4'
‘b’
,0&nja ,
<s>
aooe
a
%
p
V «**
OQ.
KYMCO
Ugodni krediti do 6 let + gratis zavarovanje !
Možnost TESTIRANJA skuterjev in štirikolesnikov
Velika izbira motorističnih oblačil, opreme in servisnega materiala.
MOTO CENTER PROMOTOR
Drešinja vas 18, Petrovče - Tel: 03/5707-151
PE Koprska 2a, Ljubljana - Tel: 01/422-85-70
Leto Vlil	številka 4	cena 350 SIT / 1,46 EUR	26. april 2006
771580
096004
Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v trgovini Brglez.
Ponosni na Osvobodilno fronto
Jutri bomo Slovenci praznovali dan upora proti okupatorju, ki letos sovpada tudi s 65-letnico ustanovitve Osvobodilne fronte. Osrednja proslava ob dnevu upora proti okupatorju je bila v ponedeljek v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu.
Proslavo so organizirali Občina Žalec, Območno združenje borcev in udeležencev NOB Spodnje Savinjske doline, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, Veteransko društvo Sever za celjsko območje Žalec in Društvo izgnancev Slovenije, občinski od-
bor Žalec. Slavnostni govornik je bil župan in poslanec Lojze Posedel. V programu, ki ga je pripravila igralka Jerca Mrzel, so sodelovali tudi zbor A Cappella, recitatorji Neja Brglez, Katarina Kukovič in Luka Arnuš, harmonikar Slavko Mandelc, plesalca in Godba Zabukovica. K. R.
Navdušenje je bilo obojestransko
Flying pickets med tonsko vajo
Sreča je na strani drznih, pravi pregovor. Zagotovo je bilo potrebnega precej poguma za povabilo ene vodilnih evropskih vokalnih skupin zabavne glasbe, naj obišče Žalec. Flying pickets namreč doslej še niso peli v Sloveniji, zaradi njihovega svetovnega slovesa pa so bile vstopnice za naše razmere precej drage. A polna dvorana žalskega Doma II.
slovenskega tabora je v petek doživela nepozaben večer.
Flying pickets je v Žalec povabil pobudnik in eden od organizatorjev festivala Sredi zvezd Matjaž Kač. Andrea Figallo, član skupine, je bil namreč v žiriji na festivalu Vokal total v Gradcu, kjer je sodelovala tudi vokalna skupina Cantemus. Pogovori so se nadaljevali z njihovim menedžerjem in v petek
TRGOVINA VERONIKA
Sv. Lovrenc 24, Prebold Tel. 031 705 109,572 43 25
NUDIMO VAM
* VSE ZA STREHO, OPEČNE IN BETONSKE KRITINE, PLOŠČE ESAL, TEGULO,
• SEKUNDARNE KRITINE: GRAMAFLEKS, TYVEK, DIFLEX . KRIVLJENJE OBROB, ŽLOT do 6 m (možna dostava na dom),
• ŽLEBOVE IN OSTALA KLEPARSKA DELA,
. VSE VRSTE PLOČEVIN,
**» UGODNE CENE - PREPRIČAJTE SE! »*»
Del. čas: vsak dan od 7. do 18. ure, sobota od 7. do 12. ure.
I M Wmé0\ !	GSM 041/612 283
GRADNJE IN SIIKOPIESK ARSIVO Te|efQn	3Q %
Igor KOTNIK, s.p.	e-moii
Nikole Teslo 6, 3310 Žolec i90r.kotnik@siol.net
-	SLIKOPIESKRRSKR IN ZIDARSKA DELR
- IZDELAVA VSEH VRST FASAD (TOPLOTNE FASADE, KLASIČNE FASADE)
- ADAPTACIJE, OMETI IN ZUNANJE UREDITVE
-	DELA NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO
s/i/coh/ei/uvKittH} xe od/ela j.96\5
KOMPl€TN€FINßlIZflCIJ€OßJ€KTOV
KOTfllX
om E
2*0
KOTfìlX
so ljubitelji vokalne glasbe doživeli večer izjemnega petja in sporazumevanja z občinstvom. Skupina namreč slovi prav po svojih nastopih v živo, doslej pa je izdala 12 albumov.
Dylan Foster, Michael Henry, Andy Laycock, Andrea Figallo in Simon Foster, ki trenutno sestavljajo že skoraj 25 let delujočo skupino Flying Pickets, so bili prav tako navdušeni nad sprejemom občinstva in tudi nad petjem skupine Cantemus. Morda jih bomo v Žalcu še slišali. Koncert je posnela VTV. K. R.
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec vam želi
prijetne in tople praznične dni z željo,
da vas privabi tudi katera od ponujenih prireditev.
Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66
Nagradna igra za nakup nad 2.000 SIT!
Nagrade:
3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic
1.	Metka Klinc,
Nova cerkev 23
2.	Milica Laznik,
Podvrh 113, Braslovče
3.	Jožica Drev,
Drešinja vas 146, Petrovče
April je letos še posebej lep mesec, saj seje šele z njim pričela pomlad. S soncem in prvim zelenjem so tudi obrazi ljudi postali prijaznejši, oživeli so vrtovi, polja, ulice in parki. In v tem mesecu smo praznovali dan Zemlje. Pa ne da bi na ta račun pripravljali veselice, ampak da vsaj občasno očistimo del narave.
Slovenci se radi pohvalimo s kar visoko stopnjo okoljske zavesti. Ponosni smo, daje v naravi vse manj črnih odlagališč, da smo se naučili že v kar precejšnji meri ločevati odpadke. Pa je to dovolj? Ali v resnici vemo, s čim vse škodujemo našemu planetu in s tem tudi sebi? In tako se vprašanja vrstijo v neskončnost: Se morajo naši domovi bleščati in avtomobili sijati, ni dovolj, da so čisti? Morajo otroci res naokrog hoditi v brezmadežnih oblačilih, ki smo jih prali z vrhunskimi detergenti in sredstvi za odstranjevanje madežev? Koliko pralnega praška pravzaprav potrebuje ena »žehta«? Ali res potrebujemo sušilni stroj, če lahko perilo sušimo ob hiši ali na balkonu? Mora biti naše cvetje res najbujnejše, zelenjava z naših vrtov največja, pridelek pa obilen, čeprav ne živimo od njega? Je res potrebna vsaka vožnja z avtomobilom? Kdo je kriv za visoke račune za porabo vode, elektrike in za ogrevanje? Beremo, da imamo pravzaprav prepoceni elektriko in da se nam obeta huda podražitev, da potrebujemo tudi na Muri hidroelektrarne. Se mi samo zdi, da nihče več ne govori o varčevanju z električno energijo?
Vsem občankam in občanom, bralkam in bralcem Utripa čestitamo ob dnevu upora proti okupatorju in ob prazniku dela 1. maju.
Občina Žalec Župan s sodelavci
PRIDITE P0 SVOJA VRATA
že za 199.900,00 SIT
Cena zajema Izolirana garažna vrata EPU (vodoravni motiv, bela, woodgrain), motorni pogon, montažo in 8,5 % DDV.
Generalni uvoznik za vrata Hörmann v Sloveniji:
mntÌ07 Matjaž d.o.o. PE Ljubljana 1 J / T: 03/71 20 600 T: 01/36 01 672 uwww.matlaz.si lnlo@mat|az.st
HORMANN
f»;ir.t/n;i in iitduntrijoka vrat o
Sekcljska garažna vrala EPU vrhunskoga proizvajalca Himnami. / motornim pogonom, montažo in 0DV
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE, OBMOČNO ZDRUŽENJE ŽALEC,
organizira letos že drugič HUMANITARNI KONCERT pod geslom »Pomagaj in pomagal boš sebi«.
Koncert bo 18. maja 2006 ob 20. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Nastopili bodo priznani ansambli, izkupiček pa bo namenjen za socialne pakete.
OGRAJE
MREŽNE, MOBILNE, PANELNE, ELEMENTI
Tel: 03 570 12 21, 570 1447 Faks: 03 570 14 46
www.ograje.com
KOČEVAR Si THERMOTROIM d.o.o.
Ločica 65d, 3313 Polzela
KOČEVAR
750 let župnije Gotovlje
Polemično o zemljiščih in javnih zavodih
Letošnji god svojega župnijskega zavetnika, sv. Jurija, so v Gotovljah proslavili še posebej slovesno, saj je sovpadal s 750-letnico župnije. Po besedah domačega župnika Branka Zemljaka so se na ta visoki jubilej notranje, duhovno in zunanje že dolgo pripravljali.
Župljani so se slovesnosti, ki jo je vodil prvi celjski škof dr. Anton Stres, udeležili polnoštevilno, pridružili pa so se jim verniki in
Občina Žalec je za izvajanje lokalne gasilske službe pooblastila 15 prostovoljnih gasilskih društev, ki delujejo v devetih krajevnih skupnosti in Mestni skupnosti Žalec. Slavnostni podpis pogodbe so v prostorih sejne sobe občinske uprave opravili župan Lojze Posedel, v imenu Gasilske zveze Žalec poveljnik Franci Naraks in predsedniki
V ponedeljek so v dvorani žalskega gasilskega doma pripravili predstavitev urbanistično arhitektonske ureditve območja Žalec zahod in prvo prostorsko konferenco. Območje ureditve na zahodu mesta zamejujejo železniška proga na jugu, žalska obvoznica na severu in tako ime-
duhovniki iz sosednjih župnij. Zunanje priprave potrjujejo številna obnovitvena dela, med njimi obnovljeni fasada in streha na župnijski cerkvi, orgle in stolpna ura, na novo napeljano centralno ogrevanje, obnovljeni fasada in streha na župnišču in gospodarskem poslopju in drugo. Vse omenjeno je po sveti maši blagoslovil škof dr. Anton Stres.
Kot je zabeleženo v virih, je o gotoveljskem župniku prvič go-
vseh petnajstih prostovoljnih gasilskih društev.
S pogodbo so podpisniki uredili vsebino, obseg, način opravljanje gasilske službe, financiranje in druge pogoje za delovanje javne gasilske službe na celotnem območju Občine Žalec. Pred podpisom se je župan Lojze Posedel gasilcem zahvalil za opravljeno delo, še posebej tistim gasilcem, ki so v
novana gotoveljska cesta na vzhodu.
Urbanistično arhitektonsko zasnovo je izdelal RC Planiranje Celje, ki je za javno predstavitev pripravil tri možne rešitve, objekti pa so zasnovani kot vila bloki, vrstne hiše in grozdi. Območje bo namenjeno predvsem stanovanjski rabi s precej zelenih
vora že leta 1263. Seveda je takrat že stala gotoveljska cerkvica, sezidana neznano kdaj, a po vsej verjetnosti po priključitvi žalske župnije Stični, h kateri Gotovlje kot samostojna župnija niso bile priključene. Prva cerkev je bila zelo majhna, saj jo še leta 1426 omenjajo le kot kapelo, verjetno pa je po tem letu prišlo do gradnje večje. Skozi stoletja je cerkev doživljala številne prenove, dozidave in druge spremembe, menjavali so se slogi, konec 19. stoletja in v začetku 20. pa je bila prenovljena in na novo opremljena.	T. T.
lanskih poplavah v Zabukovici in Grižah žrtvovali veliko svojega prostega časa. Tudi poveljnik Gasilske zveze Žalec Franci Naraks je v nagovoru gasilcem čestital za opravljeno delo in poudaril, da so gasilci v minulem letu dokazali, da so potrebni ne le ob požarih, temveč tudi ob drugih nesrečah, kar so dokazali ob lanskoletnih poplavah v KS Griže in Liboje.	T. T.
površin, ukinjena pa bo stara dovozna cesta od nadvoza v mesto. Urejena bo pešpot ob železnici proti Šempetru.
Glede na posamezno varianto bo na tem območju od 220 do 340 stanovanjskih enot. Izdelovalci strokovnih podlag menijo, da je racionalnejša gradnja tako imenovanih vila blokov s 6 do 8 stanovanj in vrstnih hiš, saj so pri gradnji enodružinskih hiš stroški komunalnega urejanja najvišji. Objekti so sodobno zasnovani z veliko okni in terasami, veliko je lesa. Dosedanji objekti so vključeni v zasnovo.	K. R.
Svetniki Občine Žalec so na aprilski seji občinskega sveta najprej prisluhnili predstavitvi energetske zasnove občine in zatem dali v 30-dnevno javno razgrnitev strokovne podlage za izdelavo lokacijskega načrta Žalec zahod. Sledili sta dve pre-moženjsko-pravni zadevi, o katerih se je razvila polemika predvsem med županom Lojzetom Posedelom in svetnikom Gvidom Hribarjem.
Prva premoženjsko-pravna zadeva se je nanašala na zamenjavo štirih občinskih zemljišč z zemljišči v lasti Engrotuša ob žalski obvoznici. Menjalna pogodba je bila pripravljena na osnovi urbanistične pogodbe, ki sta jo podpisala župan Posedel in direktor Engrotuša Aleksander Svetelšek in stajo zaradi interesov Engrotuša označila za poslovno tajnost. Pogodbe tako tudi svetniki niso videli (razen pristojnega odbora), Hribar pa je med drugim vztrajal, da menjava ne bi smela biti v razmerju ena proti ena, pač pa da bi morala biti štiri zemljišča v izmeri dobrih dva tisoč kvadratnih metrov prodana na dražbi, čeprav se zajedajo v parcelo Engrotuša. Občina pa bo na javni dražbi prodala svoje zemljišče v Veliki Pirešici, neposredno ob parceli Štefana Freceta, ki je že namenjena izgradnji bencinskega servisa. Po besednem dvoboju in 15-minutnem odmoru so svetniki predlagani premoženjsko-pra-vni zadevi potrdili. Entrotuš bo torej lahko pričel graditi nov supermarket v Žalcu.
Žalski svetniki so se zatem lotili obravnave odloka o zaključnem računu proračuna občine za leto 2005 ter prisluhnili informaciji o poslovanju javnih zavodov s področja negospodarstva in gospodarstva v lanskem letu. Žalski proračun je imel v preteklem letu dobre 2,7 milijarde tolarjev prihodkov, kar je dobrih 261 milijonov tolarjev več, kot je predvideval januarja sprejeti proračun. Odhodkov je bilo za 59 milijonov tolarjev manj kot prihodkov. Ena od postavk na strani odhodkov, ki je bila zelo slabo uresničena, je na področju kmetijstva. Na javni razpis za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah je prispela samo ena vloga, tako da
je ostalo neporabljenih več kot 900 tisoč tolarjev, na javni razpis za razvoj turističnih kmetij, ki bi povečale število turističnih postelj v občini, pa se ni odzval nihče, tako da je v proračunu ostalo neporabljenih 10 milijonov tolarjev.
Žalski svetniki so prisluhnili tudi informacijam o poslovanju vrtcev in osnovnih šol ter drugih javnih zavodov. Z izgubo so lani poslovale Osnovna šola Petrovče (290.000 SIT), Osnovna šola Šempeter (372.000 SIT) in II. osnovna šola Žalec (45.000 SIT), Regijsko študijsko središče s sedežem v Celju in Žalske lekarne. Slednje imajo več kot 6,5 milijona tolarjev izgube, kar je posledica naložbe v obnovo in razširitev prostorov lekarne v Žalcu. Naložbo v višini 76 milijonov tolarjev je namreč lekarna v celoti pokrila sama, izgubo v lanskem letu pa bo pokrila z dobičkom iz prejšnjih let.
Na dnevnem redu je bil tudi predlog za izdajo soglasja za povečan obseg sredstev za izplačilo delovne uspešnosti v Žalskih lekarnah, Zdravstvenem domu Žalec in UPI -Ljudske univerze, ter predlog za soglasje za enkratno letno denarno nagrado za direktorico lekarne. Po burni razpravi o tem, ali so javni zavodi res gospodarno trošili davkoplačevalski denar (Gvido Hribar je dokazoval, da temu
ni bilo tako), so bila soglasja potrjena.
V nadaljevanju seje so svetniki dali soglasje k ceni storitve pomoči na domu v Občini Žalec v višini 2.982,00 SIT/ uro, od tega znaša subvencija
1.491,00	SIT. Obravnavali so tudi predlog sklepa o plačilu programov vrtca zaradi odsotnosti otrok iz zdravstvenih razlogov. Če traja odsotnost otroka iz vrtca zaradi bolezni neprekinjeno najmanj 30 koledarskih dni, so starši v celoti opravičeni plačila vrtca, kar velja samo za tiste starše, za katere je dolžna razliko v ceni pokrivati Občina Žalec.
