočnik louisianski pridigar Gerald L. Smith nastopila pred delegati v soboto popoldne po "rednem zasedanju konvencije". Med voditelji Coughlinove Unije za socijalno pravičnost, ki bo začela tu zborovati jutri dopoldne, se je namreč pojavil hud odpor proti temu, da bi Town-send in Smith govorila na konvenciji in sodi se, da je Coughlin s tem, da je določil čas njunega nastopa "po rednem zasedanju konvencije", dosegel kompromis z nezadovoljneži. Dr. Townsend in Smith hočeta govoriti v prilog predsedniškemu kandidatu "union-stranke" Lem-keju in sta zagrozila, da bosta Coughlinu obrnila hrbet, ako se jima tega ne bo dovolilo. Coughlin pa seveda ne mara izgubiti teh zaveznikov in bo opozicijo na kak način potlačil.
Coughlin se je nastanil v hotelu Hollenden in se je takoj začel posvetovati s svojimi poma-g&či. Prvo vprašanje, ki ga hoče rešiti, je vprašanje opozicije proti Townsendovemu nastopu v prilog Lemkeiu.
Predsednika Roosevelta, ki pride jutri na clevelandsko razstavo, si je privoščil na sledeči način: "Slišim, da bo Cleveland dobil koncem tega tedna slovitega obiskovalca. Ali veste, v katerem hotelu se bo ustavil? Škoda, da so naši delegati napolnili skoro vse hotelske sobe v mestu. Lahko pa poveste predsedniku Rooseveltu, da če bo imel težave pri iskanju stanovanja, da mu bom drage volje dal svoje stanovanje na razpolago."
SENATOR BORAH ZMAGAL
BOISE, Idaho — Včeraj so se vršile v državi Idaho primarne volitve in republikanski senator Borah je bil šestič nominiran za kandidata za zveznega senatorja. Dobil je tudi mnogo glasov townsendovcev.
ZADNJE VESTI
MADRID, dne 13. avgusta — Medtem, ko so španski rebeli začeli z ofenzivo proti Madridu, je ljudska vlada izdala dekret, s liaterim se zatvarja vse cerkve in poslopja verskih redov, ki so se na kakršenkoli način udej-stvovali v sedanji revoluciji. Lo-jalisti dolže duhovščino, da je pomagala rebelom. Vladni dekret pravi, da je odredba preventivnega značaja. — Asturski rudarji, katerim je šel danes poveljevat socijalistični poslanec Gonzales Pena, ki je vodil te rudarje v revolti 1. 1934, so začeli s podvojeno silo napadati
strani so se v vrstah delavskih miličnikov borile tudi ženske.
Včeraj je bil dovoljen prehod preko francosko - španske meje 25 belgijskim prostovoljcem, ki so bili prvotno na meji zadržani in so se zdaj pridružili delavskim miličnikom v Irunu. Pravijo, da so na poti v Španijo nadaljne skupine belgijskih prostovoljcev.
PARIZ. — Francosko poročilo iz Gibraltarja navaja, da so potniki, ki so prispeli iz Ceute v španskem Maroku, povedali, da so videli 25 nacijskih letalcev, ki so se pridružili rebelnim četam generala Francisca Franca in da se jim zdi, da so prišla
Oviedo, ki ga branijo fašisti.
Rebelni mesti Segovia iii A vila z njimi tudi bojna letala, sta bili bombardirani in ena re-belna baterija blizu Siguenze je bila uničena. — Osvojitev Ovi-eda bo imela velik pomen za ljudsko vlado, kajti tisoči bojevitih asturskih rudarjev, ki so sedaj xaposieni z oM«g»njem tega mesta, bodo potem lahko poslani na druga bojišča.
GRŠKI DIKTATOR PREPOVEDAL STRANKE
ATENE, Grčija. — Premijer general John Metaxas, novi grški diktator, je včeraj naznanil razpustitev vseh grških političnih strank. Metaxas je v ta namen sklical župane vseh večjih grških mest ter jim zabičil: ,,Ako kdo izmed vas spada h kaki politični stranki, naj to zdaj pozabi. Političnih strank v Grčiji ni več."
SOLNCE JIH ZDRAŽI
Iv^EW YORK. — Dr. Chas. F. Pabst pravi, da solnce slabo vpliva na blondinke, čijih koža je bolj občutljiva za solnčne žarke ter rade postanejo pod njihovim vplivom sitne in nataknje-ne. Brunetke so bolj trdne.
SOVJETSKA KINO - GLEDALIŠČA .
MOSKVA. — Sovjetska Rusija bo imela do konca tekočega leta enajst tisoč kino-gleda-lišč, število vseh gledališč, kino-gledališč in cirkusov vseh tipov pa bo do konca leta znašalo nad 44 tisoč, okrog osem tisoč več kot jih je bilo ob zaključku 1. 1935.
Vstopnice za razstavo
Mihaljevic Bros, 6033 St. Clair Ave. imajo sedaj na rokah vstopnice za Veliko-jezersko razstavo. Ako kupite te vstopnice, si prihranite 25c. Vstopnice se bodo hitro prodajale, ker ima Inter-Lodge Liga svoj dan v Mednarodni naselbini razstave dne 3. septembra.
Peticije za Lauscheta
Vsi, ki imate še peticije za sodnika Lauscheta, ste prošeni, da jih vrnete do 18. augusta sodniku v mestni sodniji, soba št. 12 ali pa .Johnu Lokarju, 1097 E. 169 St.
Dr. "Ribnica," 12, SDZ
Zelo važna seja za člane društva "Ribnica" se bo vršila v nedeljo. Prosi se, da je članstvo gotovo navzoče. — Tajnik.
Sol ni tako dobra v vročini
Dr. P. H. Kennedy, glavni zdravnik Youngstown Sheet & Tube kompanije, je včeraj na sestanku načelnikov varnostnih o-hijskih korporacij izjavil, da raba soli ob vročem vrernenu ni priporočljiva, razen ako se človek izredno močno poti. Ljudje radi jemljejo sol v vročih dneh, meneč, da se s tem ubranijo slabih posledic vročine. S tem pride v telo preveč soli. Zato je treba rabiti sol zelo previdno in v zelo majhni količini raztopljeno v vodi.
Škrjančki
Izvanredna seja Škrjančkov se bo vršila v petek zvečer ob 7:30 uri v Slov. Društ. Domu na Re-cher Ave. Seja je zaradi piknika. Starši se naj gotovo udeležijo.
Seja odbora CU
Vse odbornike Cankarjeve u-stanove se opozarja, da je bila sklicana za nocoj seja odbora v S. D. D. na Waterloo rd. Ne pozabite priti!
SAN SEBASTIAN, 13. avgusta. — Vladne čete so sinoči po celodnevni vroči bitki porazile rebelne čete, ki so oblegale pristaniško in letoviščno mesto San Sebastian ob Biskajskem zalivu, hoteč si priboriti prost dostop do morja, in mesto Irun, ki se nahaja v bližini San Sebastiana. Bitka je bila zelo krvava in se končala z umikom poraženih re-belov. Rebeli so pred včerajšnjim že zasedli važne postojanke pred tema mestoma in izgledalo je že, da ju bodo vsak čas osvojili. Tedaj je vlada vrgla nove čete proti rebelom, ki so bili tepeni, zdaj so pa še v strahu, da jih vladne čete ne napadejo od zadaj, kar imajo vladni poveljniki v načrtu. Pri Oyarzu-nu, ki so ga pred dnevi zasedli rebeli, so vladne čete zajele večje število ujetnikov, toda mesto je začasno še v rebelnih rokah.
Pričakovani napad vladnih čet na zadnje straže armade generala Mole, fašističnega poveljnika na severni fronti, je dal povod za fašistično ofenzivo proti pristanišču San Sebastia-nu, ki je sedaj izjalovljena. Branilci tega obmorskega mesta so imeli že malo vode in hrane na razpolago, ker so rebeli odrezali glavne dotoke pitne vode in je bil dovoz hrane vsled bojev onemogočen.
Lojalnim topničarjem so pomagali z nasveti francoski so-drugi-prostovoljci (menda rezervni topniški častniki), kar je pomagalo, da je bilo manj granat potratenih in so bolj točno zadevale cilje. Za fašistično topništvo na gori Picoketa je bilo jako slabo, kajti vladne granate so rebelne baterije na tej gori popolnoma razbile. Tudi se je poznalo, da so imeli vladni oddelki strojnih pušk na gori Treh kron dobre inštruktorje, kajti municije niso dosti tratili, temveč jo dobro porabili. Na vladni
MADRID. — Poročila iz starodavnega andaluškega mesta Cordobe, ki ga drže rebeli, pravijo, da so fašistični rebeli tekom revolucije v tem mestu u-smrUli n^manj dva tisoč civilistov, ki so bili pristaši ljudske vlade. To poročilo je podal Ramon Guerreo, predsednik združenih cordobskih mladinskih organizacij, kateremu se je posrečilo uiti iz Cordobe in je včeraj prispel srečno v Madrid.