Svetniki so opravili tudi prvo obravnavo odloka o komunalnem nadzoru v Občini Žalec, ki določa organiziranost, pristojnosti in delovanje občinskega inšpektorata. To bo organ v sestavi občinske uprave, opravljal pa bo zadeve, ki se nanašajo na varstvo okolja, urejanje prostora in promet. Sledila je potrditev sklepa o povprečni gradbeni ceni (197.500,00 SIT/m2, cena je zmanjšana za stroške komunalnega urejanja in vrednost zemljišča) in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč (11.094,00 SIT za m2), podano je bilo poročilo o izvajanju zimske službe, z odlokom pa so opredelili tudi deficitarne poklice. K. R.
lURBANISTIČNO arhitektonske ureditve OBMOČJA ŽALEC ZAHOD
urbanistična zasnova, varianta 3
« tri variantne rešitve urbanistična zasnova * idejne zasnove objektov: vila blok, vrstne hiše In grozd
RAZSTAVA IZDELKOV JE NA OGLED V AVLI OBČINE ŽALEC
Ulica Savinjske čete S, Žalac (prizidek - L nadstrop|e) do 31. maja 2006 v delovnem času Občine
i r

'M..:

Petek, 19. maj, ob 19.30	>
PREDTEKMOVANJE VOKALNIH SKUPIN GOST VEČERA NEW SWING QUARTET
4M'

Sobota, 20. maj, ob 19.30 FINALNI VEČER - NASTOP 8 VOKALNIH SKUPIN GOST VEČERA SKUPINA VOX IZ AVSTRIJE
Prodaja vstopnic: TIC Žalec Popust v predprodaji!
Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja skladno z odlokom o podeljevanju priznanj v Občini Žalec (Uradni list RS št. 41/97)
razpisuje
POGOJE IN ROK DAJANJA POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŽALEC V LETU 2006
I.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja razpisuje pogoje in rok za dajanje pobud za podelitev priznanj Občine Žalec.
1.	GRB OBČINE ŽALEC
Grb Občine Žalec podeljuje občinski svet za uspehe na področju gospodarstva, umetnosti, kulture, ekologije, družbenih dejavnosti, športa in vseh drugih področjih človekovega ustvarjanja.
Komisija za mandatna vprašanja volitve, imenovanja ter priznanja lahko predlaga občinskemu svetu vsako leto največ 5 dobitnikov grbov.
2.	PLAKETO OBČINE ŽALEC
Plaketo Občine Žalec podeljuje občinski svet za uspehe in dosežke, s katerimi se povečuje ugled občine na gospodarskem, kulturnem, športnem področju, za dosežke na drugih področjih.
Plaketo Občine Žalec lahko občinski svet podeli tudi uglednim gostom in delegacijam, ki uradno obiščejo Občino Žalec.
Komisija za mandatna vprašanja volitve, imenovanja ter priznanja lahko predlaga občinskemu svetu vsako leto največ 5 dobitnikov plaket.
II.
Priznanje Občine Žalec se podeli posamezniku, skupini, organizaciji, podjetju in društvu. Priznanja se izročajo na slovesen način.
III.
Pobudo za podelitev priznanja Občine Žalec lahko podajo fizične in pravne osebe. Pobudnik za podelitev priznanja sebe ne more predlagati za priznanje.
IV.
Pobuda za podelitev priznanja mora vsebovati:
-	naziv in naslov pobudnika,
-	datum, ko je bil sprejet sklep o pobudi za priznanje,
-	ime in priimek ter naslov predlagane osebe oziroma naslov predlagane organizacije, podjetja, skupnosti, društva.
Utemeljitev pobude za priznanje mora vsebovati:
a)	za posameznika:
-	kratek življenjepis z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje je posameznik že prejel) s poudarkom na tistih zaslugah, zaradi katerih se daje pobuda za priznanje;
b)	za organizacije, podjetja, skupnosti, društva:
-	kratek prikaz razvoja in uspešnosti poslovanja z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje in kdaj je bilo podeljeno) z utemeljitvijo tistih dosežkov, zaradi katerih se predlaga priznanje.
Pobude za podelitev priznanj Občine Žalec sprejema Komisija za mandatna vprašanja volitve, imenovanja ter priznanja, Savinjske čete 5, 3310 Žalec, do 31. maja 2006.
KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE, IMENOVANJA TER PRIZNANJA
Novi celjski škof dr. Anton Stres med blagoslovom v Gotovljah
Gasilci potrebni ob vsaki nesreči
Na zahodu stanovanjska pozidava
Triindvajset ton odpadkov
Predaja čolna potapljačem
Gotoveljski učenci
varstvo okolja in urejanja prostora ocenjujejo, da povzročiteljev odlaganja večjih količin gospodinjskih odpadkov v naravno okolje ni več, največ posamičnih odpadkov pa je ob regionalni cesti Žalec-Velenje.	K. R.
Občina Žalec je prvo soboto v aprilu organizirala tradicionalno, letos že 13. spomladansko akcijo čiščenja in urejanja okolja. Z akcijo so obeležili svetovni dan voda (22. marec) in svetovni dan Zemlje (22. april).
Temeljno načelo pomladanskih akcij čiščenja in urejanja okolja je: Vsak človek naj ureja svoje bivalno in delovno okolje, širše okolje in javne površine pa z medsebojnim sodelovanjem in pomočjo širše javnosti. Koordinator projekta je Občina Žalec v sodelovanju s krajevnimi in mesto skupnostjo ter podjetji, ki delujejo na področju čiščenja in urejanja okolja v občini.
Večina aktivnosti v okviru akcije je bila namenjena urejanju zelenih površin in zasaditvi golih površin ob vodotokih. Tako so bile zasajene zelenice ob Zadružnem domu v Galiciji, 400 sadik pa ob potokih Lava, Struga, Ložnica in Pirešica. Udeleženci akcije so čistili tudi gozdove, obrobje cest, pešpoti, planinske poti, okolice
Osnovna šola Griže do leta 2009
V zadnjih mesecih je bilo veliko govora o Osnovni šoli Griže, ki čaka na svoj gradbeni preporod že vrsto let in bo morala nanj počakati še vsaj do junija 2008, ko naj bi po programu aktivnosti začeli z deli. Pred tem datumom ni mogoče zagotoviti potrebnih sredstev, saj naj bi po predračunu izgradnja veljala 1,3 milijarde tolarjev. Tudi, če bi ministrstvo prej dodelilo sredstva, tega ne bi mogla storiti Občina Žalec, saj se v tem letu začenja izgradnja šole na Ponikvi, ki bo bremenila občinski proračun v letošnjem in prihodnjem letu.
To je tudi ugotovitev s sestanka, ki je bil sklican v prostorih šolske zbornice na pobudo sveta staršev šole in v dogovoru z županom Lojzetom Posedelom in vodjo oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti Natašo Gaber - Sivka. Sestanek je vodil predsednik sveta staršev Peter Šalej. Nataša Gaber - Sivka je nazorno predstavila dinamiko izgradnje OŠ Griže. Z iz-
Župan Občine Žalec Lojze Posedel predaja v uporabo čoln Civilne zaščite Občine Žalec vodji Reševalne postaje Celje Mišu Madroniču.
Prejšnji teden je župan Občine Žalec Lojze Posedel predal Potapljaškemu društvu Celje gumijast čoln, ki je bil nabavljen za potrebe sistema zaščite in reševanja Občine Žalec. Čoln z motorjem in prikolico za prevažanje je bil nadgrajen z nosilcem za namestitev svetlobnih teles, krmilom za lažje upravljanje čolna in je namenjen pred-
vsem za reševalno dejavnost.
Plovilo je potrebno vzdrževati, ga zavarovati, z novo zakonodajo pa zavarovanje plovila ni možno brez registracije, ki jo je potrebno urediti v Luki Koper. Vožnja s tovrstnim plovilom oz. redni letni zagon ni dovoljen na bližnjih večjih vodnih površinah, kot so ribnik Vrbje, Žovneško in Šmar-tinsko jezero. Zaradi navede-
nega so se člani štaba Civilne zaščite Občine Žalec strinjali s predlogom, da se čoln preda v upravljanje Potapljaškemu društvu Celje, pri katerem je organizirana podvodna reševalna služba, v okviru katere deluje Reševalna postaja Celje. Društvo bo z navedenim plovilom reševalno dejavnost opravljalo predvsem na območju Občine Žalec. Potapljaško društvo Celje je že od leta 1999 vključeno v sistem zaščite in reševanja Občine Žalec in je nosilec reševalne postaje podvodne reševalne službe Slovenije pri slovenski potapljaški zvezi. Reševalna postaja ima 6 potapljačev reševalcev, ki se stalno usposabljajo in so ob potrebi aktivirani preko Regijskega centra za obveščanje Celje. V primeru, da je potrebno večje število reševalcev, se povežejo z ostalimi reševalnimi postajami v Sloveniji. M. K.
S sestanka v Grižah
gradnjo bi bilo mogoče začeti konec meseca junija 2008. Do takrat naj bi bili izpeljani vsi postopki, vključno z izbiro izvajalca del. Obstajata dve možnosti, ena predvideva samo dograditev in popolno obnovo, druga pa rušitev sedanje šole in izgradnjo povsem nove. Za to se menda zavzemajo tudi na ministrstvu, saj naj bi bila ta rešitev cenovno celo ugodnejša. Za katero možnost se bodo odločili, za sedaj še ni mogoče reči.
Župan Lojze Posedel je poudaril, da se občina z vso resnostjo in odgovornostjo
zaveda problema prostorske stiske in neustreznih pogojev na OŠ Griže in bo na osnovi pripravljene dinamike izgradnje tudi peljala vse potrebne aktivnosti in tako omogočila, da bodo tudi otroci iz tega dela občine dobili novo šolo in telovadnico.
Udeleženci sestanka, med katerimi so bili tudi predstavniki krajevne skupnosti in predsednik Ivi Krašovec in predstavniki šolskega kolektiva in ravnatelj Franci Žagar, so se razšli z željo in obvezo, da uresničijo zastavljeni cilj.	D. Naraglav
planinskih in drugih domov ter javnih objektov, nabrežja in struge potokov, ribnikov, železniške proge in zavaro-
občini ocenjujejo, da je v letošnji spomladanski akciji sodelovalo okoli 1100 ljudi. Šolarji so v zahvalo za sodelovanje prejeli majice z občinskim grbom.
Skupaj so zbrali 23.160 kg odpadkov, ki so bili s 13 vožnjami odpeljani na odlagališče v Bukovžlak. S tehnično in drugo opremo so v akciji pomagala donatorska podjetja Javne naprave Celje, Surovina Žalec, Nivo Celje, Ceste mostovi Celje, Vzdrževanje in obnova cest Celje, Ingrad Gramat - Kamnolom Liboje, Javno komunalno podjetje Žalec, Andrej Križan, s. p.,
Člani TD Šempeter
vana naravna območja.
V akciji so našteli 646 sodelujočih občanov vseh generacij, v akciji so sodelovali tudi učenci žalske, petrovške in gotoveljske šole ter šoli Ponikva in Liboje, člani Planinskega društva Žalec in Univerze za III. življenjsko obdobje Žalec. Prav tako so sodelovali člani številnih društev, tako da na žalski
in Milan Grobelnik, s. p. Pri sajenju dreves so pomagali gozdarji Zavoda za gozdove
Žalec. Prevoz odpadkov na zbirna mesta so omogočili tudi drugi lastniki vozil, predvsem traktorjev.
Na občinskem oddelku za
Komisija za podelitev priznanj Krajevne skupnosti Šempeter skladno s Pravilnikom o podeljevanju priznanj razpisuje
POGOJE IN ROK DAJANJA POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠEMPETER V LETU 2006
Komisija za podelitev priznanj razpisuje pogoje in rok za dajanje pobud za podelitev priznanj Krajevne skupnosti Šempeter:
1.	GRB KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠEMPETER
Grb Krajevne skupnosti podeljuje svet krajevne skupnosti za uspehe na področju gospodarstva, umetnosti, kulture, ekologije, družbenih dejavnosti, športa in drugih področij človekovega ustvarjanja.
Grb krajevne skupnosti se podeli posamezniku za večletne uspehe, življenjsko delo in izjemne enkratne dosežke ter skupini, organizaciji, podjetju in društvu za večletne in izjemne dosežke, vendar ne več priznanj za isti dosežek. Komisija lahko predlaga svetu krajevne skupnosti največ 2 (dva) dobitnika grba KS.
2.	PRIZNANJE KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠEMPETER
Priznanje krajevne skupnosti podeljuje svet krajevne skupnosti za uspehe in dosežke, s katerimi se povečuje ugled krajevne skupnosti na gospodarskem, kulturnem, športnem področju in za dosežke na drugih področjih.
Priznanje se podeli posamezniku za večletne uspehe, življenjsko delo in izjemne enkratne dosežke ter skupini, organizaciji, podjetju in društvu za večletne uspehe in izjemne dosežke, vendar ne več priznanj za isti dosežek.
Komisija lahko predlaga svetu krajevne skupnosti največ 5 (pet) dobitnikov priznanj Krajevne skupnosti Šempeter.
Pobuda za podelitev priznanja mora vsebovati:
-	naziv in naslov predlagatelja,
-	ime in priimek ter naslov kandidata oziroma naslov organizacije, podjetja, skupnosti ali društva,
-	kratek opis z navedbo razlogov, zaradi katerih je kandidat ali organizacija predlagana za dobitnika priznanja.
Nepopolnih predlogov komisija ne bo upoštevala!
Pobude za podelitev priznanj dostavite ali pošljite do petka, 5 . maja 2006, do 12. ure na naslov:
KRAJEVNA SKUPNOST ŠEMPETER s pripisom Komisija za podelitev priznanj KS Rimska cesta 80 3311 Šempeter
PREDSEDNIK KOMISIJE Mirko Škoflek, 1. r.
- / ! / - - A ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC JMImg# g	Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si
■■iiariiäaiii Tel: 03 71212 50, E-pošta: zkst.zalec@siol.net
H O	i 3 “7* ATVT«
i) • mm I • I) 1 n ivi
SOBOTA, 6. MAJ, OD 9.30 D014.00 ŠPORTNI CENTER ŽALEC
Dvigi z balonom, spretnostno rolanje, nastop padalcev z URŠKO ŽOLNIR, hoja, fit liga in aerobika, borilne veščine, tenis, balinanje, streljanje, nogomet,otroške igrarije in košarka z Udrihi “malo drugače”.
POVABILO V VRTEC
VPIS predšolskih otrok v programe za otroke od 1. do 6. leta starosti bo potekal vsak dan od 18. aprila do 9. maja 2006 na upravi vrtca in enotah:
•	Žalec III. - uprava: vsak dan od 7.00 do 15.00, sreda do 16.30 (za vse enote)
•	Petrovče - vsak torek od 7.00 do 15.00
•	Šempeter - vsak torek od 7.00 do 15.00
Individualnost, samostojnost, odgovornost in aktivno učenje otrok v življenju z drugimi -izvedbeni kurikul vrtca v sodelovanju s starši.
Veselimo se vašega obiska!
Slavnostna seja uvod v praznovanje
Letošnji dobitniki priznanj in plaket z županom Vilkom Jazbinškom
OBČINA BRASLOVČE
Župan Občine Braslovče čestita vsem občankam in občanom ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela.
OBČINA TABOR
Vsem občankam in občanom želimo ob dnevu boja proti okupatorju in ob prazniku dela veliko kulturnih in zabavnih užitkov.
Župan Vilko Jazbinšek s sodelavci
Pričetek gradnje letos
V	teh dneh praznuje občinski praznik Občina Tabor.
V	času od 21. do 29. aprila se je oziroma se še bo zvrstilo vrsto športnih, kulturnih in zabavnih prireditev. Najbolj množično pa je bilo minulo nedeljo na tradicionalnem 14. Šentjurskem sejmu. Praznovanje občinskega praznika, ki ga praznujejo v spomin na veliki kmečki upor iz leta 1635, so letos pričeli s slavnostno sejo občinskega sveta Občine Tabor, na kateri so podelili občinska priznanja.
Slavnostno sejo so tudi letos polepšali zeleni Jurij, praporščaki s prapori društev in organizacij, Savinjski rogisti, Moški pevski zbor KD Ivan Cankar Tabor in instrumentalna skupina domačih fantov. Slovesnosti sta prijeten pečat dajala tudi mlada moderatorja Ksenija Kovče in Gašper Jazbinšek. Slavnostne seje se je udeležilo veliko število gostov, med njimi tudi poslanca DZ RS in župana občin Vransko in Trbovlje Franc Sušnik in Bogdan Barovič, podžupani ostalih spodnjesavinjskih občin, načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar in drugi.
V	dvorani Doma krajanov je po kulturnem programu zbranim spregovoril župan Občine Tabor Vilko Jazbinšek. V svojem govoru je strnil dosedanje delo in rezultate sedanjega sestava občinskega sveta, ki jeseni zaključuje štiriletni mandat.