IRUN. — Španski preti gospodarski kaos zaradi revolucije, ki so jo uprizorili pred več tedni vojaška klika z gen. Fran-com na čelu in fašistične in klerikalne sile ter vrgle deželo v krvavo civilno vojno, ki utegne trajati še nedoločen čas. Industrija in trgovina sta v popolnem zastoju. Trgovske ladje si ne upajo iz pristanišč. Banke so ustavile poslovanje. Vlaki iz zunanjih držav se ustavljajo ob meji in potniki, ki potujejo v Španijo, store to na svojo rizi-ko. Tudi če bi se fašistom posrečilo zavzeti Madrid, bi vojne s tem ne bilo konec, kajti stoti-soči delavcev, ki jim je vlada dala orožje, se vzlic temu ne bi podali in fašistična strahovlada bi prej ali slej skrahirala. Naj že zmaga kdorkoli, dežela bo gospodarsko silno udarjena in vzelo bo mnogo časa, preden bo storjena škoda popravljena. Toda, kakor kažejo zadnje vesti, rebeli sploh nimajo izgleda za zmago, ker ima ljudska vlada položaj trdno v rokah. Za Španijo bo nedvomno tisočkrat boljše, da zmagajo vladne sile.
DELLACH, Avstrija. — Bivši španski kralj Alfonz je sinoči sklical družinski sestanek in sodi se, da se je razpravljalo o možnosti kraljevega povratka v Španijo, ako bi se položaj zasukal takemu koraku v prid. Bivši monarh je bil videti vznemirjen, ko se mu je povedalo, da je bil na Cehoslovaškem zaplenjen ae-roplan, ki ga je vodil neki angleški pilot in je bil namenjen zanj. Družinska konferenca je bila tako važna, da se je odložilo za en dan zadušnico za kraljevim tretjim sinom Gonzalesom, ki je umrl pred dvema letoma na posledicah poškodb, dobljenih v avtni nesreči.
(rhan 2.
ENAKOPRAVNOOT
13. avgusta,
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO.
VATRO J. GRILL, Piesident 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays
Po raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$550
Ea 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1.50
Po pošti v Clevelandu za celo leto ................$6.00
ca 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00
Za Zedlnjene države in Kanado za celo leto ......$4.5»
Ea 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50
Za Evropo, Južno Ameiiko in druge Inozemske države Ea 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
'	1^04
!
K IZJAVAM ŠKOFA SGHREMBSA
Profesor Paul P. Rogers, načelnik ek-sekutivnega odbora Lige proti vojni in fašizmu, je objavil stališče lige z ozirom na nedavne izjave clevelandskega katoliškega škofa Josepha Sehrembsa o italijanskem fašizmu v posebni poslanici, po kateri posnemamo;
Izjava škofa Sehrembsa, ki jo je podal tekom svojega obiska v Rimu in v kateri poveličuje italijanski fašizem, češ, da je prinesel italijanskemu delavstvu velike koristi, obenem ga pa stavi ameriškemu kapitalizmu za vzgled, je res presenetljiva. Ob času, ko se svet bori proti fašizmu in vojni, ki mu grozita z uničenjem, se katoliški škof Schrembs odloči zadati udarec tem protifašističnim in protivojnim stremljenjem s poveličevanjem Mussolinijevega fašizma! Kakor da je fašizem res pomagal italijanskemu delavstvu in ne samo škodoval, kar je neizpodbitno dejstvo!
Odkar je v Italiji fašizem na krmilo, se je položaj italijanskega delavca stalno slabšal. Da fašizem ni izboljšal živ-Ijenskih pogojev italijanskega delavstva še preden je nastopila splošna gospodarska kriza I. 1925-35, je odprto priznal državni korporacijski tajnik v poročilu za 1. 1932, ki pravi, da so bile med junijem 1927 in decembrom 1928 vse delavske mezde znižane za 20 odstotkov, v letu
1929	za nadaljnih 10 odstotkov, tekom 1.
1930	pa je spet prišlo do splošne mezdne redukcije, ki je znašala za delavce v različnih kategorijah od 18 do 25 odstotkov. In 14. aprila 1934 je vnet Mussoli-nijev občudovalec Arnaldo Cortesi od New York Timesa podal priznanje, da je "spričo potrebe olajšanja državnega proračuna, ki izkazuje letni primanjkljaj od treh do štirih milijard . . . {Mussolini-jev) kabinet sklenil izvesti splošno redukcijo plač vseh državnih uslužbencev, ki postanejo efektivne 1(3. aprila." Redukcija je znašala od 6 do 20 odstotkov. Če pomislimo, da vsak peti italijanski delavec dela za vlado, potem nam je jasno, kakor porazen učinek je morala , i-meti ta redukcija — šesta od 1. 1927! — na življenski stalež italijanskega ljudstva.
Pa to ni še vse, kar je doletelo italijansko delavstvo pod Mussolinijem. Fašizem ni samo pognal življenski standard strahovito navzdol, temveč zdrobil tudi vse delavske unije in popolnoma uničil svobodo govora, zborovanja in tiska in vse to kronal z neizzvano invazijo Eti-jopije, katero je podjarmil kljub protestu od strani 52 v Ligi narodov včlanjenih narodov. Spričo tega je jasno, da i-talijanski fašizem ne more nuditi Ameriki ničesar za vzgled, razen zatiranja vseh človečanskih principov, za katere se je človeštvo stoletja borilo.
S' tem, da je Coughlina identiticiral s fašizmom v Italiji, je škof Schrembs pokazal ameriškemu ljudstvu voditelja, katerega se mora varovati, ako noče razmer, kakršne vladajo v fašistični Italiji. Škofova izjava je Coughlina <letinitivno postavila v isti tabor z Williamom Ran dolphom Hearstom in ameriško Libeity ligo, ki sta največja sovražnika a;neri-škega ljudstva. In Liga pioti vojni in fašizmu ne verjame, da je škof Schrembs s svojo izjavo povedal mnenje milijonov (Dalje v 6. koloni)
an,
UREDNIKOVA POŠTA:
Uredništvo "Enakopravnosti" z veseljem priobča dopise naročnikov, kar pa ne pomeni, da se strinja z izjavani ali trditvami dopisnikov. Uredništvo pove svoje mnenje o vsem na drugem mestu, v prvi vrsti v uredniški koloni.
v nedeljo piknik slov. in umetniške šole SND
Vsi, ki razumemo pomen in! ni bilo istih še v nobeni drugi j
;le seliti v južne kraje, in naši ! delavski zbori bodo tudi odšli dvorane, kjer bodo pri-
smoter dveh vzgojevalnih vej ali odsekov Slovenskega Narodnega Doma na St. Clairju, namreč Slovenske mladinske šole in Šole jugoslovanske moderne umetnosti, bomo gotovo posetili nedeljski piknik, ki bo pod avspicijo Prosvetnega kluba Društev S. N. Doma. Piknik ali izlet je namenjen v zabavo in razvedrilo šolarjev samih, kakortudi njih staršev in prijateljev, čisti prebitek pa bo za nadaljno vzdržavp teh dveh ustanov.
Poleg poučnega in izobraževalnega dela imata šoli S. N. Doma še večji in za naš dom vi-talnejši pomen kot kaj drugega in to je, da navajata otroke v rani mladosti zahajati v Narodni Dom, torej ustvarjati dober,
naselbini, so prihajali učenci iz.sejali r^zne igre, koncerte itd.
vseh delov Clevelanda ter dobivali pouk popolnoma brezplačno. Ko' pa so se jele ustanavljati šole tudi drugod, je bila šola na St. Clairju zopet tista, ki je radevolje šla na roke ustanoviteljem istih, bodisi z nasveti glede knjig ali kaj drugega. Kar se tiče umetniške šole, ki je še vedno edina med nami, ima danes učence iz cleveland-ske in collinwoodske naselbine.
Vsled Lega torej Prosvetni klub ne pričakuje udeležbe le s St. Clairja, pač pa vabi vse prijatelje napredne vzgoje za našo mladino na veliko udeležbo. Pokažimo, da je napreden živel j slovenskega Clevelanda solidna celota in da smo v svrho gotovih skupnih idealov pripravlje-
Torej ne pozabite 30. avgusta priti na Stuškove farme.
Na svidenje, vsem najiskre-nejši pozdrav pev. zbora "Sloga."
K. T.
ŠKRAT
Dr. "Cerkniško jezero", 59, SDZ
značajen in pošten naraščaj žalni stopiti skupaj ter delati z ro-Dom in za društva, ki so toliko ! ko v roki, kot en sam mož.
žrtvovala, da so si ga postavila.! Torej ^aj bo nedelja 16. av-naše dru&hm, tuxhsi,	^ vesdja ne
kulturno ah podporno, ima
danes direktne ter indirektne
; ki vidimo pomen prosvetnega
korkiti od IDomovih šol. Slo.,^^^ ^ g
venska zavest med tukaj rojeno,
mladino je danes veliko večja, j Nekaj posebnega bodo tekme kot je bila na primer deset ali! za otroke in pa razstava in pro petnajst let nazaj. In kdo imo, i daja spominkov ali odpustov iz več zasluge za to, kot ravno naš| starega kraja.
Narodni Dom na St. Clairju, ki| Glede vožnje, odhoda otrok je v tem oziru oral ledino ter, itd. pa glejte na tozadevno na-prvi pokazal pot drugim, dajzi%anilo klubovega tajnika, treba misliti na pridobitev, na! Se torej vidimo v nedeljo
vzgojo tu rojene mladine.	i senci Močilnikarjevega gozdiča! I
Prvih šest ali sedem let slo-| M. /., članica Prosvetnega od-j venske šole na St. Clairju
Članom društva "Cerkniško Jezero", št. 59, SDZ naznanjam, da se bo vršil v nedeljo 16. avgusta društveni izlet na Stuškove farme, Rt. 84, Wickliffe, O. Lipam in želim, da se boste odzvali povabilu ker zabave bo dosti za vse. Odbor vam bo postregel kolikor bo najbolj mogoče. Ker vem in sem tudi prepričan, da ne bo nobenemu žal ako pride pogledat, vabim vse občinstvo, da naj pride k nam v nedeljo. Kdor hoče lahko prinese seboj basket z jedili, da se bomo zabavali prav po domače. Kdor pa ne prinese jedila bo pa tam preskrbljeno. Bratje Sustarsic bodo igrali za plesalce. Kdor nima avtomobila se bo lahko peljal s true kom, ki odpelje izpred Slov. Del. Doma na Waterloo Rd., prvič obli. uri dopoldne in drugič ob 1:30 popoldne. Vabim, da se |v obilnem številu udeležite na-' šega piknika.
S poklonom!
Trije dečki iz naše naselbine, stari okrog 13 do 14 let, so se oni dan pri igri nekaj spričkali ter se začeli obkladati z "osli" in sličnimi dokazi "prijaznosti" in olike. Ko je bilo prerekanje na višku, je stopila iz hiše mati enega izmed teh dečkov ter jih pokarala:
"Ne bodite vendar taki , to vendar ni lepo! Saj ste že veUki, pa se zmerjate in obkladate s priimki kot majhni otroci!"
Nakar jo je nadebudni sinko brez ceremonij zavrnil;
"O, kar molči, mama, saj odrasli ljudje niste nič boljši! Kar na Jaka v "Ameriški Domovini" se spomni, ki ni nič boljši kot mi! Saj te večkrat slišim, ko na glas bereš njegove otročarije!"
Frank Jereb, tajnik
ko I seka S. N. Doma.
11	I ti A J •• II 'letih ali po smrti. Na ta način bo j
IzlGl dr. AdrijO išel denar bolj v promet. Zato društvo "Adrija" iz opo^arjam Slovenske godce, ku-
Premeteni "samomorilec"
G. Matija Jager se v včerajšnji "A. D." huduje da strah, ker sem zadnjič omenil, da je pojamral zaradi dolgov fare sv. Vida. Kakor da bi bil jaz kriv, da ima ta fara kosmate dolgove, ki jo tlačijo, in da je kaplan Jager zaradi teh dolgov in mlačno-sti faarnov zastokal! Ne bodite vendar smešni!
, Pred nekim londonskim sodiščem se je moral zagovarjati neki Thomas Lidow^e, ki so ga
Pevsko	—	. , . • v	•
^ • A-	oQ harce, iiatakane ui casmkarie,.,.
Euclid, O., priredi v nedclio 23.	. . , ^	, , --i • ^
, . , , .T ,	,ki radi delate za malo plačilo in
avgusta izlet na Verbiceve iar-■ .	„
® ^	. , . , slednii tako radi tiskate brez-
me. Ob tej priliki se vabi starse ;	• j •__^ bili obtožili da ip v	lo
,	^	J plačne dopise, pa naj pridejo od ooiozui, aa je v zadnjih le
mladih članov tega društva, da ^	,	■ ■ • ^ I
J , V.. . -T.. , ,	ene ah druge organizacije, da
se udeležijo m vidijo kako se za-,, .	.
., , . , , ce ze mora posameznik plačati mmaio niih otroci za slovensko	...
■a t.	u ■ ^ vA oglas, naj ga se organizacija.
pesem. Prostor se nahaja na Rd. ° . '	, . T
o/> . . -v. oo i- 1 ci 1 ^ kai pa nam koristi ako imamo 86, kakih 22 milj cd Slovenske-1 / ^
„	TT , . , . v Ameriki par tisoc praznih bla-
ga Doma na Holmes Ave., ter je ,	, , ,-1 J
f J - J u 1 .v ry gain. Mislim, da kolikor denar-lep gozdič, dobro plesisce. Zago- iY .	v v ^	.
,	' ,	, , . . laie bilo ze zrtvovanega, bi mo-
tavljamo, da se bo vsak, ki pri- \	^	^ , . ....
, J , , 1 1 v, t) . gle te ustanove ze vec koristiti.
de dobro zabaval. John Pecon bo ■=	. ,
n 1 u I	Ahasver
Igral za ples. Pripravljeno bo i
tudi za jesti in piti. Truk odpe-
VVarreii O.
prej z našo delavsko kulturo. Kažipot bo naznanjen pozneje, tako da bomo vsi vedeli kod voziti na dotično farmo. Narava
1 je izpred Slovenskega Doma na ;'5|ogQ' vobl HQ piknik Holmes Ave. ob 9:30 zjutraj in j ^
se vrne ob 7. uri zvečer.	I Slovenski pevski zbor 'Sloga
Odbor Pi'iredi prvi letošnji piknik, in
__j sicer na Stuškovi farmi v Wic-
, kliffe, O. v nedeljo dne 30. av-0las iz Warren, Ohiolgusta t. l. Tem potom vabimo
' vse, od blizu in daleč, da poseti-jo naš piknik polnoštevilno, da V Ameriki je res luštno. Vsa- moremo zopet nemoteno iti na kovrstnih zabav in razvedrila je tohko, da bi kmalu človek pozabil na jed, pijačo in počitek, zato pa ni zadosti Kalifornica in Kamela cigaret. Zakaj bi sami'nas vedno vabi v'tej letni sezo-sebe varali in neprestano Ame- ni, da se v zelenem gozdiču za-riko sramotih. Ako delaš imaš bavamo in da zapojemo pesmi denar, če pa ne delaš imaš do- ^ narave, kar povzdiguje staro in volj počitka. Malo imaš prihran- mlado, da se veselijo pesmi j. kov, nekoliko dobiš pri relifu. Pevski zbor "Sloga" še ni do nekaj dobiš pri zniuicih in prija-j sedaj imel prilike, da priredi teljih na posodo, pa ti kriz.a mi- kakšen piknik k tos, zato pa vane. Ti imaš pa le spočite kosti. <bi vse prijatelje stare in mlade. Resnica je ako delam na teden Ida se udeležijo tega piknika, samo 24 ur imam boljše živi je-! Vabimo tiste, katerim je pesem nje kot tedaj ko se m delal na j pri srcu, da se zberejo okrog
f.,'a povečamo Še en dober
kočasim, da bi angleške liste I mesec dni nas bo narava vabila bral, pa ker mi angleščina ne gre, k sebi, kjer na zelenih drevesih v glavo tnko kot bi morala, več veselo ptičke pojejo in skaklja-dnevnikov plačevati me tudi ne jo iz enega drevesa na drugega, veseh, bi bilo zame najboljše, da'veselijo se elenega listja, kjer bi izhajala "Enakopravnost" na .se lahko skrivajo v senci in ve-osmih straneh ali vsaj na še-j.ulo poj o svojo pcHcm. Vsako stih vsaki dan in da bi nam pri- bitje ima 8Voje veselje, tako i-našala kar se tiče delavskega in'm;', tudi človeško bitje gotove slovenskega vprašanja le resni- nagone, d<- zelene narave, kjer co, pa naj prihaja to iz Rima ali ne svobodno zalnva
Jesenicah 74 ur na teden. Želel'našega zbora, da bi, ker se s čitanjem dosti krat-;čim več mogoče.
tih "poskusil" nic manj nego 57krat samomor — in si s tem prizvijačil znatne vsote. Te vsote so bile celo tolikšne, da je možakar v teh enajstih letih lahko živel kakor knez.
Lidowe je skočil štirikrat v Temzo in trikrat v morje, devetkrat si je prerezal žilc^ 31krat je pil strup in desetkrat si je na drug način "jemal" življenje. Njegova specialiteta je bila, da se je nastanil v visoki sezoni, i brez denarja v odličnem hotelu in čez nekoliko dni poskusil samomor. Sevpdii je pri teh samomorilnih poskusih vedno skrbel, da se ni zgodilo hudega. Uspeh je bila vedno zbirka med hotelskimi gosti za "ubogega moža, ki je brez lastne krivde zašel v težave."
Vsa njegova obramba pred sodnikom je obstajala v tem, da je opozarjal na težave svojega "poklica." Sodnik sicer ni dvomil, da je njegov poklic težaven, navzlic temu pa ga je obsodil na precejšnjo ječo.