V	tem času je bilo veliko storjenega. Še posebno ponosni so na izgradnjo šole in vrtca (300
Braslovški svetniki so dobršen del 26. redne seje občinskega sveta namenili informaciji o izgradnji čistilne naprave, za katero že imajo gradbeno dovoljenje in nanjo čakajo že vrsto let, letos pa naj bi se gradnja vendarle začela. Kot so se odločili po razpravi, pa bodo le še počakali s pričetkom gradnje.
Župan Marko Balant je namreč povedal, da so konec lanskega leta dobili informacijo, da lahko pristopijo k razpisu za nepovratna sredstva Evropske unije. Gre za projekt, ki celostno ureja kanalizacijo, vanj pa je vključenih 20 občin ob porečju Savinje. Razpis za evropska nepovratna sredstva je za Občino Braslovče ugodnejši, saj bi dobili sredstva tako iz kohezijskih kot strukturnih skladov. To sta svetnikom podrobno razložila predstavnika Javnega komunalnega podjetja Žalec Matjaž Zakonjšek in Igor Glu-šič. V primeru, da bi na razpisu uspeli, čistilne naprave v Rakovljah ne bo. Braslovčani se bodo s kanali priključili na čistilno napravo v Kasazah pri Petrovčah, ki jo bodo s tem projektom tudi posodobili.
milijonov SIT), ki je življenjski projekt občinskega sveta in seveda župana. Prav tako so ponosni na dokončanje izgradnje občinske zgradbe (100 milijonov SIT), ki je bil projekt že njihovih predhodnikov, na novo občinsko knjižnico, na prostore za delovanje društev, na športne površine, na uspešen dogovor in sodelovanje z vsemi tremi gasilskimi društvi, ki jim v letih 2003-2009 namenja 45 milijonov tolarjev za tehnično opremljenost društev, in še na marsikaj. Zanimiv je tudi podatek, da so v tem mandatu vložili samo v naložbe okrog 615 milijonov tolarjev (všteta so tudi sredstva države), kar je skoraj 100-odstotni donos, saj je normalna naložbena kapaciteta občine ca. 200 milijonov Razlog za tolikšno naložbo je bil, po besedah župana, razvojni zaostanek občine.
Župan Vilko Jazbinšek je izrazil tudi veliko zadovoljstvo nad uspešnim delom društev in organizacij v kraju, v nada-
Ob koncu so bili mnenja, da bi z izgradnjo čistilne naprave v Rakovljah počakali do odločitve Evropske unije glede sofinanciranja.
Svetniki so v nadaljevanju razpravljali in sklepali o okoljski dajatvi, ki jo je pred tem obravnaval odbor za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo, kar so svetnikom obrazložili predsednik odbora Rudi Sedovšek in predstavnika Javnega komunalnega podjetja Žalec. To podjetje je na območju, za katerega opravlja gospodarsko javno službo za oskrbo s pitno vodo, kanalizacijo in čiščenjem odplak, dolžno pobrati tudi okoljsko dajatev od tistih občanov, ki niso priključeni na javni vodovod in do sedaj te dajatve niso plačevali. Dajatev znaša 6.329 tolarjev na osebo letno. V Občini Braslovče na javno vodovodno omrežje ni priključenih približno 145 stanovanjskih objektov oziroma okoli 420 prebivalcev Obračun za te občane bo skupni prihodek občine povečal za
2,6	milijona tolarjev.
Svetniki so potrdili tudi predlog odloka o kategorizaciji občinskih cest, v enome-
ljevanju pa podelil občinska priznanja in plakete. Priznanja Občine Tabor so prejeli: Anton Sitar za velike zasluge pri izgradnji šole in vrtca ter cestne infrastrukture, Lovska družina Tabor ob 60-letnici ustanovitve in za velike zasluge razvoja občine in njene prepoznavnosti in ing. Dušan Hus za 40 let članstva v LD Tabor in za velike zasluge za razvoj gozdne infrastrukture v Občini Tabor. Zlato plaketo Občine Tabor je za dolgoletno delo na kulturnem področju in za zasluge pri predstavitvi občine prejel Franc Kovče, srebrno plaketo je za dolgoletno delovanje na področju čebelarstva in nesebično pomoč soobčanom prejel Milan Verdelj, bronasto pa Terezija Ribič, in sicer za dolgoletno nesebično delo na področju negovanja tradicije etnološke kulture. Podeljena so bila tudi priznanja župana Občine Tabor, in sicer Dragu Šmitu za dolgoletno aktivno petje in delo arhivarja pevskega dru-
sečno javno obravnavo pa so dali predlog odloka o ustanovitvi režijskega obrata v Občini Braslovče. Režijski obrat naj bi organizirali kot samostojno notranjo organizacijsko enoto občinske uprave, ki ne bo pravna oseba, opravljal
V letošnjem letu praznuje 100-letnico DTV Partizan Braslovče. Tega jubileja se v Braslovčah veselijo še posebej zato, ker so po 53 letih dobili dom Partizan v Rakovljah v svojo last.
Pogodbo o prenosu lastništva s Športne unije Slovenije na DTV Partizan Braslovče in Občino Braslovče, ki sta zdaj lastnika doma, sta podpisala župan Marko Balant v imenu občine, v imenu društva Partizan Braslovče pa predsednik Alfred Brinovec. V znak obeležite obeh pomembnih dogodkov so ob zunanjih igriščih pri domu Partizan posadili lipe.
Osrednja slovesnost ob 100-letnici društva bo 27. maja. Ob
9.30	bodo slavje pričeli s para-
štva Tabor in gasilsko aktivnost v občini; Moškemu pevskemu zboru KUD Ivan Cankar Tabor za dolgoletno negovanje pevske tradicije in bogatenje kulture v občini Tabor; Mariji Pustoslemšek za prizadevno delo v PGD Kapla-Pondor ter nesebično pripravljenost vsem pomoči potrebnim; Danici Cafuta za dolgoletno požrtvovalno in prizadevno delo na gasilskem področju v PGD Loke in Kuharski ekipi PGD Ojstriška vas-Tabor za vrhunske kulinarične in gurmanske dosežke na različnih prireditvah v Občini Tabor.
Slavnostno sejo so sklenili z zdravico in prijetnim družabnim srečanjem. Pestro je bilo tudi v soboto, ko so namenu predali balinišče, izpeljali balinarski turnir, se pomerili v nogometni tekmi, odprli čebelarsko razstavo in pripravili prireditev pod šotorom za mlade. Nedeljski tradicionalni Šentjurski sejem so popestrili s tradicionalno parado konjenikov in starodobnih motorjev in avtomobilov, slovesnim razvitjem in blagoslovom prapora Čebelarske družine Tabor, prikazom srednjeveške tržnice, nastopom mladih talentov in veliko zabavo pod šotorom z ansamblom Robija Zupana. Danes ob 17. uri pa bodo odprli prizidek na Lovski koči LD Tabor. Petek bo v znamenju nogometa, sobota pa v znamenju folklornih plesov Istre in okolice Trsta. Na predvečer prvega maja bo zagorel kres pri Zajčevi koči, na sam praznik pa se bodo podali na prvomajska pohoda na Čemšeni-ško planino in Zajčevo kočo.
D. Naraglav
pa bi dejavnosti, ki so opredeljene v odloku o lokalnih gospodarskih javnih službah ter dejavnosti splošno koristnega značaja s področja urejanja površin in objektov. Svetniki so sprejeli tudi sklep, da se v nadzorni svet Javnega komunalnega podjetja Žalec imenuje direktor občinske uprave Braslovče Milan Šoštarič.
T. Tavčar
do, pripravili bodo razstavo generacij v slikah, med zaselki pa se bodo na simboličen način pomerili v igranju odbojke. V popoldanskem času se bo druženje nadaljevalo na veseličnem prostoru skupaj s
Svetniki Občine Vransko so na izredni seji največ razpravljali o investicijskem programu obnove obstoječe telovadnice in novogradnje večnamenske športne dvorane pri Osnovni šoli Vransko. Nova dvorana bo služila za potrebe športne dejavnosti osnovnošolskega programa, tekmovanja in prireditve.
Po besedah župana Franca Sušnika so za večnamensko
Turističnim društvom Braslovče, ki bo na ta dan organiziralo tradicionalno prireditev Grajski bicikl, in Društvom prijateljev mladine Braslovče, ki bo poskrbelo za družabne igre.	T. Tavčar
športno dvorano že pridobili gradbeno dovoljenje, investicija pa je vredno nekaj več kot 505 milijonov tolarjev. Od tega bi iz državnega proračuna prišlo 300 milijonov, občinskega 95, Fundacije za šport nekaj manj kot 10 milijonov, za okoli 100 milijonov pa naj bi najeli kredit. Pričakujejo še soglasje Ministrstva za šolstvo in šport, tako da bi z gradnjo pričeli še letos.	T. T.
V sklopu večletnega programa obnove in novogradenj mostov v Občini Braslovče je letos v načrtu že tretji most, in sicer most čez potok Konjščico v Grajski vasi, ki je bil v zelo slabem stanju.
Izvajalec gradbenih del je bil izbran na javnem razpisu. Delo je bilo tako zaupano podjetju Ceste mostovi Celje, ki se je dokazalo kot dober in kakovosten izvajalec pri gradnji dosedanjih dveh mostov, in sicer čez potok Radigoj v drevoredu pri Žovneku in potok Trebnik v Braslovčah. V teh dneh most v Grajski vasi gradijo pospešeno, vrednost del pa znaša 22 milijonov tolarjev
Rok za izgradnjo je konec maja, v času gradnje pa je na tem odseku Grajske vasi popolna zapora ceste. T. Tavčar
Počakali bodo na odločitev Evrope
Nov most v Grajski vasi
Stoletnica braslovškega Partizana
Dom Partizan Braslovče v Rakovljah
Zavest o čistem okolju vse večja
čistili okolico šole. Približno 30 ton odpadkov so odpeljali v zbirni center odpadkov v Andraž nad Polzelo, občani pa so sami navozili še okrog 10 ton odpadkov ter jih odda-
dovoljni. Kot kaže, je v zavest ljudi že prodrla misel, da je potrebno biti do narave, ki nas obdaja, prijazen in spoštljiv, saj je udeležba na akcijah iz leta v leto večja. T. Tavčar
W ; *• "/ v \ *- ‘•'V ■ ■
Čiščenje okolice železnice
Akcija čiščenja okolja v Občini Polzela, ki jo je ob svetovnem dnevu voda in Zemlje organizirala Občina Polzela skupaj z društvi in občani, je uspela v pravem pomenu besede. V celotni akciji je sodelovalo 35 društev, učenci OŠ Polzela in drugi občani.
Po ocenah organizatorjev se je pomladanskega čiščenja, ki je potekalo zadnji dan v mese-
cu marcu in prvi dan v aprili, udeležilo 370 ljudi. Temeljito so očistili vodna nabrežja Savinje, Struge in razbremenilnega kanala, gozdne površine, zavarovana naravna območja, okolice pešpoti, cestišč, regionalnih cest, železnice, planinskega doma na Gori Oljki, Lovskega doma v Založah, turistična območja - park Senek in Komenda. Osnovnošolci so
Vt
OBČINA POLZELA
Občankam in občanom ter vsem delovim ljudem Spodnje Savinjske doline čestitamo ob dnevu upora proti okupatorju in želimo prijetno praznovanje 1. maja.
OBČINA PREBOLD
VSEM DOLOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITAMO OB DNEVU BOJA PROTI OKUPATORJU IN ŽELIMO
PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE.
Ob cesti v Slatine
li v posebej urejena mesta za odlaganje.
Ob dobrem vzdušju in lepem vremenu so organizatorji z rezultati čistilne akcije za-
Podpis menjalne pogodbe
Stečajni upravitelj Branko Djordjevič in župan Vinko Debelak med podpisom pogodbe
Župan Vinko Debelak in stečajni upravitelje nekdanje TT Prebold Branko Djordjevič sta v prostorih Občine Prebold pred velikonočnimi prazniki podpisala menjalno pogodbo. S pogodbo so vsa zemljišča izven območja nekdanje tovarne, ki so bila njena last, prešla v lastništvo občine. Občina je v zameno stečajnemu upravitelju prepustila zemljišča, ki so bila v lasti občine znotraj področja nekdanje tekstilne tovarne.
Ob tej priložnosti sta podpisnika podala tudi svoji izjavi. Župan Vinko Debelak: »Ta pogodba je nekakšen zaključek ali rezultat zelo uspešnega sodelovanja Občine Prebold in stečajnega upravitelja Branka Djord-jeviča. Slednji bo, kot kaže, zelo uspešno zaključil stečaj in to ne samo za vse bivše zaposlene, ampak tudi za našo lokalno skupnost, ki je stečaj krepko občutila na socialnem področju in veliki brezposelnosti. Pogodba, s katero pridobivamo v last ob-
60 novih stanovanjskih objektov
Svetniki Občine Polzela so na 21. redni seji občinskega sveta sprejeli več predlogov sklepov in predlog Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih dela centra Polzele Ob Strugi in Med železnico in Savinjo.
Kot je uvodoma dejal župan Ljubo Žnidar, je Občina Polzela že leta 2003 sprejela program priprav za izdelavo tega odloka, ki ga je izdelal Razvojni center Planiranje Celje, velikost ureditvenega območja pa obsega 55,7 hektarov površin. Predlog odloka je bil javno razgrnjen že septembra lani, sledila je javna razprava in novembra so bila potrjena stališča do pripomb
po javni razgrnitvi. Izvajalec dokumenta je dopolnil predlog odloka in vanj vključil vse potrjene pripombe iz javne obravnave. Za tako pripravljen predlog so pridobljena tudi vsa pozitivna mnenja vseh upravljavcev v prostoru in lastnikov zemljišč. Predlagani ureditveni načrt, ki so ga svetniki po krajši razpravi potrdili, zajema med drugim tudi izgradnjo 60 novih stanovanjskih objektov, od tega največ individualnih stanovanjskih hiš.
V nadaljevanju so svetniki sprejeli sklep, da se trem najemnikom občinskih stanovanj odpiše dolg za obratovalne stroške v višini nekaj manj kot 2,3 mili-
Mladim in kmečkim družinam nižja cena vrtca
čine okrog 8 hektarjev zemljišč (cest, zelenic in kakovostnih stavbnih zemljišč), je rešila marsikateri zemljiški problem, ki bi lahko nastal, če ne bi bilo posluha stečajnega upravitelja.«
Stečajni upravitelj Djordjevič: »Tudi sam sem zeio vesel pomoči in sodelovanja Občine Prebold, ki smo jo deležni pri izpeljavi stečaja in blažitvi njegovih posledic, ki so prizadele veliko družin. Podpis tokratne pogodbe je logična posledica dobrega sodelovanja, hkrati pa je tudi res, da so zemljišča, ki jih s to pogodbo prenašamo v lastništvo občine, po zakonodaji v glavnem javne površine. Te pa mi po zakonu ne moremo prodajati. S pogodbo pridobivamo oboji in ker se tega zavedamo, smo se zanjo tudi odločili. Vsekakor pa bo sedaj lažje prodati zemljo bodočim kupcem, ki bodo zainteresirani za postavitev tovarniškega objekta znotraj območja nekdanje TT Prebold.«	D. Naraglav
Svetniki Občine Prebold so na 37. redni seji občinskega sveta zadnji četrtek v marcu obravnavali 12 točk dnevnega reda. Med drugim so potrdili razdelitev proračunskih sredstev za sofinanciranje programov športa in ljubiteljske kulture.
Na razpis za sofinanciranje programov športa je prispelo trinajst vlog. Društva in klubi, ki so se prijavili na razpis, največ sredstev dobijo za sofinanciranje športnorekreativne vadbe mladih, odraslih in starejših nad 60 let, za športnorekreativne prireditve, predvideno izobraževanje kadra za izvajanje športnih programov in materialne stroške. Pri razdelitvi sredstev za ljubiteljsko kulturo so se upoštevale pravočasne in pravilno izpolnjene prijave na razpis, kriteriji iz Pravilnika za vrednotenje v ljubiteljski kulturi v Občini Prebold pa so letos prvič vsebovali tudi merilo kakovosti. Svetniki so s sklepom dodelili
2	milijona tolarjev feminine pomoči podjetju Prebold nogavice, d. o. o.
V nadaljevanju so se seznanili s programom priprave strategije prostorskega razvoja Občine Prebold, ki je potrebna predvsem zaradi uskladitve občinskih prostorskih aktov s prostorskimi akti Republike Slovenije. Razlogi za pripravo pa so tudi razvojne potrebe občine ter pobude in predlogi pravnih in fizičnih oseb, na katere se je dolžna občina odzvati najmanj enkrat na štiri leta.
Obravnavali so predlog plačila okoljske dajatve v letu 2006 občanov, ki niso priključeni na javni vodovod, in sklenili, da je potrebno pridobiti preverjene podatke o omenjenih občanih in jih potem v skladu z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda vključiti v plačevanje okoljske dajatve. Za porabnike, katerih objekti niso priključeni na javni vodovod, se okoljska daja-
tev zaračuna glede na število prebivalcev s stalnim prebivališčem v posamezni stavbi, V uredbi je določena povprečna letna količina porabljene pitne vode na prebivalca v višini 50 m3. Cena na prebivalca za leto 2006 je določena s Sklepom RS in znaša 6.329,50 SIT.