. G. Jager tudi nekaj govori o "mačjem cviljenju" in k tej njegovi opazki se predrznem priložiti ugotovilo, da "mačje cviljenje" ne prihaja od nas, temveč od gospodove strani same. K njegovemu junaškemu pozivu: "Hočete še več?" pa pristavljam samo tole: Samo pazite, da se vam pri tem ne razlije žolč! Meni se prav gotovo ne bo.
ODKOD IMENI VOJVODINA IN HERCEGOVINA
Vojvodina in Hercegovina pomenita prav za prav eno in isto, kajti vojvoda se pravi "Her-zog. ' V južni Ogrski so imeli Srbi, ki so tja pribežali pred Turki, že proti koncu srednjega veka za kralja Matjaža svojega po^'-bnega vojvodo ali despota. Posebna ujjravna enota pod
MESTO Z
DVEMA MA
Malo irsko mesto Sligo si je volilo pred kratkim župana. Volilni boj je bil nad vse viharen, njegov učinek pa je bil ta, da je vsak izmed obeh kandidatov za županski stolec dobil 2303 glasove. Volitve so ponovili. Toda Irci so trmoglavci in so tudi v drugič oddali za vsakega kandidata točno 2303 glasove. Potem pa se niso odločili morda za žreb, temveč so si izbrali to rešitev, da bosta oba nasprotnika izmenoma po pol leta vodila županske posle.
Vrli meščani, ki so našli to rešitev,- menijo, da so s tem zadeli dve muhi na en mah. Prvič sta obe stranki zadovoljni, drugič se bosta oba župana kosala med seboj da bi storila za mesto čim več dobrega. Stvar,
imenom "Hrbaka Vojvodina" jei^' j" priporočati še mar-bila pa untanovljena šele po	ta":' kj«'"
/oluciji leta 1849. in je trajala
bi dva županska kandidata pre-
ve« ča« Bachovega absolutizma p'''"'
do 1. 1860, ko so jo kar žrtvo-j----
vali Madžarom. Seveda je bilo Save." Imel je namreč v o-tudi v Srbski Vojvodini laz. n blasti tudi mnogo obiskovani in veseli, imena vse nemško, kot S(j hote- samostan Mileševo, kjer je bil Chicage. Naj se jih takoj ignori-i Zatorej vas še enkrat vabimo, li v tisti dobi sploh vso državo takrat pokopan se sv. Sava, čira kedar se vidi da je le prazno i da posetite, "Slogin" piknik, da j ponemčiti, _ Hercegovina w gar ti uplo so '1'urki poldrugo mlatenje slami-.	} nam s tem pomagate za bodoči 'ii"(^"uje pa nekdanja Humska stoletje kasneje iz jeze nad u-
Sedaj še eno željo. Moje mne-■ ob.itoj na kultu. nem polju, za jali Zahumlje, to je deže- pornimi Srbi pred Belgradom nje je da ni treba nobenega de- 'podvig delavske petimi.	1bolmi," odkar se je bil sežgali. Na tega herccga spo-
la delati zaetoni in sicer naj boj Kmalu bo začelo listje pada- j vladar Štefan Vukič leta minja še tudi ime mesta Erceg-plačilo takoj in ne po dvajsetih Iti, ptice bodo utihnile in se zače-; 1448. proglasil za "hercega sv. novi ob kotorskem zalivu.
ir

Dardanelska pogodba podpi-] sana
če ostane Turčija v primeru \'ojue iievlralna, imajo po rl. liCvojiie ^ načelno isle pravice do'jn'ehoda skozi' danelske ožine, kakor za časa miru. Za# njen pa jim je v.sak nei)rijaleljski akt v ožinah samih. Tako ne smejo vati sovražnih ladij skozi ožine, niti jik padali ali ])reisko\-a1i. C'1. "20 določa, '1''* el. 10 do 18 pogodbe ne bodo izvajali. meru, če I)o tudi l\ireija za])letei)a v vojno. V takem primeru je ])i'e])UŠČeiio ^ ški vladi, da sama odloča o prehodu vop ladij skozi Dardanele. Isto velja tuilij^^ mer, da bi se pojavila po mnenju tui'skc ^ de kakšna vojna nevarnost za Turčijo keiii |n imeru pa mora turška vladii P''^ časno obvestiti vse pogodbene sile ui p ralno tajništvo Društva narodov, ^ stopala po določbah, ki veljajo za 1)0. Hkrati pa je turška vlada dolžiui. (^ koj prekliče svoje odredbe, čim bo svot ^ štva narodov z dvetretiinsko večino o'
V v	. v ivA on*
da odredbe niso upravičene, iii (Jor ko mnenje izrazila tudi večina drzii^i konvencijo po(l])isale.
V tretjem poglavju lirejnje čl. l23 vprašanje letalskega i)rometa 1''^^ dardanelskih ožin. Turška vlada ima met civilnih letal nad Sredozemskim nim morjem določiti ])o.sebne prog'P dartlanelskega ozemlja. C'ivilna letak' do smela ])ostnževati teli prog, če iK) ^ nameri turška vlada tri dni prej Tuja civilna letala bodo smela tudi redni letalski ]n-omet med Si-edozemskim morjem, če bo nU to turška vlada.
lUs
jI
r
Turčija mora kljub oborožitvi	tt
skill ožin jamčiti za gotove ugoduo.s^^,|, nim letalom v svrho njihove varnost'-do preletela grško ozemlje med Azijo, če se bodo ta letala ravnala I"'
skill predpisih, ki veljajo v Turčiji-
Obče odredbe v četrtem poglfVP'
dol'
v .	.	iTl^
cajo ])i-eii()s vse oblasti (losedaii.ien''
vodnega odbora dardaiielsko oziiu'
)ia
ško vladu, ki se obveže, da bo	viffl].
podrobne odredbe .^lede prehoda
z:i
PO VZGLEDU DALMATINSKIH hKOFOV
Policija v Innsbi'ucku je objavila, df! jo na Tirolskem v bodoče kopanje v tako zvanih reformnih in trikotnih hlačkah prepovedano, ženskam pa je prepovedana nošnja kopalnih kostumov, ki sestoje iz več delov. Kopalci se morajo ozirati na nravstveni čut prebivalstva in tudi ne smejo ostavljati kopališč v kopalnih plaščih.
ŽUPANO-
Nl
m
01 It
il-
a,
tfi
iiiii ladij skozi dardaiielske ozh'L' miru.
Sledili so zaključni ])Ozdravui posameznih delei^atov. Ruski konii>''^ jiauje zadeve jo uj>otovil, da se jo ca zaključila z odličnim rezullaloi^^'' ,

zunanji minister se'je zahvalil ddi' , njih sodelovanje in doiiro voljo.
seže spornzun), ki je bil že nujne
(lil
1
•I
Francoz Paul Houcour je poudari', konferenca vršila v duhu mediiai'*"^,^ jaliiosfi ill da bi lahko služila ke-t	[
(Trudim lakim konferencam.	.|.j ti'''
Polil is je k temu priponniil, da bi 'juiJ ^ ferenca o svojem občem sploli lal'1^® kot pobuda za obnovo mednarodno P%(i sli. liol^arski delegat Nikolajev jo |(iji r da je položaj Bolgarije ])osebne	'
temu je P>olgarija pristala na vso
1#
nove ])ogodl)e, .Jugoslovanski deloK''^^^j|;ii) tič je česlilal Turčiji v imenu držaV ske zveze. ,1 aponski delegat Salu •'''|j,,ir ril, da se je tokral slorilo pi'vio. | .)a])onska izstopila iz ZX, da suJo
sklenitvi nove mednarodne pogodl'O-
iS
' ' i 1'1 llž
\'a vlada je spoznala, da je boljo,	%
pogajanj o dardanel^^l^''' m ^ ®
ra poteka in da ne oslaue
- -............. 1'ezerviraua.
ni m(/;ia uveljavili \ seh svojih na
inrsKo zalitevo po remi lita riziioi.P^.^^jj
f '1
nel, N'eiidarsodi, da je koii\'encija ^ ^ loli popolnoma zadovoljiva in j" s!)rejme.	j
f'i'1
N'a.zadiije je predsednik I""" ■" I 'rilce imel kralek govor, v kalo''''' zah\ alil zlasti delegalom IJolgai'ijo inuiiije, da nisla še \- zadnjem tro""
rala uspešnega zakljiirka koiiierd'O'"
Hi"
PERZIJCEM PRIMANJKUJE
I \'edb(' e\'i'opskega oblačilu


J
i
(Perzijo) je prebivalst\'o v
sprejelo z iia vdiišeiijein, pokazali I" ]i'
razni iiedostatki. Izkazalo se jo. ,11'''''.
inozemski iz\'ozuikl poslali tlo^-''''' ,jVi'''
dcrne, grde in ponošcne obleke, 1^|^ ^
Itiil"
iijajo nosilce v strašila za plice
iiM^
k'l k
to \'isto oblek prepo\'edale, toda občni 110 poinan.jkaiije dobrih obld^" so morali nekaterih ozemljih lacil za\oljo tega začasno preloži"
(Dalje iz 1. kolone)
katoličanov v tej deželi in da

4
liški delavci sprejeli povabilo j^i' stavitev fašizma v Ameriki,	1*^
vojni in fašizmu poziv i clevel^i^' toličane. naj zavrnejo nevarno škofa SchVembsa.