Pod točko razno so se svetniki med drugim seznanili z odkupom objekta na Graščinski 5, z ukrepi na objektu Graščinske 1, o menjalni pogodbi z zemljišči med TT Prebold v stečaju in Občino Prebold. Razpis za prodajo zemljišča za izgradnjo bencinskega servisa v Dolenji vasi se bo ponovil z izklicno ceno 50 EUR/m2. Seznanili so se tudi z navodilom župana o znižanju plačila vrtca mladim družinam, ki same rešujejo svoj stanovanjski problem, ter kmečkim družinam, ki se jim zaradi upoštevanja katastrskega dohodka po novem pravilniku precej poveča obveznost plačila vrtca. Niso pa dali soglasja k dodatni delovni uspešnosti zaposlenih v UPI - Ljudski univerzi Žalec. Bili so mnenja, da se naj ta sredstva namenijo za obnovo objekta, kjer ima sedež UPI.	K. R.
jone tolarjev, za dva najemnika pa se še naprej vodijo postopki za izterjavo dolga.
Kar nekaj časa so svetniki razpravljali o višini najemnin za poslovne prostore v Zdravstvenem domu Polzela. Lani so vsi zdravniki splošne prakse, zobozdravniki in pediatrinja pridobili koncesijo za opravljanje zdravstvene dejavnosti na območju Občine Polzela. Do lani je bil upravljavec Javni zavod Zdravstveni dom Žalec, v letošnjem letu pa je občina pristopila k upravljanju, izbrala upravljavca po postopku naročil male vrednosti Sipro Žalec in k podpisu novih pogodb. Svetniki so po razpravi spreje-
Telefon: 03/712 12 80
li sklep, da je cena najema poslovnih prostorov brez stroškov, kurjave, elektrike in čiščenja v Zdravstvenem domu Polzela 4 evre za kvadratni meter.
Svetniki so potrdili tudi letni program športa v občini za letošnje leto, Romano Rojšek so imenovali v komisijo za sprejem otrok v vrtec, niso pa dali soglasja za 20-odstotno povišanje mase sredstev za plače za povečano delavno uspešnost zaposlenim v letošnjem letu v Javnem zavodu UPI Ljudska univerza Žalec. Menili so, da je zgradba, v kateri delujejo, v slabem stanju, zato bi bilo smotrno ta sredstva porabiti za obnovo objekta.	T. Tavčar
Turistično društvo Občine POLZELA
TURISTIČNO DRUŠTVO OBČINE POLZELA POLZELA 8, 3313 POLZELA
RAZPIS ZA MALTEŠKO POROKO
Turistično društvo Občine Polzela bo v soboto, 24. 6. 2006, organiziralo malteško poroko v graščini in v parku Senek.
Poročni obred bo potekal v duhu časa, v katerem so živeli malteški vitezi, in v oblačilih, značilnih zanje.
Podrobnejše informacije dobite na sedežu društva, telefonska številka 703 32 20. Če bi se radi poročili kot malteški vitezi, pošljite izpolnjene prijavnice na naslov TD Občine Polzela.
Vaše prijave pričakujemo do 10. maja 2006.
IME IN PRIIMEK NEVESTE:
IME IN PRIIMEK ŽENINA: NASLOV IN TELEFONSKA ŠTEVILKA ZA OBVESTILA:
Podpis neveste: Podpis ženina:
Velika pridobitev za gasilce
Gasilci delovni povsod
Del udeležencev zbora zveze
Gasilsko poveljstvo Občine Žalec je dobilo novo sodobno polnilnico izolirnih dihalnih aparatov, ki so jo postavili v Gotovljah. Pridobitev so obeležili s priložnostno slovesnostjo, ki se je je poleg domačih gasilcev udeležilo tudi več predstavnikov gasilskega poveljstva Občine Žalec, GZ Žalec, Občine Žalec in pobratenega PGD Duplje na Gorenjskem.
Na slovesnosti ob odprtju polnilnice so zbranim spregovorili predsednik PGD Gotov-lje Edvard Kugler, član predsedstva GZ Slovenije Franci Naraks in podžupan Občine Žalec Ferdinand Haler. Vsi omenjeni so namenu predali novo pridobitev, ki jo je pred ogledom blagoslovil domači župnik Branko Zemljak.
»Z razvojem novih materialov so se poleg že obstoječih nevarnosti pojavili novi nevarni plini, ki se sproščajo ob
Potem ko so se zvrstili občni zbori vseh prostovoljnih gasilskih društev, vključenih v Gasilsko zvezo Prebold, je bil pred dnevi še občni zbor zveze. Letos so ga pripravili
požarih in zahtevajo ustrezno zaščito gasilca operativca. Sem spada tudi zaščita dihalnih organov, ki jih je potrebno v nesrečnih okoliščinah zavarovati z ustreznimi dihalnimi napravami - aparati. Ker nas vsepovsod spremljajo nevarne snovi, je na prvem mestu zaščita gasilca, ki pa mora biti dobro izurjen in usposobljen za reševanje z izolirnimi dihalnimi aparati. Da se lahko opravljajo naloge reševanja in gašenja, morajo biti vse jeklenke napolnjene s kakovostnim zrakom. To pa lahko dosežemo le s kakovostno opremo, kakršno je kupila Občina Žalec in katero danes predajamo namenu,« je na slovesnosti med drugim dejal Edvard Kugler. Član predsedstva GZ Slovenije in podpoveljnik občinskega gasilskega poveljstva Občine Žalec Franci Naraks pa je ob tem dejal: »Za gasilsko poveljstvo Ob-
V Svetem Lovrencu, za pevski in humorističen uvod pa sta poskrbela preboldski moški pevski zbor in kulturna sekcija domačega gasilskega društva.
čine Žalec kot za GZ Žalec je nova polnilnica izolirnih dihalnih aparatov pomembna pridobitev, saj bo na ta način zagotovljeno hitrejše in sodobnejše polnjenje tovrstnih aparatov. Seveda pa si v GZ Žalec in gasilskem poveljstvu Občine Žalec želimo, da bi te aparate uporabljali največkrat le za oblike strokovnih izobraževanj in čim manj za potrebe požarnih intervencij. Manj bo teh, bolj bomo lahko veseli.«
Polnilnica izolirnih dihalnih aparatov je pripravljena za izvajanje svoje naloge, enako tudi tisti gasilci PGD Gotovlje, ki so se za to usposobili. Aparate je potrebno primerno vzdrževati, jih po vsaki uporabi očistiti, pregledati in jih pripraviti za ponovno uporabo. Delo zahteva čiščenje in razkuževanje zaščitne maske, polnjenje tlačnih posod, občasno pa je potrebno opraviti tudi tlačni preizkus mask.	D. Naraglav
Poleg delegatov gasilskih društev preboldske zveze so se kot gostje občnega zbora udeležili Vinko Sentočnik iz GZ Slovenije, poveljnik Savinj-sko-šaleške regije Franc Fingšt, predstavniki sosednjih zvez in seveda župan občine Prebold Vinko Debelak. Predsednik GZ Prebold Jože Veber je med drugim povedal, da je minulo obdobje prineslo v gasilstvo veliko sprememb, ki pa so se jim v preboldski zvezi uspešno prilagodili. V občini Prebold je kar 40 odstotkov vseh prebivalcev gasilcev, to je 1725, od tega je 469 operativnih članov. Gasilci ne opravljajo samo osnovne protipožarne dejavnosti, ampak so povsod vpeti v dejavnost krajev in vasi, tudi na kulturnem ali športnem področju. Veliko pozornost daje-
Delegati 35 prostovoljnih gasilskih društev, ki štejejo skupaj 3625 članov in so vključeni v Gasilsko zvezo Žalec, ter drugi gostje so se sestali na 51. rednem občnem zboru. Iz poročil predsednika Francija Skoka, poveljnika Francija Naraksa in drugih je razvidno, da se je v lanskem letu na območju zveze
jo strokovnemu usposabljanju, čeprav so težava visoki stroški. Čeprav so še vedno prostovoljci, imajo gasilci vse več odgovornosti. V zvezi so zadovoljni z odnosom vodstva občine do gasilstva, tako da finančnih težav nimajo. Uspeli so tudi v skoraj vsakem društvu oblikovati žensko tekmovalno desetino. Poveljnik Branko Verk je v svojem poročilu med drugim povedal, da so imeli lani 9 intervencij, od tega eno zaradi poplav.
Sledila so poročila predsednikov komisij, po razpravi pa so potrdili program dela za letošnje leto in finančni plan. Izvedli so tudi nadomestne volitve. Zaradi bolezni je Franc Kukovnik tajniške posle predal Alji Veber.	K. R.
zgodila ena večja naravna nesreča, zabeležili pa so tudi 118 posredovanj pri požarih. Ob tem so lani praznovali častitljivi jubilej - 50-letnico delovanja zveze.
Največ pozornosti so namenili strokovnemu usposabljanju, njihovi člani so se udeležili najrazličnejših tečajev. Kako pomembno je dobro usposabljanje, se pokaže pri resnem delu ob požarih in naravnih nesrečah, kot so bili poplave in plazovi v lanskem letu, ki so najbolj prizadeli območje Zabukovice in Griž. Sodelovali so na raznih praznovanjih in obletnicah, ob pomoči občin, donatorjev in s prostovoljnim delom je bilo nabavljene veliko različne zaščitne opreme, novo vozilo pa so dobili gasilci iz Trnave. Tudi na tekmovanjih so dosegli odlične rezultate, saj se je kar deset enot udeležilo državnega tekmovanja, mladinke iz Andraža pa so na gasilski olimpijadi zasedle četrto mesto.
Program dela za letošnje leto je podoben lanskemu inje razdeljen na strokovno operativno področje, izobraževalne in preventivne dejavnosti in organizacijo državnega članskega tekmovanja, ki bo
9.	in 10. junija v Žalcu. Delegati so potrdili tudi finančni načrt zveze, ki znaša 4,9 milijona tolarjev, podelili dve bronasti plaketi Gasilske zveze Žalec. Plaketo so prejeli reševalci nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Celje in Anton Tavčar, pisno priznanja zveze pa je prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Andraž.
Zbor so med drugim pozdravili taborski in žalski župan Vili Jazbinšek in Lojze Posedel, podžupan Občine Polzela Simon Ograjenšek in poveljnik Gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič, ki je delo gasilcev pohvalil, med drugim pa poudaril, da je bilo lani v Sloveniji 6 tisoč požarov, gasilci pa so opravili kar 10 milijonov prostovoljnih delovnih ur.	T. Tavčar
Organizacija RK z naj starejšo aktivistko
Simona KODRIN, Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30
Delovni čas: pon. - pet.: 8. - 18. ure sobota: 8.-12. ure
PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPEC. OKULISTA DR. ARSENA JANJIČA četrtek, 11. 5. 2006 in četrtek, 25. 5. 2006
KOMPLETNA POMLADNA KOLEKCIJA SONČNIH OČAL 2006
Odgovornost vedno večja
Predsednik GZ Prebold Jože Veber med poročanjem
Z občnega zbora KO RK Prebold
Med 17 krajevnimi organizacijami RK, ki delujejo v okviru Območnega združenja RK Žalec, je tudi KO RK Prebold, ki jo že vrsto let vodi upokojena učiteljica OŠ Prebold Marija Kapus. Njihovo delo je zelo predano in uspešno, kar sta na njihovem občnem zboru dejala tudi predsednik Območnega združenja Vlado Rančigaj in župan Občine Prebold Vinko Debelak. Po-
leg uspešnega opravljanja poslanstva pomoči potrebnim pa se lahko v preboldski organizaciji RK pohvalijo najverjetneje z najstarejšo aktivistko RK v Sloveniji Faniko Raček, ki je s svojimi 94 leti še vedno zelo vpeta v delo organizacije.
Delo KO RK Prebold vodi skupaj s predsednico 29-članski odbor, ki ga sestavljajo predstavnice vseh vaških skupnosti v občini, zato v
organizaciji razmere na terenu dobro poznajo in temu primerno tudi ukrepajo, ko je to potrebno. V organizacijo je včlanjenih 840 oseb. Zadnji dve leti so s prehrambenimi paketi in v obliki druge pomoči blažili socialno stisko ljudi, ki so po stečaju MIK-a in TT Prebold ostali brez dela in zaslužka. Obiskali so bolne, osamljene in starejše ljudi. Pomembna so tudi vsakoletna družabna srečanja starejših nad 80 let. Tiste, ki se srečanja zaradi zdravstvenih težav ne morejo udeležiti, obiščejo na domu in jih obdarijo, prav tako pa obiščejo in obdarijo oskrbovance iz Občine Prebold v domovih po Sloveniji. Lani so obiskali 42 oskrbovancev.
Trudijo se tudi na področju zdravstvene preventive. Že vrsto let vsak tretji torek v mesecu od 17. ure dalje v ZD Prebold merijo krvni tlak,
holesterol in krvni sladkor. Enkrat letno zbirajo rabljena oblačila in obutev, pri tem jim z brezplačnimi prevozi pomagajo gasilci. Zelo dobro je tudi delo z mentoricami RK na osnovni šoli in še bi lahko naštevali.	D. Naraglav
Literarni večer
DPD Svoboda Prebold bo v četrtek, 25. maja, ob 20. uri na dvorišču preboldske graščine, ki ponovno postaja prijeten prostor za gledališke in druge prireditve, pripravila literarni večer s predstavitvijo pesmi domačina Braneta Strožerja. Nastopili bodo tudi njegovi glasbeni prijatelji, pesmi pa bodo prebirali člani recitatorske skupine DPD Svoboda Prebold.	D. N.
NIKO ŠKETA, s. p.
POLZELA 46/a, 3313 POLZELA http://www.pokali-sketa.si
POKALI - za vsa tekmovanja MEDALJE - za vsa tekmovanja PLAKETE - gasilske, društvene, občinske GASILSKA OPREMA
ŠIVANJE
RAČUNOVODSKE STORITVE
Gsrn: 041 891 293 - NIKO
Gsm: 041 241 350 - VESNA
IVA,
PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA AVTOMOBILE, KOMBIJE, MOTORJE IN KOLESA.
Delovni čas:	od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure,
sobota od 8. do 12. ure.
Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel.: 03/700 16 11
Nova glasbena šola v Žalcu
Nova glasbena šola Risto Savin Žalec že dobiva tudi končno zunanjo podobo
Gradnja nove Glasbene šole Risto Savin Žalec je, kot kaže, v zaključni fazi. Ravnateljica šole Tanja Cehner je povedala, da se v objektu vrstijo številni izvajalci, ki v notranjosti zaključujejo električna, vodovodna, ogrevalna ter prezračevalna dela, položeni so estrihi in
keramika, pričeli so z izvedbo zunanjega videza fasade. Izvajalec GIC Gradnja iz Rogaške Slatine izvaja dela po načrtih, še več, objekt bo končan prej, kot je bilo zapisano v pogodbi. Vrednost investicije je 260 milijonov tolarjev brez opreme in dodatnih del, ki so se pojavila v
času gradnje. Gradnjo financirajo vse občine v Spodnji Savinjski dolini ter Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije.
Nova šola bo imela 920 kvadratnih metrov površine, kar predstavlja kar trikratno površino stare šole. V šoli je 443 učencev, od tega na dislociranih oddelkih 126. Poleg vseh instrumentov, ki jih učijo, na šoli deluje še vrsto odličnih komornih zasedb ter orkestrov, ki s svojo kakovostjo navdušujejo številne poslušalce, na raznih državnih in mednarodnih tekmovanjih pa dosegajo odlične rezultate. S pridobitvijo novih prostorov se bo končala dolgoletna prostorska stiska, učenci, učitelji ter vodstvo šole pa bodo še z večjim zanosom ustvarjali ter navduševali številne mlade glasbene umetnike. T. Tavčar
Društvo upokojenih pedagoških delavcev
V Sloveniji deluje Društvo upokojenih pedagoških delavcev s sedežem v Celju. Vanj je vključenih več kot dvesto članic in članov, ki delujejo po sekcijah v raznih krajih Slovenije in na nivoju društva, kadar gre za skupne društvene akcije, izlete, strokovne ekskurzije, kulturne prireditve, občni zbor in druge aktivnosti.
Sekcijo v Spodnji Savinjski dolini vodi Anči Skok iz Prebolda. Vanjo je vključenih 23 članic, ki se enkrat mesečno dobivajo v gospodinjski učilnici II. OŠ Žalec, kjer izvajajo razne aktivnosti od povsem običajnih pomenkov do kulturno obarva-
nih uric. Pogosto se odpravijo na ekskurzije in izlete, obiščejo kakšno gledališko predstavo ali kakšno drugo kulturno prireditev. Redno se vključujejo tudi v program društva. Rezultat
skupnega dela je nedavno izdana knjiga Sprehod skozi čas - dokumenti nekega časa in poklicnih poti posameznih pedagoških delavcev.
Na aprilskem srečanju sekcije je mednje prišla tudi pesnica Marija Ana Petek iz Lat-kove vasi, ki jim je skupaj z nečakinjo Nušo Dvoršek pripravila čudovit kulturni popoldan.	D. Naraglav
Sekcija upokojenih učiteljic na svojem mesečnem srečanju s pesnico Marijo Ano Petek
Upokojeni obrtniki zborovali
Želijo več sodelovanja
Z občnega zbora, prvi z leve predsednik Ivan Vidmajer
Z občnega zbora v Sv. Lovrencu
V prostorih I. OŠ Žalec je bil četrti občni zbor Koronarnega kluba Savinjska dolina s sedežem v Žalcu. Uvodoma so prisluhnili krajšemu kulturnemu programu, v katerem so pevci kvinteta Lastovka s Polzele zapeli nekaj pesmi,
nato pa je o delu in načrtih za prihodnje govoril predsednik kluba Ivan Vidmajer.
Povedal je, da je v klub vključenih 64 članov. Poleg vadb, ki so osnovna dejavnost kluba in temeljna skrb za aktivnost srčnih bolnikov,
so v vodstvu kluba poskrbeli tudi za informiranje vseh zdravstvenih domov v dolini in Bolnišnici Topolšica o delu kluba, pa tudi vodstva vseh šestih občin in jih zaprosili za sofinanciranje. Do sedaj sta jim pomoč ponudili le Mestna skupnost Žalec in Občina Žalec, ki jim brezplačno zagotavlja prostore za vadbo članov in delo kluba. Lani so izvajali tudi druge aktivnosti, kot so strokovna predavanja, pohodi, izleti in pikniki.
Letošnji program dela je precej podoben lanskemu in poleg ustaljenih aktivnosti predvideva prizadevanja za večjo prepoznavnost kluba, uspešnejše pridobivanje sredstev in novih članov in dobro sodelovanje z občinami Spodnje Savinjske doline.	T. Tavčar
Sekcija upokojenih obrtnikov Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec je pomembna vez med zbornico in nekdanjimi obrtniki, ki so dali pomemben delež k 30-letnemu delovanju svoje organizacije. Tega se v ZZG Žalec dobro zavedajo in zato finančno podpirajo delovanje sekcije, ki si vsako leto zastavi pester program aktivnosti.
Njihovo delo temelji predvsem na druženju, sprostitvi, športu, zabavi in izkazovanju pozornosti do bolnih in obnemoglih članov. V lanskem letu so izpeljali tri izlete, štiri pohode in organizirali dva piknika, se udeležili Mednarodnega obrtnega sejma v Celju, srečanja upokojencev v Limberku v Grižah, se aktivno vključevali kot posamezniki tudi v delo-
vanje lokalnih skupnosti in obiskali trinajst ostarelih oziroma obolelih članov.
Kot je dejal predsednik sekcije Edvard Peternel, so zastavljen program, z izjemo odpadlega tekmovanja v balinanju, v celoti realizirali. V sekcijo je včlanjenih 92 nekdanjih obrtnikov in 55 njihovih partnerjev. Pohvalijo se lahko s 97-letnim članom Ivanom Ko-pušarjem, ki je še vedno zelo vitalen in se je z veseljem udeležil tudi tokratnega občnega zbora, na katerem je udeležencem spregovoril tudi sekretar ZZG Žalec Danilo Basle. Izrazil je veselje, zadovoljstvo in ponos, da ima njihova zbornica tako delovno in uspešno sekcijo nekdanjih obrtnikov, brez katerih letos ne bi mogli praznovati 30-letnice, saj so bili prav oni tisti, ki so zbornico ustanovili in omogočili njeno delovanje. D. Naraglav
Delovni in prizadevni
Srečanje starejših v Levcu
Društvo upokojencev Ka-saze-Liboje je eno do desetih društev, ki delujejo v Občini Žalec in se organizacijsko povezujejo v Zvezo društev upokojencev Občine Žalec. Društvo vodi predsednik Marjan Videc, ki s svojo skupino športnic in športnikov dosega tudi zelo dobre rezultate na športnih tekmovanjih ZDU Občine Žalec. Trenutno je v društvu 316 članov. Največ je
nekdanjih delavcev Keramične industrije Liboje.
Na občnem zboru, ki so ga pripravili v prostorih DPD Svoboda Liboje, so njihovo delo pohvalili župan Občine Žalec Lojze Posedel, predsednik KS Liboje Uroš Feldin, predsednik ZDU Občine Žalec Jože Glinšek, podžupan Občine Žalec Ferdinand Haler in predstavniki drugih društev in organizacij, s katerimi društvo dobro
Predsednik DU Kasaze-Liboje Marjan Videc med podajanjem svojega poročila
sodeluje. To so predvsem gasilci in planinci, saj je precej upokojencev tudi članov njihovih organizacij.
Društvo je bilo tudi v minulem letu zelo delovno pri urejanju športnega parka, čiščenju kraja, pri urejanju svojih prostorov in pri vzdrževanju Doma Svobode. Organizirali so tudi izlete, pohode, društvena in medruštvena športna tekmovanja, kolesarjenje in še marsikaj. D. Naraglav
Krajevna organizacija Rdečega križa Levec, ki jo vodi Izidor Tolič, je vpeta v krajevno življenje svojega kraja in na različne načine pomaga premagovati tegobe vsakdanjega časa tako starejšim, bolnim kot vsem, ki so potrebni pomoči.
Med akcijami ne gre prezreti rednih mesečnih merjenj krvnega tlaka, sladkorja in holesterola, preventivnih zdrav-
S srečanja v Levcu
stvenih predavanj za starejše, akcij zbiranja oblačil in drugih aktivnosti, organiziranih na območnem in republiškem nivoju. Posebno skrb namenjajo obiskovanju starejših in bolnih. Vsako leto organizirajo tudi srečanje krajanov, starih nad 70 let. Teh je trenutno 38, med njimi sta tudi dve krajanki, stari nad devetdeset let. Na
letošnjem srečanju 6. aprila ju sicer ni bilo, najstarejša sta bila tokrat 81-letni Rado Lipovšek in 85-letna Marija Lesjak.
Srečanje je KO RK Levec tudi letos organizirala v sodelovanju s KS Levec in DU Levec. Srečanja sta se udeležila tudi predsednik KS Marjan Knez in predsednik DU Jože Kuder.	D. Naraglav

SLAVICA MARN, s.p.
Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, (041) 508 655
IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI
* za osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje ' delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * katalizatorji
Razpnimo jadra tudi letos
Uroš Vidmajer
Aktivnosti v okviru akcija Razpnimo jadra bodo v letošnjem letu potekale od maja do oktobra. Projekt bo vključen v akcijo Veter v laseh - šport je življenje - s športom proti drogi. Strokovno organizacijsko delo bo v rokah Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, pri izvedbi pa sodelujejo tudi Žalske Lekarne in Zdravstveni dom Žalec. S programskim direktorjem za šport Urošem Vidmajerjem razkrivamo letošnje aktivnosti in uvodno prireditev, ki bo pod naslovom 3, 2, 1 START potekala v soboto, 6. maja 2006, v Športnem centru Žalec.
»Široka paleta različnih športnih aktivnosti predstavlja odlično obliko športnega udejstvovanja mladih, s pridihom na vzpodbujanju gibalne aktivnosti odraslih, predvsem pa staršev. Naše mnenje je, da igrajo starši veliko vlogo pri športni (ne)aktivnosti mladih, zato bo akcija Razpnimo jadra v tem letu imela toliko večji poudarek na skupnem preživljanju prostega časa: otroci in starši. Tudi v letošnjem letu bo glavni promotor akcije Beno Udrih, ki pa ni samo promotor košarke, ampak veliko več. On in njegov brat Samo dejansko promovirata »športanje« med vsemi generacijami, saj sta tudi sama vsestranska športnika. Na veliki uvodni prireditvi 6. maja se bo istočasno odvijal košarkarski turnir imenovan Košarka z Benom in Samom Udrihom malo drugače. Vsekakor bo ta dan zelo pester in zanimiv. Organizirane bodo naslednje aktivnosti: test hoje in predstavitev nordijske hoje, Cooperjev tekaški test, nastop padalcev LC Maribor, s katerimi bo v tandemu doskočila tudi naša Urška Žolnir, borilne veščine, spretnostno ro-lanje za male in malo večje, poskusi se v balinanju in streljanju z zračno puško, otroške igrarije, nogomet za najmlajše, dvigi z balonom na vroč zrak, tenis - izmeri si hitrost servisa in proti topu, FIT-liga, testi športnih copat in test koles in še kaj,« je v uvodu dejal Uroš Vidmajer.
30 aktivnosti, ki se bodo od maja do oktobra zvrstile v dvanajstih dneh, bo povezovala rdeča nit. »Na vseh prireditvah bo potekalo zbiranje nalepk in število zbranih nalepk bo na zaključni prireditvi 7. oktobra odločalo o nagradi.
Vsi, ki bodo sodelovali na prireditvah in bodo prišli na zaključno prireditev, bodo sodelovali na nagradnih žrebanjih z zanimivimi nagradami (dve kolesi, žoge ...), ki jih bo v veliki meri prispevalo podjetje Hervis. Otroci, ki bodo na določene prireditve pripeljali vsaj enega od staršev in bo le-ta tudi aktiven, bodo prejeli kino vstopnico za Kolosej ali Planet Tuš. Vsi udeleženci bodo imeli na vseh prireditvah na razpolago brezplačno brezalkoholno pijačo, prav tako pa bodo na večini prireditev vsi aktivni udeleženci prejeli športne spominke,« še dodaja Uroš Vidmajer.
Na prireditvah bodo poleg programskega direktorja ZKŠT Uroša Vidmajerja za nemoteno udeležbo skrbeli še vzdrževalec ZKŠT Janez Piki, študentka 2. letnika FŠ Daša Breznikar, študent 2. letnika FŠ Dario Šildenfeld in prof. športne vzgoje in član sveta za šport pri ZKŠT Peter Kavčič.
»Po oceni iz preteklih let pričakujemo skupno več kot 4000 udeležencev. V širšem
strokovno organizacijskem timu bodo sodelovali še vodja tehnične službe Janez Piki, trije ožji člani organizacijskega odbora, predstavnika Žalskih Lekarn in Zdravstvenega doma Žalec in 26 predstavnikov sodelujočih športnih društev. Skupno torej 33 ljudi, od katerih jih je 25 strokovni kader. Kar 15 od teh pa ima tudi pedagoško izobrazbo. Mislim, da smo dober tim, ki bo tudi uspešno izpeljal letošnji projekt,« pravi Uroš. Želijo si, da bi se akcije Razpnimo jadra kot tudi drugih športnih projektov udeleževali ljudje z vseh koncev Savinjske doline in tudi od drugod. »Ne smemo zapirati meja, ampak jih moramo s športom odpirati!«
V soboto, 13. maja, bo vzpon na savinjski Triglav - Gozdnik. Pohodniki se bodo na pot podali ob 8. uri izpred Minerve v Zabukovici, kolesarji pa se bodo ob 9.30 zbrali pri glavnem križišču v Grižah. Petek, 26. maja, bo v znamenju nogometa. Na nogometnem turnirju v Petrovčah se bodo pomerili otroci letnik 93 in mlajši, v Žalcu pa letnik 91 in mlajši. Nogometni turnirji za osnovnošolce se bodo odvijali tudi v juniju.	D. Naraglav
Pomoč Petru Planinšku
Medobčinsko društvo invalidov Žalec se obrača na občane, ustanove in podjetja z vljudno prošnjo za dobrodelno pomoč članu MDI Žalec Petru Planinšku iz Petrovč za nakup novega električnega invalidskega vozička.
Peter Planinšek, star šele 36 let, je že šesto leto na invalidskem vozičku in v popolni oskrbi požrtvovalne žene Karmen in otrok Špele in Žiga. Po prometni nesreči brez njegove krivde je utrpel popolno ohromelost rok in nog. Invalidski voziček lahko upravlja le z usti. Dosedanjega pa mora po večkratnih popravilih zamenjati za novega.
Po predračunu bo voziček stal 3,4 milijone tolarjev. Zbrati mora 1,7 milijona tolarjev, saj bo razliko prispevala Zdravstvena skupnost. Mlada družina ob dveh šoloobveznih otrocih in drugih izjemnih stroških deleža sama ne zmore.
Zato ponovno pričakujemo, družina Planinšek in MDI Žalec, solidarnostno pomoč na naslov Petra Planinška - TTR 06376-6449504212 ali na MDI Žalec - TTR 0600-0920631082 (Banka Celje).
Že vnaprej iskrena hvala!
Za MDI Žalec Janez Meglič
NAJBOLJŠE RAZMERJE MED CENO IN KVALITETO
FOTO RIZMAL
DIGITALNI FOTOAPARATI KJL |=(JJ|FILM
Finepix S5600
oq Qftn	- 5 miljonov točk
I - 10x obtični zoom
SUPER AKCIJA
Finepix A500
-	5 miljonov točk
-	3x obtični zoom
-	original torbica
79.900,-
333,42 EU
SUPER
AKCIJA
FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTE SAMO 9TO§JJ
VELIKA IZBIRA OKVIRJEV, ALBUMOV, TORBIC IN FOTO OPREME
Matjaž Lesjak, dr. med. Šlandrov trg 40, 3310 Žalec Tel.: 041 / 736 252
»UKREPAJ -
PA BOŠ OPAZIL SPREMEMBO«
1 OBERON 4021 (CE 0086): zdravljenje notranjih bolezni z elektromagnetnim valovanjem
1 Analitično usmerjena psihoterapija: sistematična pot iz duševnih stisk.
zveza
turističnih
društev
Občina Žalec in Zveza turističnih društev Občine Žalec objavljata
IZBOR
»Najlepšega kraja, hiše in kmetije v letu 2006«
v okviru projekta Turistične zveze Slovenije »Moja dežela - lepa in gostoljubna«
1.
S ciljem izboljšati kakovost življenja občank in občanov Občine Žalec in turistov, prispevati k trajnostnemu razvoju v urejenem in zdravem okolju, poskrbeti za večjo turistično privlačnost naših krajev, za učinkovitejšo predstavitev Občine Žalec in posledično Slovenije ter turizma in prispevati k razvoju turistične in ekološke zavesti ljudi organizirata Občina Žalec in Zveza turističnih društev Občine Žalec izbor najlepše urejenega kraja, hiše, kmetije, šole, stavbe in obnovljenega objekta kulturne dediščine z naslovom
»Najlepši kraj, hiša in kmetija«.
2.
Izbor je zasnovan na projektu Turistične zveze Slovenije, »Moja dežela - lepa in gostoljubna«.
3.
V	izbor se vključujejo prebivalci, tako da skrbijo za celoletno urejenost bivalnega okolja (objektov, v katerih stanujejo), okolja, kjer so zaposleni (podjetja, ustanove, zavodi), in kraja, v katerem živijo in se družijo na sploh. Urejanje okolja je najbolj množična dejavnost prostovoljcev. Kraji, zaselki in objekti naj bodo urejeni vsak dan v letu. Urejanje okolja naj bo del kakovosti življenja.
Pobudniki in nosilci izbora na krajevni ravni so turistična društva in krajevne skupnosti. Na ravni občine organizirata in usmerjata tekmovanje Zveza turističnih društev Občine Žalec in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec.
Izbor poteka najprej v okolju krajevne skupnosti, najbolje ocenjeni pa napredujejo v izbor na nivoju občine.
Najbolje ocenjeni v določenih kategorijah v okviru občine (kraji, šole) tekmujejo za laskavi naziv »Najlepše urejeni v Sloveniji«.
4.
Za uspešno organizacijo izbora so udeleženci razdeljeni v kategorije:
1.	Kraj, zaselek oz. del kraja
2.	Hiša
3.	Kmetija
4.	Šola
5.	Stavba
6.	Obnovljen objekt kulturne dediščine NAILEPŠI KRAI. ZASELEK OZ. DELKRATA
V	tej kategoriji se ocenjujejo urejenost kraja, zaselka oz. dela kraja kot celote in tudi posameznih objektov, kakovost turistične ponudbe, kakovost življenja v kraju oz. delu kraja za prebivalce in goste, varovanje naravne in kulturne dediščine, varovanje okolja in gostoljubnost. Ocenjuje se ulice in trge, objekte različnih dejavnosti, upošteva se naravno in gojeno cvetje in zelenje, skrb za dediščino, turistično infrastrukturo itd. Pri ocenjevanju se preverja, kako je s prizadevanjem za zdravo in čisto okolje (zbiranje, odstranjevanje in deponiranje odpadkov, varovanje vodnih virov in zraka, raba alternativnih virov energije itd.) in s prometno ureditvijo.