13, avgusta, 1936.
fr.r ENAKOPRAVNOST
BIMS S,
imive vesti iz stare domovine
metnosti bratov Šubicev, ki naj bi se vršila spomladi leta 1937. Namen razstave je dvojen; prvič hoče NG z njo prikazati de-
Poroke
prihiteli prvi ljudje. Nesrečnežidveh naših genialnih slikar-
v župni ppru, ^	! v letalu niso imeli v prvem tre-P®^'	moral poznati vsak
groze niti toliko časa,	-----------
. J« one 20. julija t. 1. po
'olju .......
'očila Verbič	^	pričeli kričati in klicati na
fntka v SkoBli '	i pomoč, pač pa so zagnale krik
^^oslavom i'1 ^ Pipanom | številne ženske na bližnjem po-
WljanskA ^ ^	I lju, kjer so delale.
% Brezi'u gf lopostaje.	Po rekonstrukciji dogodka bi
Ji Koprivnikap Poročila Al-: podlagi posameznih delov, ^ ^nie	ovodja to-, gq jjh našli v gozdu, dalo
^ '^1 učiteljica ^"ca Aljan- sklepati, da je letalo hotelo še v T ^'oročil se ie t? i tr v i zadnjem trenutku zaviti proti na Dolu n,? m	I P°Uu, zakaj najprej se je zade-
I^raksler častniku, z u^ ^ desnim krilom ob drevje.
Poročili sn T v	Desno krilo se je takoj odlomi- i
^ik, ®^Jozef Ilec, me-'
, Slovenec; drugič pa zasleduje NG z razstavo tudi ožje znanstvene cilje ter želi položiti temelje ne le za umetnostno zgodovinsko podobo obeh najbolj znanih bratov Janeza in Jurija gubica, temveč tudi ostale rodo-vine. Znano je, da so poleg obeh delovali tudi oče Štefan in brata Alojzij in Valentin; razstava naj odkrije tudi njihovo delo.
V Celju se je mudil
Ponesrečen vojaški godbenik v levo roko nad laktom in ga Dne 17. julija po polnoči so težko poškodoval. — Janez Še-obmejni stražniki prepeljali na gula, 15 letni sin posestnika v Jesenice ISletnega vojaškega'Dornavi.^je padel iz lestve 5 m godbenika Stanka Jamščaka. \ globoko in se nevarno poškodo-
oba P^festni
^®tnik, kuhari rr-"-m ču	Keber,
* «■ iasebnS % ^»"ja Pater-
•"» Sla, 82;.°'''"/;•'»■ 2»;
nevesta pa 71
m t. i
6»
§
lo, takoj za tem pa še levo kri-	oddihu prof. Ante
^hlo
(re&AZo
pri Ljubljani
Wško letal P" Ljubljani <ko w ^3-menjeno na % ^"kk. treščilo v ^bilo T	popolnoma
^šenko I •'^ vodil pilot WelL ^ "^Ghanik mu je jfušič, 2 ^^Ggrafiat Tomo ''^'jaaski T ^ sledeči: '"-če,	dr. Adolf
'teža tia^ ,f Tilka Pivk iz Loko, učite-
.^va beriin!?^® Ljubljane, ^ izletnika dr. ter A ' ^^sebni znanstve-^f'uglacher, ro-Vsi potniki, =o mrtvi. Na ■T	prišla so-
odg.,_ ' ^ začne preiska-katastro-
k	trdijo
da Jutra;
katastrofo
5]a
strokov-povzro-
j® piio-
dvignil °rijeiitacije in visoko, da ^preleteli Golovec.
:
pilot t""	bi vedel
^'ečtie	temu pa
Pa po^npt	jezik.
P%i»_ "nekaterih okolno-ti. sklepati
ki
I**	do jutra
:0l "o
zgraje-
^	Pregledo-
'^^'^Poletn	letališču
-■ .""otor	preizku-
Polet	bil dan
/lad let-,.- se je dvi-. » ''^ani	napravilo
proti b ^^to zavilo 1 tej '^®viku.
goln%	zadnji
.■^ro'i^'^'ovik J\ hribovja kJ'Ct ^talo X-	nad
!Np, običajno pluje.
Ifith	n	mesto
ta!^^''^<ii'm	levo.
a'*
:i;* foti
y . J ' a 1 T po odletu 5i I5 a-rošenko naj-
V letalu
' Va >!
/
na okol-

Pod	Piiot ni vi-
Pa

no
»t*
*0«, ^^lec
je,
iz
Zakaj
lo, motor sam pa je skočil zaradi vztrajnosti v poletu še nekaj metrov naprej, kjer je obležal.
Nesreča se je pripetila na približno 40 m visokem griču, najbolj zahodnem delu golovškega hribovja. Domačini pravijo temu "nad Cerkvenim borštom," ker je pod hribom neko borovje. Gozd je last posestnika Antona Gregoriča, po domače Levca, iz Spodnje Hrušice, najbližje vasi kraja nesreče. Najbližja hiša pa je last posestnika Škofa.
Utopljenec v Savi
se ni!
;s
^^kakor bi moral ira
Dne 15. junija so potegnili na Savi pri Litiji truplo neznanega moškega, pri katerem so našli le napol pretrgano vložno knjižico poštne hranilnice, iz katere se pa ni moglo razbrati ime vlagatelja. Šele ko je litijska orožniška postaja vprašala na poštno hranilnico v Belgrad za ime lastnike te vložne knjižice, je le ta sporočila ime lastnika v osebi graničarja Travna Mihaela, rojenega leta 1905. v Loki pri Mengšu. Mengeška orožniška postaja je v Litijo sporočila, da je imenovani Miha Traven pisal iz Ljubljane svoji sestri Jožefi na dom sila obupno pismo, v katerem opisuje svoj obupen položaj, ker je bil odpuščen iz graničarske službe ter bi moral nastopiti 30 dnevno zaporno kazen, katero je do- „ bil od svojega bivšega vojaške-'J ga poveljstva. Odkrito piše, da e bavi z mislijo na samomor, kar je potem tudi izvršil ter skočil v Savo.
Dva ponesrečenca.
V soboto zvečer, 18. julija je v Šenčurju padel v škaf vrele vode 2-letni kajžarjev sin Franc Sitar. Otrok se je močno opekel po vsem telesu. Danes je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico, njegovo stanje pa je smrtnonevarno.—Bolnišnica je 19. julija sprejela tudi 34-letnega delavca Janeza Man-deljca iz Zgornjih Gorij pri Bledu. Mandeljc je podiral v gozdu drevje. Težka smreka pa je padla nanj in mu zlomila nogo. Na ljubljanskem kolodvoru je prevzel Mandeljca reševalni avto in ga prepeljal v ljubljansko bolnišnico.
Za razstavo bratov Subicev
Anzulovič iz Čakovca. Šel se je kopat na mestno kopališče na Saviniji. Nekoliko pred 11, ko je bil v vodi, mu je postalo naenkrat slabo in se je začel potapljati. Takoj sta mu priskočila na pomoč kopališki mojster Roduš Maks in kleparski mojster Kralj Josip, ki sta profesorja s pomočjo dijaka Jelena Ivana potegnila na' desno obrežje Savinje in mu nudila prvo pomoč z umetnim dihanjem. Takoj je bil poklican tudi reševalni avtomobil, ki je profesorja Anzuloviča prepeljal v bolnišnico, kjer pa je kmalu po drugi uri umrl.
Nesreča na Bregu pri Celju Dne 15. julija ob pol 10 dopoldne je neka mlekarica s svojim ročnim vozičkom za mleko podrla SOletno prevžitkarico O-cvirk Frančiško iz Liboj. Ocvir-kova si je zlomila desno nogo in je dobila poškodbe na zapestju in členku leve roke.
Jamščak je bil na dopustu na Gorenjskem ter je šel na izlet na Rožco nad Jesenicami. Hotel je natrgati nekaj planik, pri tem pa je padel z visoke skale ter zdrknil na avstrijsko stran, kjer se je težko poškodoval. Pri padcu si je prebil lobanjo ter je dobil pretres možgan.
Vsak dan gori Dne 9. julija je pogorel posestnik Selinšek v Staršali. Škoda občutna. Požar je zanetilo slaboumno dekle. — 9. julija dopoldne sta pogorela posestnika Žagavec in Fošner na Braun-švajgu. Radi močnega juga je bilo vsako reševanje nemogoče in je škoda ogromna, pa deloma krita z zavarovalnino.
Za par marelic—strel v roko V mariborsko bolnišnico so pripeljali 24 letnega Leopolda šaška iz Poljčan, ki je močno ranjen s strelom v roko in rebra. Šasak je spotoma iz Gor-ce proti domu utrgal par marelic na vrtu nekega posestnika, ko je nenadoma počil strel ter mu pognal pest šiber v telo.