NATLEPŠA HIŠA
Ocenjujeta se zunanja urejenost hiš in njihove okolice (urejenost fasade, dvorišča, vrtov, zelenic, balkonov in okenskih polic). NATLEPŠA KMETITA
Ocenjuje se urejenost kmetij, tako stanovanjskih objektov kot gospodarskih, in njihove okolice (urejenost fasad, dvorišč, vrtov, zelenic, balkonov in okenskih polic), ohranjenost elementov kulturne dediščine (vodnjak, hišna kapelica).
NATLEPŠA ŠOLA
Vsebina tekmovanja šol je urejenost šolske stavbe, okolice šole, telovadnih in športnih igrišč. Pri ocenjevanju se upošteva tudi skrb za okoljsko vzgojo učencev in njihovo sodelovanje pri urejanju šole in njene okolice.
NATLEPŠA STAVBA
V	kategorijo poslovnih stavb so vključeni objekti podjetij, obrtnikov, zavodov in ustanov (trgovine, gostišča, banke, policijske postaje, gasilski domovi ipd.) na področju Občine Žalec.
Ocenjuje se urejenost objektov, njihove okolice in pripadajočih objektov. Upošteva se, kako je poskrbljeno za dostop in označenost ter usklajenost z okoljem.
NATLEPŠI OBNOVLTEN OBIEKT KULTURNE DEDIŠČINE
V tej kategoriji se ocenjuje obnova objektov kulturne dediščine (ki so lahko stanovanjski objekti, sakralni objekti, verska znamenja, gospodarski objekti) z upoštevanjem arhitekturne tipičnosti, tradicije, etnologije ter skladnost s pokrajino in zasnove naselja. Vključeni so lahko objekti, katerih obnova je bila dokončana v zadnjih treh letih.
5.
Izbor vodi projektni svet, urejenost pa ocenjuje posebna ocenjevalna komisija.
PROIEKTNI SVET
Projektni svet imenuje župan Občine Žalec. Projektni svet zbira in ovrednoti podatke, obvešča sodelujoče in javnost o poteku izbora ter skrbi za koordinacijo z regijsko ocenjevalno komisijo projekta Turistične zveze Slovenije, »Moja dežela-lepa in gostoljubna«. Projektni svet sodeluje tudi pri oblikovanju zaključne prireditve in podelitvi priznanj ter nagrad najlepšim v vseh kategorijah.
OCENTEVALNA KOMISIIA
Ocenjevalno komisijo imenuje župan Občine Žalec in je petčlanska. Ocenjevalna komisija si dvakrat v letu ogleda prijavljene iz vsake kategorije. Vse rezultate posreduje v pisni obliki Projektnemu svetu. Ocenjevalna komisija se pri svojem delu opira na dogovorjene kriterije.
Na krajevni ravni (območje krajevne skupnosti) organizirajo izbor turistična društva v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi. K sodelovanju v izboru se lahko prijavijo lastniki (pravne in fizične osebe) sami z izpolnjeno prijavnico, ki jo dobijo pri Turističnem društvu v svojem kraju, objavljena pa bo tudi v lokalnem časopisu Utrip in na spletnih straneh Občine Žalec in ZKŠT Žalec. Udeležence v izboru lahko prijavijo, seveda s soglasjem lastnikov, tudi Turistična društva in krajevne skupnosti. Prijavi mora biti priložena utemeljitev. Prijave zbirajo Turistična društva po posameznih krajih in ZKŠT Žalec do 31. maja.
Turistična društva najkasneje do 15. junija posredujejo informacije o najbolje ocenjenih po posameznih kategorijah na ravni krajevne skupnosti za vključitev v izbor na ravni občine. Ocenjevalna komisija na ravni občine opravi prvi ogled v mesecu juniju, drugi ogled pa v mesecu septembru.
7.
Trem najlepšim v vsaki kategoriji bodo na zaključni prireditvi v mesecu novembru v Dvorani II. slovenskega tabora Žalec podeljena priznanja in nagrade. Pri kategoriji »kraji in zaselki oz. deli krajev« so prejemniki turistična društva, ki delujejo v nagrajenih krajih, in krajevne skupnosti, pri kategoriji »šole« prejmejo priznanja in nagrade ravnatelji oz. ravnateljice, pri kategorijah »hiše«, »kmetije« in »poslovni objekt« ter »obnovljeni objekti kulturne dediščine« so prejemniki lastniki.
8.
Udeleženci tekmovanja, ki so razglašeni za najlepše (1. nagrada), izgubijo pravico sodelovanja na tekmovanju za tri leta.
9.
Mesto Žalec zaradi specifičnosti (velikost, gospodarstvo, gostinska in druga ponudba) ne sodeluje v kategoriji »kraj«, zato pa se vključi v tekmovanje v vseh ostalih kategorijah. Pobudnika in nosilca tekmovanja na ravni mesta Žalec sta Turistično društvo Žalec in Mestna skupnost Žalec.
Zveza turističnih društev Občine Žalec Žalec, april 2006
Občina Žalec Župan Lojze Posedel
PRIJAVNICA
Podpisani				, kot
(ime in priimek)		
□ lastnik,
dl predstavnik stanovalcev,
O direktor ali upravitelj,
Q predsednik turističnega društva,
Q drugo_______________________________
(ustrezno označite v kvadratku)
Q hišo:
prijavljam na izbor
»Najlepši kraj, hiša in kmetija 2006«,
(naslov)
Q kmetijo: □ stavbo:
(naslov)
(naslov in prepoznavno ime, če ga objekt ima)
m obnovljen objekt kulturne dediščine:. O kraj oz. del kraja:______________
(naslov in prepoznavno ime, če ga objekt ima)
(ime kraja oz. dela kraja)
Utemeljitev:
Datum: _
Podpisu
Polstoletnica domskega varstva ostarelih
Leta 1956 je bil v graščini na Gomilskem ustanovljen prvi dom za ostarele v nekdanji Občini Žalec, ki seje leta 1971 preselil v graščino Šenek na Polzelo. 50-letnico bodo v polzelskem domu upokojencev praznovali 19. maja.
Kot je povedala socialna delavka v domu Beti Prtenjak, so po preselitvi doma z Gomilskega v takrat obnovljeno graščino na Polzeli ves čas potekale obnove, novogradnje in posodabljanje objektov. Leta 1972 so ob graščini začeli graditi depandanse, ki so
bile končane leta 1978 in so poleg 115 mest v graščini zagotovile 54 dodatnih mest. Sledilo je načrtovanje in nato izgradnja nove negovalne enote za nepokretne ljudi, ki potrebujejo specialno nego. Gradnja je bila končana leta 1982, kapacitete doma so se povečale za 96 mest, poleg sodobnejših sob so bili zagotovljeni tudi drugi potrebni prostori. V domu je bilo tudi do 180 stanovalcev.
Čeprav so v vsem tem času obnavljali tudi graščino, so po izgradnji novega objekta iz nje preselili vse stanovalce in graš-
čina je bila dve leti prazna. Poleg propadanja se je pričel v njej še vandalizem, tako da so se lotili ponovne obnove in je leta 1987 spet sprejela stanovalce.
V Domu upokojencev Polzela je zdaj 224 oskrbovancev, vsako leto pa prejmejo več kot 200 vlog za sprejem, tako da je čakalna doba leto ali celo dlje. Za stanovalce skrbi 96 zaposlenih. Ker ima dom tri ločene objekte, potrebujejo šest izmen zaposlenih. Beti Prtenjak poudarja, da so ves čas vlagali tudi v strokovni razvoj kadra in spremljali vse novosti v stroki. Leta 1990 so na primer uvedli projekt skupin starih za samopomoč, v katere je vključenih več kot polovica stanovalcev in ki vsaj malo nadomeščajo matične družine.
Za vse stanovalce in njihove sorodnike pripravljajo ob 50-letnici domskega varstva celodnevno prireditev, ki bo 19. maja. Na proslavo so povabili tudi nekdanje delavce doma, kulturni program pa bodo pripravili stanovalci sami. Sledilo bo veselo družabno srečanje.	K. R.
Dr. Romana Jordan Cizelj
V petek je bila v konferenčni dvorani preboldskega hotela okrogla miza na temo Ponujene priložnosti v Evropski uniji. Pripravil jo je občinski odbor SDS Prebold, nanjo pa povabil evropsko poslanko in rojakinjo dr. Romano Jordan Cizelj.
Gostja je med drugim povedala, da se nikoli ni strinjala z mnenjem, da je Evropska unija v krizi. »Ves čas sem trdila, da Evropa deluje, da pa se na nekaterih področjih zelo težko dogovarja-
skupna energetska politika, poleg tega smo pri koncu pogajanj o Sedmem okvirnem programu, o programu, ki bo vzpodbujal inovativnost malih in srednjih podjetij. Pri prav tako pomembni temi, to je ustavna pogodba, pa smo si vzeli čas za razmislek in nekako sredi letošnjega leta, predvsem pa na začetku prihodnjega leta predvidevamo o tem podrobnejšo razpravo z možnimi rešitvami.«	K. R.
Priložnosti so velike
mo in da moramo za pozitivne rešitve pač vložiti več energije. Kot takšna tema se je na primer izkazala finančna perspektiva, za katero vemo, da smo našli skupen jezik, tako Evropska komisija kot Parlament in Evropski svet. Začeli smo se se pogovarjati o tako pomembni temi, kot je
-J J * J ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si ■■■■■■■■■ Tel.: 03 712 12 50, E-pošta: zkst.zalec@slol.net
SOBOTA GREHA
komedija, za abonmaja ponedeljek in torek IN IZVEN
Ponedeljek, 8. maj, ob 20, uri Dom M. Slovenskega tabora Žalec
Vstopnice po 1.000 SIT : TIC Žalec, Šlandrov trg 25, tel.: 03 710 04 34
v\
Program PHARE čezmejno sodelovanje Slovenija/Avstrija 2003 if-—». Čezmejno ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostni razvoj
"Ekološko-turistična obogatitev ribnika Vrbje*
Ral.
Razvojna agencija Savinja
Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija tel.: 03/713 68 60; 713 68 64; fax: 03/713 68 70 i e- pošta: ra.savinja@zalec.si: www.ra-savinja.si
Pomladni ponirkov ustvarjalni natečaj
VABIMO
predšolske otroke, osnovnošolsko mladino, dijake, študente in vse mlade po srcu z območja Občine Žalec k izdelavi:
- herbarija s širšega območja ribnika Vrbje,
- turističnega spominka za območje ribnika Vrbje ali - literarnega dela na temo ribnika Vrbje
Med prejetimi izdelki bomo izbrali nekaj najboljših in jih nagradili z drobno pozornostjo. Svoje izdelke nam najkasneje do 9. 6. 2006 pošljite ali osebno dostavite na naslov Razvojna agencije Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec Smernice in več informacij o natečaju dobite na tel. št. 03 713 68 66 (Alenka Doler) in 713 68 62 (Ksenja Kovačič) ter na spletni strani: www.ribnik-vrbje.si.
Pripravljavci natečaja vam želimo veliko veselja pri ustvarjanju!
£
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR_
Projekt je sofinanciran s strani EU
REGIONALNI CENTER ZA OKOLIE za srednjo in vzhodno Evropo
Razvojna agencija Savinja
Ral.
Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija tel.: 03/713 68 60; 713 68 64; fax: 03U13 68 70 e- pošta: ra.savinja@zalec.si; www.ra-savinja.si
ZBIRAMO PROJEKTNE PREDLOGE ZA RAZVOJNI PROGRAM PODEŽELJA SPODNJE SAVINJSKE DOLINE
Občine Spodnje Savinjske doline so konec julija 2005 na podlagi razpisa Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pristopile k dopolnitvam Razvojnega programa podeželja Spodnje Savinjske doline in oblikovanju lokalne akcijske skupine (LAS) s ciljem, da bi program, ki je bil v naši dolini sprejet v letu 2004, prilagodili predlogu Uredbe sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) za programsko obdobje 2007-2013. Razvojna agencija Savinja je bila izbrana kot izvajalka in koordinatorica vseh aktivnosti do konca leta 2006, ki bo izvedla vse potrebne animacijske, motivacijske in izobraževalne delavnice v tem obdobju, javno predstavila in strokovno podprla vzpostavitev LAS, predvsem pa bo v sodelovanju z vsemi občinami na območju Spodnje Savinjske doline nudila strokovno podporo vsem mogočim investitorjem in nosilcem izvedbenih projektov, preko katerih bomo načrtovane cilje razvoja podeželja na območju Spodnje Savinjske doline uresničili v praksi. In zakaj so spremembe RPP sploh potrebne?
Z novo Uredbo sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja za obdobje 2007-2013, sprejeto septembra 2005, se je skupna evropska kmetijska politika, ki je bila do sedaj primarno usmerjena na kmetijski sektor, preoblikovala v celovito politiko razvoja podeželja. To je izjemnega pomena tudi za nadaljnji razvoj slovenskega podeželja, ki se srečuje s številnimi problemi in težavami, na katere nova politika EU daje nove odgovore in ponuja nove rešitve. Evropska politika razvoja podeželja zasleduje tri cilje, in sicer:
•	izboljšanje konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva s podporo za prestrukturiranje, razvoj in inovacije;
•	izboljšanje okolja in krajine s podporo za upravljanje z zemljišči;
•	izboljšanje kakovosti življenja na podeželskih območjih in spodbujanje povečanja raznovrstnosti gospodarskih dejavnosti. Zastavljene cilje bo EU dosegala na podlagi izvajanja štirih osi politike razvoja podeželja, od katerih se prve tri skladajo s predhodnimi cilji, četrta os pa je os Leader. Izvajanje te osi ponuja možnost, da se v okviru strategije lokalnega razvoja, ki temelji na lokalnih potrebah in prednostih, kombinirajo vse tri cilje - konkurenčnost, okolje in kakovost življenja/povečanje raznovrstnosti. Ključni za izvajanje 4. osi so lokalne akcijske skupine (LAS), partnerski pristop in načrtovanje »od spodaj navzgor«.
V	Uredbi sveta je opredeljeno, da partnerski pristop k lokalnem razvoju izvajajo LAS, ki morajo zadostiti naslednjim pogojem:
•	predlagati morajo celovito lokalno razvojno strategijo in izvedbene projekte ter biti odgovorne za izvedbo strategije in projektov;
•	sestavljati jih mora skupina, ki je že usposobljena za pobudo Leader oziroma za pristop Leader, ali nova skupina, ki zastopa partnerje iz raznih lokalnih socialno-ekonomskih sektorjev. Na ravni odločanja morajo ekonomski in socialni partnerji in drugi predstavniki civilne družne, kot so kmetje, kmečke ženske, mladi in njihova združenja, predstavljati vsaj 50 % lokalnih partnerjev;
•	biti morajo sposobni določiti in izvajati razvojno strategijo za to območje;
•	imeti organ upravljanja oz. administrativnega in finančnega vodjo, ki je sposoben izvajati upravljanje in zagotavljati zadovoljivo delovanje partnerstva ali se združijo v strukturo s splošnim pravnim statusom.
In kaj trenutno delamo?
V	želji, da bi bil naš RPP za obdobje 2007-2013 resnično dokument, ki bo zaživel v praksi in da bi našo LAS sestavljali konkretno zainteresirani partnerji, Razvojna agencija Savinja v obdobju od začetka letošnjega leta dalje v sodelovanju s predstavniki občin, odgovornimi za razvoj podeželja, na terenu in preko dokumentacije intenzivno preverja vse doslej načrtovane razvojne projekte na področju razvoja podeželja z vidika njihove izvedljivosti, hkrati pa zbiramo projektne predloge in pomagamo razvijati razvojne ideje za nove projekte. Zato vabimo vse, ki razmišljate o investicijah v kmetijstvu, o morebitnem prestrukturiranju svoje kmetije ali imate druge razvojne ideje, s katerimi bi lahko prispevali k razvoju podeželja v Spodnji Savinjski dolini, da se oglasite na svoji občini ali na Razvojni agenciji Savinja.
VABLJENI!
Danica Jezovšek - Korent
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o.
Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/713 67 50, faks: 03/713 67 70
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko
041/612 731
Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
GEODETSKE MERITVE
PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAK0LIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE,
KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PR0JEKTIV0, INŽENIRSKA GEODEZIJA,
GPS MERITVE, NEPREMIČNINE
ČESTITAMO OB DNEVU BOJA PROTI OKUPATORJU IN ŽELIMO LEPE IN PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE. Javno komunalno podjetje, d. o. o., Žalec
Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si
Razvojna agencija Savinja, &z
Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si
AKTUALNE INFORMACIJE - APRIL 2006
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
-	Javni razpis za zbiranje vlog za državno nagrado za kakovost priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost za leto 2006 (UL RS, št. 11/06) Rok za oddajo vlog je petek, 5. 5. 2006. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani: www.mirs.si ali po elektronski pošti: alenka.krebs@gov.si.