Nesreče Hudo se je ponesrečil 55 letni Andrej Dolmač, posestnik v Zavrču. Pri košnji sena je padel na koso tako nesrečno, da si je nevarno porezal desno roko in so mu v bolnišnici, kamor so ga pripeljali, komaj ustavili kri. — Pri oranju na njivi je brcnih konj 10 letnega Antona Firsta, sina posestnika pri Sv. Urbanu,
val ter si zlomil levo roko nad-laktnico. — Ista usoda je doletela tudi 25 letnega Franca Pod-platnika, pos. sina v Placarov-cih. Pri padcu si je zlomil desno nogo v gležnju.
Požar je izbruhnil
16. julija na gospodarskem poslopju posestnika Jakoba Pernata v Morju v občini Račje. Zgorel je hlev, klet, škedenj, trije svinjaki, kolarnica, ena stiskalnica ter razno gospodarsko orodje.

PRVO PLAČILO SAMO
$7.95
VPRAŠAJTE O NORGE
Deset letnem poroštvu
PRI ROLLATOR MEHANIZMU MODELI OD S79.5« NAPREJ TRI LETA ZA PLAČATI
^ijoni.7 letalo do-
v primeru me-
'] g,f ^^iti
Juro-
'Oi Se fg Je dobro bi s^^^'^tirajo pod
o.

v slovenski umetnosti kes-nejšega 19. stoletja se blestita sko-!dve imeni, ki sta nam v visoko čast; to sta slikarja Janez in. Jurij Šubic. Izvirajoč iz rodbi-j nt , v kateri je bilo obilo umet-1 niškega daru, sta izvršila naloženo jima poslanstvo ter ustva
#	HITER
♦	TIH
#	VAREN
•	EKONOMIČEN
kakšnih I rila delo, ki mu pripada osred-
, tielto l«ti i-:,
pa je naj-
k
-..n„ . kostanj, 'k	ko je videl,
Had
t' r da

drevjem
^ ^ bi	UBtavil
tC' T.'iit " "b doti.
Wfo. ki .. ^ bila
% T: ki	na-
Se Pii so ir	"« i'-
Hce ^izo^ 1	tudi
^ ^ ° tri g
Ki d^
Si)
n.i
•^fislodnje lutku K"2di-® ter padlo
rja važnost v naši novejši umetnosti. Po neposrednih stikih z Janezom Wolfom in živeč sredi j miljeja njegove umetnosti, sta j v svojih delih zvezala sodobnost z zadnjimi odmevi naše roman- ] tiki . Na drugi strani pa so se-| gle težnje njune umetnosti globoko v osrčje moderne in bi bi-1 lo brez poznanju prve tudi vsej delo Ažbcta in njegovega rodu, i nič manj pa naših impresionis-1 tov, nerazumljivo. Kljub tej važnosti, pa še niso. Slovenci imtli prihke spoznati delo šubicev v celoti, temveč poznamo le drobce, ki pa niti od daleč ne dajejo prave podobe njune u-
Pridite in si oglejte to peč Modeli od $59.50 naprej
TRI LETA ZA PLAČATI
NOVI POLDOLARSKl KOVANCI
WASHINGTON. — Zvezni zakladniški department je odobril načrt, ki določa izdelavo 25 tisoč poldolarskih kovancev, ki bodo imeli na eni strani glavo (v profilu) pokojnega circuške-ga podjetnika P. T. Barnuma. Barnum je tekom svojega življenja mnogo prispeval v človekoljubne svrhe, kar je vzrok, da se bo njegov spomin tako počastilo.
Kontroliranje zraka
Zahteva za napravo za kontroliranje zraka v domovih, trgovinah, gledališčih in uradih je postala tako velika, da so uvedle šole po celi deželi in štiri v Cle-velandu, posebne kurze, da se u-čijo mladi možje mehanizacije tega sistema. To je pronašla E-lektrična Liga, ki je že dosti pripomogla, da se je javnost seznanila z zračno kontrolo.
Šole v clevelandski okolici, ki uče o napravi za kontroliranje zraka so Case School of Applied Science, Fenn kolegij, Spenceri-an kolegij, in John Huntington Polytechnic Institute. East Tech nical višja šola tudi namerava začeti s poukom.
Zadnje šolsko leto je bilo 89 učencev vpisanih za ta pouk v Case šoli, 100 v Spencerian in po 20 v Fenn in John Huntington.
Letos se pričakuje, da se to število zelo pomnoži.
J. E. North, predsednik Električne Lige pravi, da je kontrola za zrak tako važna v hiši kot naprava za goikoto. Pravi da je do 90 novih hiš zgrajenih v Cle-velandu letos opremljenih s to napravo.
ZA W E LI
Samo par požirkov in—kot bi odrezal—je olajšanje tu!
Vsi kaši j i so enaki pri Buckley's sdravilu (trikratno močnem) — en po-žirek tega izvrstnega zdravila kmalu jstavi navaden kašelj — trdi, dobro u-koreninjeni kaši j i so pa olajšani s par požirki — in nič več vam ni treba trpeti po noči, ko ne morete spati.
Buckley's je drugačno zdravilo — deluje hitro "kot da bi odrezal." Ne vzemite nadomestkov — jamčeno, 45 in 85 centov v vseh lekarnah. W. K. Buckley. Inc., Rochester, N. Y.
NOVA ELEKTRIČNA LUČ
CHICAGO. — Na neki tukaj-šni razstavi pohištva je bila razstavljena tudi nova električna svetilka, ki sveti še ure potem, ko se luč ugasne. Notranja stran senčnika je namreč pokrita z nekim kemičnim preparatom, ki se sveti še več ur potem, ko je žarnica ugasnjena.
IZNEBITE SE GLAVOBOLA
Olajša mesečno trpljenje
Brez opija ali kinina
Ali vas nadlegujejo hudi glavoboli? Iznebite si jih! Za hitro odpomoč — brez kinine, bromida ali opija — poskusite Garfield prašek proti glavobolu. Za povžiti štiri krat lOc, 12 za 25c.
GARFIELD
Prašek proti glavobolu
n ■ ATAki |i Pišite za brezplačen / I I IN I' poiskus Garfield pra-*.nv I	proti glavobolu—
tudi Garfield čaj proti zapiranju. Pišite Garfield Tea Co. Dept. T, Brooklyn, N. Y.
DOBER PRIJATELJ
v času, ko potrka bela žena smrt na vrata, potrebuje družina dobrega prijatelja, ki jim svetuje in pomaga v teh težkih in žalostnih časih. In dober prijatelj vam je izkušen pogrebnik, ki ve vse potrebno urediti in preskrbeti. Izročite mu vso oskrbo pogreba in lahko se zanese te nanj. Naša dolgoletna izkušnja v tem poslu vam daje garancijo naše vsestransko skrbne postrežbe
LOUIS FERFOLIA
\ .	SLOVENSKI POGREBNIK
3^15 EAST 81st ST.	Michigan 7420
Dnevna in nočna postrežba.
PRIDITE V
JUGOSLAVIJO
y dni do vaše domovine, če potujete na ekspresnih parnikih
BREMEN E U R O P A
OSEBNO VODENI
IZLET
ODPLUTJE IZ NEW YORKA
3. SEPTEMBRA
Na znanem parniku
H A NS A
Ixbornc železniške zveze od Cherbourga in Hamburga
HAMBURG-AMEIICAN LINE NORTH GERMAN LLOYB
1430 EUCLID AVE., CLEVELAND


COMPLETE YOUR HOME LAUNDRY with a
NORGE
Narejen kot dober avtomobil za dolgo operacijo. Vidite te nove modele cenene tako nizko kot
$49.50
Vprašajte o naši prosti demonstraciji na domu.
QUALITY IRONER
Cuts ironIn;t limc in half—simple controls, heat scLcctors, 2 speeds, utility table-top cabinet.
Novi mode-	_
li od
$49.50
naprej
K-
Vprašajte o naši prosti demonstraciji na domu.
Vsem Slovencem,
ki čitajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim odraslim sinovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo
krasno novo povest
Grandsons
(VNUKI)
KATERO JE SPISAL
Louis Adamič
'Avtor 'The Native's lielurn,' 'Lauijhing in the Jungle' in 'Df/namite'
To Je povest treli vnukov slovenskega izseljenca v Ameriki.
''j	(lek' u	pi'i'motnosti in plodovitosti.
Narodu;) galerija v Ljubljani že 80; je BKienila prirediti razstave u-
Nova in popolna postrežba Slovenskemu narodu. Popravljamo lu-alnr stroje vseli izdelkov, vse električne predmete in radije. Zanesljiva postrežba, najnižje cene na vseh popravilih. Imamo razne dele za vaš pralni stroj ali druge električne predmete. Radio tube vseli Izdelkov.
Kremzar & Renko Radio & Appliance Co.
6518 ST. CLAIR AVENUE
oupuro VSAK VECER DO DEVETIH
{
Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.50.

NAROČILA SPREJEMA
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.-----CLEVELAND, OHIO
STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
13. avgusta,
Carica Katarina
Zgodovinski roman
—	Res, zelo težko sem prišel iz sobe — odvrne Sergij, ki se mu je poznalo po glasu, da se trudi, da bi ostal miren. — Neki prokleti pes je zaklenil moja vrata od zunaj in jaz slutim, da je to bila ista roka, ki je zažgala to hišo. To je bila ista roka, ki je prinesla sem slamo in olje in ki je zaklenila kozake v četrtem nadstropju! —
—	Nesrečneži! — vzklikne Pavel licememo. — Pomislite samo, moj dragi Sergij — dvorec mojih očetov.—
—	Ste sami zažgali! — zakri-či kozak.
V tem trenutku plane straž-mojster na Pavla.
Zgrabi ga za prsa in ga vzdigne visoko v zrak.
—	Sergij! — vzklikne ubijalec — kaj delate? Ali ste znoreli?—
—	Znorel? To res ne bi bilo čudno! Toda nisem znorel in to bom tebi prokletniku takoj dokazal! —
Stražmojster vrže Pavla Sol-tikova z vso močjo na tla.
Trenutek pozneje že plane na Pavla in mu poklekne na prsa.
—	MisUš, da verjamem, da je nastal ta požar popolnoma slučajno? Mar misliš, da bom verjel tvojim čenčarijam?
—	Da, nor sem bil, ko sem se obvezal, da bom umoril tvojo sestro. Deset tisoč rubljev si mi hotel plačati? Prijatelj, daj mi-jih sedaj! Kje jih imaš ? Priznaj, da mi jih nisi nameraval izplačati. Sklenil si, da me ugrabi smrt.
—	Če bi bil mogel spati tako kakor drugi kozaki, bi ne bil slišal, da je nekdo zaklenil moja vrata od zunaj. Takoj sem skočil na noge in pohitel k vratom, ker sem slutil, da nameravaš nekaj podlega. Nisem pa seveda mislil, da boš žrtvoval svoj dvorec.
—	Toda prišel sem prepozno! Bil sem ujet kakor miš v past — naposled pa se mi je vendarle posrečilo, da sem se osvobodil in glej sedaj sem tu in ti bom dal zasluženo plačilo! —
—	Umakni koleno — je stokal Pavel — za vraga, stražmojster, mar se ne bova midva sporazumela? — V tej hiši je mnogo denarja — poglejte v pisalno mizo, ki sem jo razbil — prisegam vam, da bo polovica vsega denarja vaša, samo če mi pomagate, da najdem skriti denar. Ne — kaj govorim — še več boste dobili! —
—	Če bi mi tudi vse poklonil
—	ne bi sprejel — ker me obhaja groza pred denarjem one ,ne-srečnice, ki sem jo zadušil — ne, prijatelj, končano je s teboj, pa tudi z menoj! Nocoj bova svoja lastna krvnika! —
—	Ne, ne boš sedaj umrl — nočem te zadaviti — ne, določil sem zate drugačno emrt! —
Pavel zapre oči — groza ga obide — lasje se mu na ježe, čelo pa mu oblije hladen znoj.
—	Rešil sem se zato, da se Tebi maščujem. —
—	Stražmojster — zajed ja Pavel — ali se nočete več pokoravati svojemu poročniku? —
Stari kozak se nasmehne.
—	Sinko moj, to je minilo — vzklikne — kajti sedaj sem jaz general, — general smrti! Sedaj jaz ukazujem;
—	Vstani —
Kozak udari ubijalca s tako močjo s pestjo v obraz, da mu je skoraj zdrobil nos.
Pavla oblije kri, vendar pa vstane kakor poslušen konj.
—	Kaj naj storim ? — vpraša.
—	Stražmojster, ukazuj — jaz te bom ubogal! Vse bom storil
—	samo me ne ubij — ker jaz še ne bi rad umrl!
—	Umrl? — odvrne kozak. — O ne, to bi bilo premalo — vpra-
šanje je le — kako boš umrl — radoveden sem, kako ti bo ugajalo?
—	Sedaj pa naprej — zakri-či Sergij in potegne oster nož
—	pojdi naprej in če se mi le enkrat ustaviš, ti bom porinil nož v pleča. Zapomni sito! —
Bojazljivi ubijalec je buljil v nož. Njegov obraz je bil spačen, iz oči pa je že odsevala norost.
—	Kam želiš, da grem ? — zajed ja Pavel.
—	V stolp!
Pavel se opoteče.
—	V stolp ? — zakriči obupno.
—	To vendar ni mogoče — stopnice je že objel plamen!
—	Nikari se ne huduj, moj sinko! Če si lahko prišel sem — se boš tudi lahko potrudil nazaj Naprej torej — ne oklevaj, ali pa ti bom porinil nož v pleča!
Ta pretnja je . zvenela tako resno, da se je podal Pavel brez besede k vratom.
Ko je dospel do praga, je zagledal pred seboj morje plamenov.
—	Ne morem! — vzklikne. — Ne morem! — Stražmojster, kaj zahtevaš od mene ?!
Pavel se zgrudi na tla in začne z vzdignjenimi rokami moledovati stražmojstra za milost.
Toda Sergij ga zgrabi in zopet postavi na noge.
—	Ali si imel usmiljenje s svojo sestro — ali mi nisi baš ti stisnil v roko črno vrv, da ji jo ovijem okrog vratu in da jo zadavim? — Ah si imel usmiljenje, ko si zaklenil vrata, za katerimi so spali nesrečni kozaki?
—	Ubijalec — sedaj boš prejel plačilo! Toda tvoja smrt ne bo tako lahka, kakor je bila za tvoje nesrečne žrtve.
—	Naprej, sicer boš okusil moj nož!
Nesrečneža prevzame obup — obrne se in skoči v plamen.
Stražmojster Sergij se podviza za njim.
Korakala sta, tekla sta skozi plamene, kakor da ju preganjajo furije. Plamen se jima je o-prijemal obleke in nekohkokrat se je zdelo, da se bo Pavel zgrudil. Toda strah pred mučiteljem ga je gnal dalje; vzpenjal se je vedno višje.
Pavel je upal, da bodo v stolpu nehale njegove muke. Upal je, da mu bo poklonil Sergij v stol ju življenje.
Medtem dospeta v četrto nadstropje in kozak sune Pavla v sobo, kjer so bila vrata na ste-žaj odprta.
Pavel se zgrudi na stol.
Stražmojster stopi k visokemu oknu in ga odpre.
—	Odtod — reče tiho, — odtod bo prijeten skok, kakor da bi bila na vrhu hriba — zelo dobro!
Nato se obrne k Pavlu in zakriči :
—	Pridi sem — hitreje — za vraga — nimam časa!
Pavel ga uboga, četudi so ga že zapuščale moči in se priplazi do stražmojstra.
Stražmojster ga strese za ramena in spregovori;
—	Poslušaj Pavel Soltikov, — hotel bi s teboj govoriti nekoliko besed.
—- Lopov, zapeljal si me k zločinu, ki mi ga Bog ne bo nikoli odpustil.
—	Nocoj si postal ubijalec in požigalec. Toda tudi jaz sem storil zločin in zato bova zapustila ta dvorec roko v roki, kakor se pač spodobi dobrim prijateljem.
- Oh Sergij — vzklikne Pavel — naposled te je srečala pamet! Da, zapustiti morava dvorec in to čim prej!
Predno pa je mogel stražmojster odgovoriti, pretrese ozračje silen grom.
Stopnice so se podrle — reče
popolnoma mirno stražmojster Sergij.
—	Sergij — Sergij — zakliče Pavel Soltikov — oh, zakaj si tako dolgo okleval? — gedaj — sedaj sva izgubljena — stopnice so se porušile — kako bova sedaj prišla na vrt?
Stražmojster pa dvigne roko in pokaže na okno.
—	To je naša pot — reče za-smehljivo.
—	To je naša pot? — ponovi ubijalec. — Oh. sedaj razumem — našli ste najbrž v tem stolpu vrv, ki je dovolj dolga, da se po njej spustiva na vrt.
Soltikov se nagne skozi okno in pogleda v globino.
—	Za vraga — zamrmra — globoko je — to bo težka pot.
—	Da, to je težka pot! — potrdi kozak in se čudno nasmehne.
—	Morala bova zbrati vso moč, da se bova obdržala na vrvi — ranila si bova roke — toda to je vseeno — glavno je, da se rešiva — mar ne, stražmojster?
—	Seveda, moči bi menda že našla — reče Sergij zamolklo — toda —
—	Toda — ponovi Pavel — mar nama še kaj manjka?
—	Vrv!
Pavel pogleda stražmojstra, kakor da ni razumel njegovih besed. Nato pa obupno vzkrik-ne;
ga okna — zamrmra Pavel Sol-' sodi, pograbi stražmojstra
tikov.	vrat, da bi ga zadušil.	! Rubena ni mogla pomagati.
—	Kdo — midva!	Sergij pa se sedaj strašno
—	Midva?	, razjezi.