-	Javni razpis za sofinanciranje raziskovalcev v gospodarstvu (okrepitev razvojnih enot podjetij z novimi magistri in doktorji) (UL RS, št. 23/06) Vloge morajo prispeti na ministrstvo do 5. 9. 2006 do 12. ure. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani: http://www.mg-rs.si. Dodatne informacije: ga. Ana Mlinar, tel: 01/478 32 93, e-naslov: ana.mlinar@gov.si, faks: 01/478 33 94.
-	Javni razpis za mednarodne raziskovalne projekte industrijskih združenj - CORNET (UL RS, št. 40/06) Rok za oddajo vlog je 15.
11. 2006. Razpisna dokumentacija in dodatne informacije so na voljo na spletni strani: www.mvzt.gov.si, ali po tel: 01/478 46 40, g. Rajko Sabo.
Ministrstvo za gospodarstvo
-	Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letu 2006 (UL RS, št. 13/06) Javni razpis je odprt do 12. 9. 2006 oziroma do porabe predvidenih proračunskih sredstev. Razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani: www.mg-rs.si in www. InvestSlovenia.org, ali po elektronski pošti: bojan.celar@japti.si oz. rok.tomsic@gov.si.
-	Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Ukrep 1.1.: Spodbujanje razvoja inovacijskega okolja.
Za neposredne spodbude za skupne razvojno-investicijske projekte v letih 2006 in 2007 (UL RS, št. 33-34/06) Rok za oddajo vlog je 15. 5. 2006. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletnem naslovu: http://www.mg.gov.si. Dodatne informacije so na razpolago na naslovu: infoerdfl.mg@gov.si in na tel.:01/478 36 34.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
-	Javni razpis za dodelitev koncesij za izvajanje veterinarske dejavnosti dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije (UL RS, št. 23/06)
Rok prijav je odprt do 31. 12. 2006. Podrobnejše informacije so na voljo na VURS-u, na tel: 01/ 300 13 00, ga. Eva Lavrenčič.
Ministrstvo za šolstvo in šport
-	Javni razpis za študijsko leto 2006/2007 130 štipendij za študentke in študente, ki se izobražujejo za pedagoške poklice (UL RS, št.37) Rok za oddajo prijav je 30. 9. 2006. Dodatna pojasnila so na voljo pri ga. Ivanki Debeljak, tel: 01/478 42 28.
-	Javni razpis pripravniških mest za šolsko leto 2006/2007 v vrtcih (UL RS, št. 40/06) Rok za oddajo vlog je 31. 5. 2006. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani ministrstva ali pri ga. Meti Brank, tel: 01/478 42 21.
-	Javni razpis pripravniških mest za šolsko leto 2006/2007 v šolah ( UL RS, št. 40/06) Rok za oddajo vlog je 31. 5. 2006. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani ministrstva ali pri ga. Meti Brank, tel: 01/478 42 21.
Ministrstvo za okolje in prostor
-	Javni razpis za finančne spodbude za investicije v povečanje energetske učinkovitosti obstoječih večstanovanjskih stavb (UL RS, št. 28/06) Na posameznem odpiranju bodo odprte prispele vloge, ki bodo oddane na pošti za prvo odpiranje do 3. 5. 2006, nato do 4. 7. 2006, 5. 9. 2006 in 3.10. 2006, vendar najkasneje do roka, ki bo določen v objavi o porabi sredstev razpisa. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na ministrstvu in na spletni strani: www.gov.si/aure.
-	Javni razpis za finančne spodbude investicijskim ukrepom za izrabo obnovljivih virov energije v gospodinjstvih za leto 2006 (UL RS, št. 37/06) Rok za predložitev vlog je do objave zaključka razpisa v Uradnem listu RS. Prvo odpiranje bo izvedeno v četrtek, 4. 5. 2006. Naslednja odpiranja, ki se bodo izvajala do porabe sredstev, bodo izvedena 6. 7. 2006 in 7.9. 2006. Dodatne informacije na spletni strani: www.gov.si/aure ali po telefonu 01/300 69 90.
-	Javni razpis za A) za dodelitev nepovratnih finančnih spodbud občinam za izdelavo energetskih zasnov občin, B) za dodelitev nepovratnih finančnih spodbud občinam, javnim ustanovam, gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom posameznikom, upraviteljem oziroma lastnikom poslovnih ali večstanovanjskih stavb za izvajanje energetskih pregledov C) za dodelitev nepovratnih finančnih spodbud občinam, javnim ustanovam, gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom posameznikom, upraviteljem oziroma lastnikom poslovnih ali večstanovanjskih stavb za pripravo investicijske dokumentacije v postpoku načrtovanja za projekte učinkovite rabe energije, izrabe obnovljivih virov energije in soproizvodnje toplote in elektrike (UL RS, št.
37) Dodatne informacije na spletni strani: www.aure.si in po telefonu: 01/300 69 97.
Ministrstvo za obrambo
-	Javni razpis za sofinanciranje gasilske zaščitne in reševalne opreme za obdobje od 1. 7. 2005 do 30. 6. 2006 (UL RS, št.37/06) Rok za oddajo vlog je 11. 7. 2006. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletnih straneh: www.gasilec.net ali v prostorih Gasilske zveze Slovenije, Tržaška 221, Ljubljana.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
-	Javni razpis za izbor izvajalcev programov socialne vključenosti, ki jih bo sofinanciralo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (UL RS, št. 40/06) Rok za oddajo vloge je 8. 5. 2006. Dodatne informacije so na voljo po tel.: 01/369 75 65 ga. Dana Batič, po elektronski pošti: dana.batic@gov.si.
Ministrstvo za kulturo
-	Javni razpis za financiranje štipendij in šolnin za šolsko leto 2006/2007 (UL RS, št. 40/06) Rok za oddajo vlog je 15. 5. 2006.
Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani: http:// www.kultura.gov.si.
-	Javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje storitev institucionalnega varstva v domovih za starejše (UL RS, št. 40/06) Rok za oddajo vlog je 19. 6. 2006. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na recepciji ministrstva, Kotnikova 5, IV nadstropje. Dodatne informacije pri g. Tomažu Čebulju, tel: 01/369 77 94.
Občina Žalec
-	Javni razpis za dodeljevanje sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Občini Žalec za leto 2006 (UL RS, št. 15-17/06)
Predmet javnega razpisa: A) sofinanciranje strokovnega izobraževanja v kmetijstvu; B) dodeljevanje proračunskih sredstev za ohranjanje kmečkega prebivalstva v področjih s težjimi pridelovalnimi pogoji ter subvencioniranje socialnodelovne pomoči;
C) subvencioniranje zavarovalnih premij za živino in kmetijske pridelke; D) sofinanciranje investicij v kmetijstvu, ki prispevajo k izboljšanju pogojev kmetovanja in imajo pozitivne učinke tudi širše; F) sofinanciranje pridelave ekološko neoporečne hrane.
Rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev na naslov: Občina Žalec, Savinjske čete 5, 3310 Žalec: - vloge za namene pod A), B/b), C/a), D), F) morajo biti predložene do 30.11. 2006 oz. do porabe razpoložljivih sredstev, vsakega 15. v mesecu; - vloge za namen B/b) morajo biti predložene do 20. 7. 2006; - vloge za namen C/b) morajo biti predložene do 30. 6. 2006. Kontaktna oseba ga. Tilka Potočnik, tel: 03/ 713 64 36.
Ad futura, znanstveno-izobraževalna fundacija RS
-	Javni razpis v letu 2005 krediti za študij v tujini (UL RS, št. 103/05) Rok za zbiranje prijav je začel teči 18. 11. 2005 in bo trajal do 8. 9. 2006 oziroma do podelitve kreditov v vrednosti 300 milijonov sit. Dodatne informacije so na voljo na njihovi spletni strani in v pisarni.
Ekološki sklad RS
-	Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 35PO06A (UL RS, št. 1-2/06) Razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do 30. 12. 2006. Dokumentacija je na voljo na Eko skladu, j. s., Tivolska cesta 30,1000 Ljubljana, tel: 01/241 48 20.
Slovenski podjetniški sklad
-	Javni razpis za odobritev posrednih dolgoročnih investicijskih kreditov v letu 2006 (UL RS, št. 19-20/06) Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno 10. 11. 2006. Vmesni roki so: 10. 5. 2006,10. 6. 2006,10. 7. 2006,10. 9. 2006,10. 10. 2006 in 10.11. 2006. Informacije: g. Boštjan Vidovič, e-naslov: bostjan. vidovic@podjetniskisklad.si, tel: 02/ 234 12 76 in 02/ 234 12 64.
-	Javni razpis za odobritev neposrednih dolgoročnih investicijskih kreditov za nova podjetja v letu 2006 (UL RS, št. 19-20/06) Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno 25. 10.
2006. Vmesni roki so: 25. 5. 2006, 25. 6. 2006, 25. 7. 2006, 25. 9. 2006 in 25. 10. 2006. Informacije: g. Boštjan Vidovič, e-naslov: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si, tel: 02/ 234 12 72,02/ 234 12 74 in 02/ 234 12 64.
-	Javni razpis za izdajanje zagotovil za dolgoročne kredite, najete pri bankah v Republiki Sloveniji v letu 2006 (UL RS, št. 19-20/06) Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno 6. 11. 2006. Vmesni roki so: 15. 5. 2006,10. 6. 2006, 5. 7. 2006,1. 8. 2006, 25. 8. 2006,20. 9. 2006,10.10. 2006 in 6. 11. 2006. Informacije: g. Boštjan Vidovič, e-naslov: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si, tel: 02/ 234 12 72, 02/ 234 12 74 in 02/ 234 12 64.
-	Javni razpis za odobritev mikrokreditov za mala podjetja v letu 2006 (UL RS, št. 19-20/06) Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno 25. 10. 2006. Vmesni roki so: 25. 5. 2006, 25. 6. 2006, 25. 7. 2006, 25. 9. 2006 in 25.10. 2006. Informacije: g. Boštjan Vidovič, e-naslov: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si, tel: 02/ 234 12 72, 02/ 234 12 74 in 02/ 234 12 64.
-	Javni razpis za odobritev neposrednih subvencij za nakup tehnološke opreme v letu 2006 (UL RS, št.23/06) Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno 20. 6. 2006. Vmesni rok je: 20.
6. 2006. Informacije: g. Boštjan Vidovič, e-naslov: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si, tel: 02/234 12 72,02/234 12 76 in 02/234 12 64.
-	Javni razpis za odobritev subvencij za podjetja v institucijah inovativnega okolja v letu 2006 (UL RS, št.23/06) Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno 22.8.2006. Vmesni roki so: 19. 5. 2006,23. 6. 2006 in 22. 8. 2006. Informacije: g. Boštjan Vidovič, e-naslov: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si, tel: 02/234 12 72, 02/234 12 76 in 02/234 12 64.
TUJI RAZPISI
-	Razpisi v okviru programa PHARE, CARDS in ISPA. Več informacij na spletni strani: www.japti.si.
Ostale informacije:
j m»
Informacijska točka /EUROPE DIRECT/ omogoča lokalnemu prebivalstvu pridobiti informacije, nasvete, pomoč in odgovore na vprašanja o institucijah, zakonodaji, politikah in programih Evropske unije ter njenih možnostih financiranja. Vaša vprašanja nam lahko posredujte na elektronski naslov: mirjana.bevanda@zalec.si ali pa nas obiščete na naših spletnih straneh www.ra-savinja.si.
ČIPS
Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: nahajamo se v prostorih UPI - Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Telefon: 03 713 35 65, e-naslov: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure.
Svetovalno središče ISIO Žalec (UPI-LU Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6); odraslim brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje, med njegovim potekom ali ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avtošole, glasbene šole idr.), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic, muzejev ... Pomagamo pri pridobitvi štipendij in posojil ter pri odpravljanju učnih težav, svetujemo tudi glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03 713 35 65; e-naslov: ISIO@upi.si.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec, tel.: 03 713 68 60, faks: 03 713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si.
Razvojna agencija Savinja vabi na ustvarjalno delavnico:
»USTVARJALNI PRISTOP PRI PRIPRAVI RAZVOJNO NARAVNANIH PROGRAMOV IN PROJEKTOV«
dne 18.5. 2006 ob 16. uri v sejni sobi Občine Žalec.
Predavatelj: dr. Stanko Blatnik, IP@K, Inštitut za simbolno analizo in razvoj informacijskih tehnologij, Velenje Kotizacija za udeleženca je 25.000,00 SIT brez DDV (vsak udeleženec dobi dve knjigi)
Prijave sprejemamo do 12. 5. 2006 na sedežu RA Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec. Več informacij na tel. 03/713 68 62 (Ksenja Kovačič).
UGODNO za mala in srednja podjetja!
-	Ob vključitvi v vavčerski sistem svetovanja: povračilo 50 % od neto vrednosti izobraževanja;
-	člani ZZG Žalec: povračilo 30 % od neto cene vrednosti izobraževanja.
REPUBLIKA SLOVENIJA
UPRAVNA ENOTA ŽALEC
Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec
ob dnevu upora proti okupatorju in 1. maju želi prijetno praznovanje!
Obveščamo vas, da bomo s 1. majem 2006 na Upravni enoti Žalec na podlagi Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/05,106/05 in 30/06) redno ugotavljali zadovoljstvo strank z vprašalnikom, ki ga bomo skupaj z ovojnico priložili k izdani odločbi ali sklepu.
Izpolnjen vprašalnik se vrne na Upravno enoto Žalec v priloženi ovojnici, na ta način smo zagotovili popolno anonimnost pri izpolnjevanju vprašalnika.
éJQi

GflRriNr
Polzela
GARANT, d. d., Polzela
industrijska prodajalna Polzela Tel.: 03 703 71 30, 703 71 31
UGODNO V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI
omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize.
j - DISKONTNA PRODAJA POHIŠTVA j PRODAJA OPUŠČENIH PROGRAMOV DO - 50 % DO RAZPRODAJE ZALOG j - HITRI KREDIT DO VREDNOSTI 300.000,00 SIT OZ. 1.251,88 EUR
Ugodna ponudba pohištva
za opremo:
spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob,
Informacije na telefon:
j
j
I
I
Delovni čas prodajalne: od pon. do pet.: od 8. do 18. ure sob: od 8. do 12. ure
03/ 70 37 130, 70 37 131 E-mail: info@garant.si Spletna stran: www.garant.si
£>"I "AV fczS^1 CD KI L, EI I *J\. RJ 53T 'VCD IN KROVSTVO
JOŽE - LILJANA STROŽER, S.P.
KASAZE 69/E, "5301 PETROVCE
TEL.; 03/714 01 00, r-AKS: 03/714 01 01, GSM: 041 690 023, 041 608 317.
SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKO TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN
Z vami že 20 let
multiprojekt d.o.o. • ulica heroja nandeta 37 • 2000 maribor • info@multiprojekt.si
Tuš že gradi na Polzeli
Reforme sprejeti kot celoto
Pričetek gradnje Tuševega supermarketa po meri najzahtevnejših kupcev na Polzeli
Družba Engrotuš je na Polzeli pričela graditi nov trgovski center Tuš s približno 2000 kvadratnimi metri površine. Z dokončanjem investicije bodo kupcem s Polzele in iz drugih krajev ponudili storitve in izdelke na visokem kakovostnem nivoju.
Moderni objekt s supermarketom Tuš z neto prodajnimi površinami 1115 kvadratnih metrov bo poleg pestre in bogate palete izdelkov in storitev nudil tudi prostor desetim najemnim lokalom. Pred objektom, ki ga gradi gradbeno podjetje Ingrad Gramat iz Celja, bo prostora tudi za 133 jeklenih
konjičkov, vrata pa bodo slovesno odprli letošnje poletje.
»Vemo, da je na Polzeli veliko naših zvestih kupcev, zato smo se tudi odločili za
gradnjo novega trgovskega centra v tem kraju. Upamo, da bodo krajani zadovoljni z našo ponudbo izdelkov in storitev ter modernim izgledom objekta. Nenehna skrb za naše kupce, zadovoljevanje njihovih potreb in ponudbo kakovostnih izdelkov po ugodnih cenah je poslanstvo našega podjetja,« je povedal direktor podjetja Engrotuš Aleksander Svetel-šek.	T. Tavčar
Jackpot
dobitek
padel
V igralnem salonu CASINO RUBIN v hotelu Žalec je 6. aprila 2006 na igralnem aparatu znamke ATRONIC padel dobitek JACKPOT v vrednosti
8.292.000	SIT (34.611 EUR). Vrednost jackpota je v igralnici Rubin naraščal od junija
2005.	Srečni dobitnik ne želi biti imenovan.	M. C.
Vsem bralkam in bralcem želimo lepe prvomajske praznike
in čestitamo ob dnevu upora proti okupatorju.