—	Da — midva sva ubijalca Kakor divja zver zasadi svo-— skočila bova s tega okna in je zobe poročniku v obraz.
to tekom dveh minut.	Pavel ga je hotel že skoro ne-
Pavel zakriči in se opoteče umen od bolečine odriniti, toda proti vratom. Plameni so segali zavest ga je jela zapuščati in i od zdravnika, da je oko za vedno že do četrtega nadstropja.	stražmojster se je vedno bolj izgubljeno, se ga loti huda mrz-
Zdajci ga Sergeij zgrabi za sklanjal skozi okno, nato pa — lica, ki ji je skoraj podlegel, vrat, potegne ga nazaj in ko sta Strahovit krik pretrese o- Toda Katarina je negovala zopet stala pred oknom, zakri- zračje tihe noči in dvoje teles svojega miljenca z nežno ljubezni;	strmoglavi v prepad.	nijo in se ni oddaljila od njego-
. : Ubiialca sta priletela z vso si- ve postelje.
—	Sedaj bo začela najma voz-	'kamenito teraso.
- aU s. pnpravljen-ne-	.
takrat bos potoval, ce ne	^ pol minute. -
Večna skrivnost pa bo, kaj se je dogajalo v tem kratkem času v
njegovi duši.	PoZOf!
Ubijalec sestre, požigalec in lopov, Pavel Soltikov, je bil mrtev! —
za da mu niti spretnost doktorja ^ svetovalec in verni pome
bi imela nikogar, ki M ^ Toda rana, ki mu jo je priza-	vnrnšflnia in vodil
dejal grof Orlov je bila manj nevarna, kakor pa tuga, ki mu je trpinčila dušo.
Ko se je Potemkin čez nekaj dni zopet zavedel in ko je zvedel
važna vprašanja m državno ladjo.	,
Plašno je vprašala can® jega zvestega zdravnika če se mu bo vsaj posrečilo niti Potemkinovo oko, ^ je vid za vedno izgubljen.
(Dalje Dritiodnpi)
nja tudi
boš pripravljen!
Stražmojster potegne iz žepa konec vrvi in poskuša poročnika z veza ti.
Toda ta se je branil z nadnaravno močjo in je jecljal:
—	Dovoli mi vsaj, da molim! — Živina! — Mene — sebe hočeš ubiti — nameravaš me zve-zati —
—	Strmoglavila bova v globino — odvrne kozak z dostojanstvenim mirom.
Pavel se zgrudi na kolena in začne tiho moliti.
Kozak je nekaj časa mirno čakal, nato pa pograbi Pavla in zakriči:
—	Ubijal si — kradel si — za-žgal si hišo — sedaj si pa še celo molil! — Striček, ali še ho-
Njeno dušo je objela taka žalost, da je pozabila na vse svoje državne posle.
Če ji grof Panin ne bi bil zvest
— Nesrečnež! — privedel si j češ kaj?
me v stolp, za nama so se podrle i Ne čakajoč odgovora, zveže stopnice — sedaj pa — sedaj ni-, Pavla tako močno, da se ni mo-maš niti vrvi, s katero bi se lah- gel več premakniti.
ko rešila.
95. POGLAVJE Usodna operacija
Aleksander Potemkin je preživel nekoliko strašnih tednov v svoji postelji.
Dolgo časa je visel Potemkin med življenjem in smrtjo, tako,
Proda se prav poceni velika ledenica za gostilno ali trgovino z slaščičami. — Pokličite takoj KEnmore 0031.
lice se
Za v najem hišo za en no z 5 sobami, ali pa his® družini, vzhodno od ham. — Polrjičite KM 2816 M.
Delo dobi
, Mladenič, ki se
liko na popravljanje Q
in ki lahko ravna s P" truck"
da bo pomagal na
pridi"
razvažanju istega. , koj na 15428 Waterloo
Išče delo
Slovenka išče delo, najsibo kakoršno si bodi, za čez dan. — Pokličite MUlberry 9899.
Nato ga dvigne do okna. Z zadnjim obupnim naporom se skuša Pavel ogniti strašni u-
—	Ne potrebujeva vrvi, ako hočeva na vrt.
—	Sergij, vi ste znoreli — zakriči Pavel. — Neprestano govorite, da bova odšla skozi okno, nimate pa niti vrvi! Kril pa tudi nimava, da bi letela po zraku.
—	Da, letela bova po zraku—' s posebnim vhodom ali stanova odvrne kozak — skočila bova v i nje, obstoječe iz dveh sob, v Col-globino!	jlinwoodu. Kdor ima kaj primer-
—	Kdo bo vendar tako neu-! nega, je prošen, da sporoči svoj men, da bo skočil odtod, s te- naslov "Enakopravnosti".
Iščem neopremljeno sobo
August Kollander
6419 ST. CLAIR AVENUE T Slovenskem Nar. Domu.
PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike;
POŠILJA denar v staro domovino točno in po dnevnih cenah:
OPRAVLJA notarske posle.
Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke.
Oglašaj+e v —
"Enakopravnosti
16. avgusta običajni 5c pik
SLOVENSKIH GROCERISTOV IN MESARJ^ V COLLINWOODU
Zahtevajte brezplačne listke, ki vas opravičuj®^ nad 1000 izdanih nagrad. Pazite na petkov ^
II
liKvanredlen do^odelc pralne sitroje
Predstavljamo vam novi
MAYTAO
•	Izdelovalci, ki so si o-'
mislili ill napravili ta novi model .18 so isti ki so napravili prejšnje May-taf>: pralne stroje, ki'so najbolj odlični že deset Ici.
•	Poleg" lepega, moder-1 nc^fa obrisa, ima tndi odličnosti, udobnosti in kvaliteto, ki so pridobile za M avtag sloves, poleg tega ]ia tndi veliko novih izboljšav narejenih po
Maytag inženirjih. To je kvaliteten pi'alni stroj, nizko cenen. V nobenemu drugem« pralnemu stroju ne dobite večje vrednosti, tudi za večji denar ne.
Pridiie k nam in si oglejte ta novi
Ima najmanj 40 l;i mu dajejo vrednost. Mi vaw jih dcnio)ist riranio iii. razložimo kulio lahko })larate na lahke ohrokf.
PRIHRANITE ČAS PRI LIKANJU IN DENAR PO
MAYTAG
METODI
# Novi Maytag je likalnlk za katerega ste čakali, da izpopolnite vašo pralno napravo. Lika vse v pol manj času kot na roke—lika bolj lepo in z manj trudom. Tudi lika hlače, pari žamet in kravate. Kontrola na kolenu in na roki. Valjar iz corka izdelan, samo pri Maytag, vrh na pantih, stranice in veliko drugih odličnosti- Preglejte to posebnost danes.
PROSTO LIKANJE ZA PREIZKUS
Lahka odplačila
KREMZAR FURNITURE
6806 St. Clair Ave. - ENdicott 2252
&
★
SOHIO X-70 je najbolj popularen gasoH" V Ohio . . . Prihra"'
na stroških!
★

THE STANDARD OIL COMPAl
(Ohio)
NAZNANILO IN ZAHVALA
izn&nj'

Žalostnim in potrtim srcem na vsem sorodnikom, prijateljem in znance j nam je kruta smrt vzela našega nad vse nega sinčka in bratca
RicKardL
Preminul je po kratki bolezni za jt 22. junija ob 8. uri zjutraj. Pokopali »»"O junija po cerkvenih obredih iz cerkve 3^* in na Calvary pokopališče. Ranjki je bij ^ j, let. Bil je zvest in priden učenec. Pohaja^^^ East Madison šolo. Bil je prvovrstni P®j^ i svojim bratcom-dvojčkom, in sta nastop® i^ili radio programih in pri prireditvah v n®' -jt domovih, tako da so ljudje kar začudeno P šali njih glasove, ter žaluje za njim veWK jateljev.
V dolžnost si štejemo se prav isk«"®** valiti vsem, ki so nam bili v tolažbo i** P Hvala vsem, ki so darovali krasne vence lice ko je ležal na mrtvaškem odru. Hv»l® ki so darovali za svete maše in proste " ^ Hvala vsem, ki so prišli ranjkega krop'* ^ t spremili k večnemu počitku. Hvala vseif* j^il dali svoje avtomobile v poslugo in ga na pokopališče.
Najsrčnejša hvala gre Mr. in M»"'' ^ tr Mahnič za vso naklonjenost in pomoČ težkih in bridkih urah, ko smo izgubil' ga sinčka. Hvala Mrs. Henry Wolf / gji)"' klonjenost. Hvala pogrebniku Joe Žele y vi za tako lepo vrejen pogreb. Hvala
dreyu za cerkvene obrede.	.
Še enkrat hvala vsem skupaj za v«e nam dobrega storili.	^
Ti dragi in preljubi jeni sinček spa vaj mirno v hladni zemlji, in tam v " prepevaj tvoje sladke pesmice. Mi se o#' vedno spominjali in ne boš nam šel izP^ • ji»'' Tudi tvoje pesmice bodo vedno ostale P |t Bodi miren in lahka naj ti bo zemlja, do pridemo skupaj.
Žalujoči ostali:	«f'''
LUDWIK in FANNY TOMŠIČ, RAYMOND in ROBERT, brata-
Cleveland, Ohio, 13. avgusta, 1936.