Robert Čehovin
V Savinjski dolini imamo kar nekaj ljudi, ki zasedajo pomembna mesta na državni ravni in dajejo s svojim delom pomemben prispevek pri delovanju države, gospodarskih družb in na drugih področjih. Mednje sodi Robert Čehovin iz Gotovelj, po izobrazbi univerzitetni diplomirani ekonomist, ki je od februarja letos zaposlen kot član uprave v finančnem holdingu Triglav naložbe.
Robert Čehovin se je pred petimi leti z družino iz Žalca preselil v Gotovlje, od koder se vozi v službo v Ljubljano. Trinajst let je delal v bančništvu, zadnjih šest let pa je bil vodja poslovne enote avstrijske Hypo-Alpe-Adria banke v Celju. Opravlja tudi pomembne nadzorniške funkcije. Je član nadzornega odbora Slovenske odškodninske družbe in član nadzornega sveta podjetja Juteks.
Od februarja ste zaposleni v finančnem holdingu Triglav naložbe v Ljubljani.
»Res je. Čeprav sem prej delal v bančništvu, kjer sem se večinoma ukvarjal s klasičnimi bančnimi posli - poslovanjem s prebivalstvom in gospodarskimi družbami - sem se v novo delo hitro vživel. Področje dela, ki sem ga prevzel kot član uprave v Triglav naložbah, se nanaša predvsem na upravljanje večjih naložb, ki jih imamo v nekaterih podjetjih v Sloveniji, pa tudi v Bosni in Hercegovini ter Črni gori. Delo zahteva aktivno in dinamično upravljanje listnice netržnih vrednostnih papirjev ter nadzornih deležev tržnih
□32QSZ
Roman Brglez
Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko
Pekarna in trgovina Vransko, fr 703 30 30; trgovina Žalec fr 713 30 82; slaščičarna Žalec n 713 30 83; trgovina Griže fr 713 30 80; slaščičarna Petrovče ■a 713 30 84; trgovina Ostrožno o 428 20 60; trgovina Vrbje fr 713 30 86; bar Vrbje fr 713 30 87; slaščičarna Šempeter fr 703 30 46; slaščičarna Polzela fr 703 30 48; trgovina Zagorje ob Savi fr 566 02 80, trgovina Kamnik » (01) 830 82 70; trgovina Laze » (01) 834 70 12; trgovina Tabor Đ 703 43 70.
Spoštovani kupci!
Pred nami so prvomajski prazniki, čas oddiha, izletov in sprehodov v naravo. Ta čas je zelo lep, saj vse cveti, brsti in zeleni. Zrak je svež, drugačen in nasičen z novimi hotenji in željami. Narava nas vabi v svoj objem in nam s svojo lepoto in neizmernimi rekreativnimi površinami omogoča nabiranje novih moči. Da bi bili ti dnevi še lepši in prijetnejši, se bomo po svojih močeh potrudili tudi v našem kolektivu. Ko se boste mudili v bližini katerega od naših lokalov, se oglasite in si privoščite kaj iz našega proizvodnega in prodajnega programa.
Tudi to vam bo dalo moč in energijo, predvsem pa vas bo spomnilo na naše geslo
Zvestoba se nagrajuje,
ki ima tudi v tem letu svoj smisel in veljavo in je v vaše in naše zadovoljstvo, ki ga bomo tudi letos sredi poletja potrdili na naši skupni tradicionalni zabavi v okviru Vranskih poletnih večerov.
Ob dnevu vstaje slovenskega naroda (27. aprilu) in prazniku dela (1. maju) pa vam želimo čim lepše dni in veliko lepih ter veselih trenutkov.
Hvala za zaupanje, kolektiv prijaznih ljudi Brglez


MINERVAŽALEC, d.d.
pridelava plastika In kovin • Pongrac 101 • 3302 Griže tel.: +380 (0)3 71 36 200 • hoc +386 (0)3 71 36 288 E-mall: uprava@mlnerva.si • http://wvvw.tnlnerva.sl/
RAZPRODAJA DRENAŽNIH CEVI
■	Izkoristite ugodne vremenske razmere ter opravite d rea aio travnikov in polj, preden jih ponovno zalije deževje,
* V naši iodostriiski prodajalo! oa Lažaici pri Žalci Vam zaradi zmanjševanja zalog nudimo drenažne cevi po znižanih cenah.
■	Zaižaie eeoe veljajo do razprodaje zalog.
Informacije na tel.: 03/71 36 280
Delovni čas: med tednom od 8. ure do 16. ure, ob sobotah zaprto
* a-* '« ÉlÉIliili ■			» *
	S j	s ;	
			
		OMtAT LOŽNICA	

SkladQwza izobraževanje
VF delavcev pri samostojnih podjetnikih Žalec, Velenje,
Mozirje, Šentjur in Šmarje
Ulica heroja Staneta 1 b, 3310 Žalec, tel.: 03 710 13 60 telefaks: 03 7101361 E-mail: sklad.delawev.zalec@siol.net
Sklad za izobraževanje delavcev pri s. p. sofinancira zaposlenim naslednje oblike izobraževanj:
-	formalno izobraževanje za pridobitev višje stopnje izobrazbe
-	mojstrske izpite, nacionalne poklicne kvalifikacije
-	udeležbo na seminarjih in tečajih (VPD, HACPP, računalniški, jezikovni tečaji in drugo)
4. maja bomo na sedežu sklada organizirali delavnico z naslovom »NAPAKE PRI BRIZGANJU PLASTIČNIH MATERIALOV«, ki Jo bo vodil mag. Boštjan Šmuc, samostojni raziskovalec TECOS-a, z Razvojnega centra orodjarstva Slovenije.
19. in 20. maja 2006 organiziramo za lesarje strokovno ekskurzijo na sejem Xylexpo v Milano (http://www.xylexpo.com). Vabljeni! Sedež sklada je nad pošto v Žalcu, kjer so vam na voljo tudi obrazci za sofinanciranje izobraževanj.
Veseli bomo vašega klica in obiska!
vrednostnih papirjev v lasti družbe in za potrebe skupine Triglav.«
Ste tudi član NS Juteksa, ki velja za zelo uspešno podjetje ne le v žalski občini, ampak tudi na državnem nivoju. Zakaj v občini ni več tako uspešnih podjetij, kot je Juteks?
»Zagotovo sem vesel, daima-mo v naši občini tako uspešno podjetje, kot je Juteks. Želel bi si, da bi bilo takšnih podjetij več. Pomanjkanje uspešnih podjetij pa ni problem samo naše občine, temveč celotne Slovenije. Tega se zaveda tudi nova vlada; da bi omogočila nastanek in razvoj čim večjega števila uspešnih podjetij, je pripravila koncept ekonomskih in socialnih reform. Te bodo po predvidevanjih udejanjene v začetku leta 2007. Velik del ukrepov je namenjen prav izboljšanju poslovnega okolja, ki je ključno za povečanje konkurenčnosti podjetniškega sektorja. Le visoko konkurenčna podjetja lahko namreč ustvarijo nova delovna mesta, ki bodo zmanjšala število brezposelnih, to pa bo posledično pripomoglo tudi k večji blaginji naših občank in občanov. Vseeno bi želel poudariti, da sem kot bančnik veliko sodeloval s podjetniki v naši občini. Spoznal sem veliko ljudi, ki so znali najti tržne niše in so začetne ideje uspešno popeljali v življenje. Veliko majhnih podjetij, o katerih žal ne pišemo vsak dan, da bi jih lahko ljudje bolje spoznali, dajejo kruh marsikateremu našemu občanu. Takšna podjetja si seveda zaslužijo vso našo podporo.«
Slovenija bo v začetku prihodnjega leta uvedla evropsko valuto evro. Kako bo to vplivalo na poslovanje podjetij?
»Večina pomembnih stvari se je za slovenska podjetja zgodila že z vstopom v mehanizem menjalnih tečajev oziroma ERM2 (pogojev za prevzem evra). Slovenija je takrat izgubila instrument deviznega tečaja kot usklajevalca za prilagajanje mednarodne konku-
renčnosti. Takrat se je veliko spremenilo predvsem za izvoznike. Tisti, ki izvažajo izven območja evra, so ob vstopu v ERM2 v enakem položaju kot tisti, ki izvažajo izključno na evropsko območje. Zato že sedaj, še bolj pa v prihodnje pričakujemo povečano trgovino z evropskim območjem. Za podjetja, ki izvažajo na to področje prevzema evra, to pomeni, da bodo morala od sedaj bolj konkurirati s ceno, na valutna razmerja pa bodo morala pozabiti. Zato se bomo morali navaditi na večjo prožnost plač in večjo mobilnost delovne sile. Ker pa so plače navzdol neprožne, bo potrebno povečati mobilnost delovne sile. Če bi šli v nasprotno smer, bi to povzročilo nižjo gospodarsko rast in povečalo bi se število brezposelnih.«
Kako bi ljudi bolj vključili v sodelovanje pri reformah in razvoju gospodarstva? Kdo bo od reform po vašem prepričanju največ pridobil?
»Nasploh smo ljudje nagnjeni h kritiki vsega novega in nepreizkušenega. Ne zdi pa se mi prav, da se vsak poskus spremembe v gospodarskem sistemu ali državi nasploh sprejme negativno in s pretiranim strahom. Predlagane reforme je potrebno dojeti kot celoto, ne pa zgolj kot posamezne ukrepe, ki izven konteksta resnično lahko pomenijo poslabšanje gmotnega in socialnega položaja posameznika. Pomembni se mi zdijo predvsem mladi, saj se med njimi vse bolj čuti nekakšna brezperspektivnost in vdanost v usodo. Vzbuditi jim je treba zavest, da imajo možnost aktivnega sodelovanja v družbi. Tudi reforme so, v nasprotju s prepričanjem nekaterih, namenjene predvsem v njihovo korist. Poskrbeti moramo, da bodo lahko kakovostno preživljali prosti čas. Tistim, ki končujejo šolanje, pa je treba omogočiti pridobitev zaposlitve v domačem kraju. Zgraditi je potrebno tudi dovolj stanovanj, da si bodo lahko mladi čim prej ustvarjali družine.«	D. Naraglav
STANOVANJSKA ZADRUGA ATRIJ z. o. o.
Lava 7, p. p. 1045 3001 Celje
tel.: 03 42 63 122,031 342 118 e-mail: sz-atrij@siol.net
DOBRNA - zdraviliški park, stanovanje predstavlja skoraj nov počitniški apartma velikosti 33 m2, ki ga sestavljajo; večji dnevni prostor s kuhinjo, spalnica, toaletni prostor in hodnik, v I. nadstropju vile sredi parka Zdravilišča Dobrna, ki je bila obnovljena L. 1995, cena 7,5 mio SIT, 31297 EUR, koda PS 104
CELJE - novozgrajena individualna stanovanjska hiša, dokončana do 3. gradbene faze, v etažah PR + M meri skupaj cca 220 m2, parcela velikosti 850 m2. Nahaja se v naselju več stanovanjskih hiš, na sončni legi, je komunalno urejena in dobro dostopna, cena 32 mio SIT, 133.534 EUR, koda PH027,
ZADOBROVA - stanovanjska hiša velikosti 200 m2, leto obnove 1983, 100 m2 stanovanjske površine v nadstropju, v pritličju pomožni prostori z možnostjo manjše delavnice ali skladišča, parcela cca 500 m2, cena 23 mio SIT, koda PH021
Več o pestri ponudbi nepremičnin na naši spletni strani www. sz-atrij.si
Tradicionalna tržnica in festival potic
Razstava potic v preboldskem hotelu, kjer je potekala tudi osrednja prireditev s podelitvijo priznanj
Društvo podeželskih žena Občine Prebold je v sodelovanju z Občino Prebold in Kmetijsko-gozdarskim zavodom Celje - Izpostavo Žalec organiziralo že III. festival potic in tradicionalno pred-velikonočno tržnico. Potice in kolače je že v petek dopoldan ocenjevala strokovna komisija, zvečer pa je bila v Garnem šport hotelu Prebold kulturna prireditev z odprtjem razstave potic, blagoslovom in podelitvijo priznanj. Kulturni del prireditve, na katerem so sodelovali Mešani pevski zbor iz Šešč in mladi iz Župnije Prebold, je tokrat organizirala župnija z župnikom Damjanom Ratajcem.
Letos je v tekmovalni izbor prišlo 34 potic. Komisija v sestavi Romana Gričnik (prof. kuharstva), Marinka Lesjak (dobitnica šestih zaporednih zlatih priznanj za kakovost na Ptuju), Fanika Burjan (prav tako dobitnica več zlatih medalj na Ptuju), Danica Uplaz-nik (predsednica DPŽ Občine Prebold), Jožica Štrakl
(upokojena prof. kuharstva) in Andreja Žolnir (s Kmetij-skosvetovalne službe Žalec), ni imela lahkega dela. Komisija je ocenjevala zunanji videz izdelka, barvo skorje in sredice ter okus skorje in sredice. Na osnovi zbranih točk si je zlato priznanje prislužilo osem potic, pet je bilo srebrnih in devet bronastih.
Zlato priznanje za orehovo potico so prejeli Viktorija Drev, Marija Vozlič, Frida Kuder in Andrej Voh. Slednji je prejel zlato priznanje tudi za orehov kolač in smetanovo potico z dodatkom pehtrana in
S sobotne velikonočne tržnice
tako postal tudi najuspešnejši udeleženec letošnjega festivala. Zlato priznanje za smetanovi potici z dodatkom rozin oziroma pehtrana sta prejeli še Danica Tisnikar in Magda Žerdoner iz Lipja pri Vinski Gori. Slednji sta bili zlati tudi na prvih dveh festivalih, zato sta jim bili tokrat izročeni tudi plaketi znak kakovosti.
Zelo prijetno in pestro je bilo tudi na sobotni tržnici. Tudi letos so člani kulturne sekcije PGD Kaplja vas izdelovali butare, članice DPD Svoboda Prebold so ustvarjale v likovni delavnici in barvale velikonočne jajčke, predstavniki župnijske Karitas Župnije sv. Pavel Prebold pa so z velikonočnimi voščilnicami in oljčnimi vejicami zbirali prostovoljne prispevke za bodoči Anin dom. Razstavljene potice je tudi letos odkupila Občina Prebold in jih podarila domovoma starejših občanov na Polzeli in v Grmovju, kjer svojo jesen življenja preživlja kar precej nekdanjih občank in občanov Občine Prebold. D. Naraglav
•TURISTIČNI KOTIČEK •
JAVNI NATEČAJ
ra
ZA IZBIRO NAJBOLJŠIH TURISTIČNIH SPOMINKOV
občina ŽALEC	OBČINE ŽALEC
Občina Žalec razpisuje javni natečaj za izbor najboljših turističnih spominkov v Občini Žalec v letu 2006.
Na natečaju lahko sodelujejo samo spominki in ideje, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo Občino Žalec, jih je možno izdelati v poljubni količini za prodajo, so prvič javno predstavljeni in še niso v prodaji doma ali v tujini.
Strokovna komisija bo upoštevala pri ocenjevanju naslednje kriterije:
-	umetniško-etnološko vrednost (prenos in nadgradnjo),
-	turistično promocijsko vrednost kraja (predstavitev geografskega področja, občine, krajev, vasi),
-	aplikativnost (uporabnost, dekorativnost),
-	tehnološki proces (ročno, strojno),
-	komercialno vrednost.
Spominki, ki bodo v skupni oceni glede na vsa ocenjevalna merila dosegli največ točk, bodo prejeli denarne nagrade v bruto višini:
-	prva nagrada	100.000 SIT
-	druga nagrada	50.000 SIT
-	tretja nagrada	25.000 SIT
Sredstva za izplačilo nagrad so zagotovljena v proračunu Občine Žalec na proračunski postavki 14039001 Promocija občine, 14010 Turistična promocija.
Na natečaj se lahko prijavijo vse pravne in fizične osebe. Posebnih pogojev za sodelovanje ni. Spominke bo ocenjevala petčlanska strokovna komisija, ki jo imenuje župan.
Organizator razpisa bo za nagrajene spominke po svojih zmožnostih organiziral javno predstavitev.
Spominke za natečaj bomo sprejemali v prostorih JZ Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec na Aškerčevi 9a in v pisarni TlC-a na Šlandrovem trgu 25 do petka, 30. junija 2006. Redna izdelava spominkov, izbranih na natečaju, mora biti zagotovljena do septembra 2006.
Vsakemu vzorcu, zaprtemu v škatli do ocenjevanja, mora biti priložena zaprta kuverta z napisom NATEČAJ - TURISTIČNI SPOMINEK z naslednjimi podatki:
•	šifra avtorja,
•	ime izdelka,
•	kratka opisna predstavitev izdelka,
•	izjava, da je spominek prvič predstavljen,
•	izjava, da izdelek še ni v prodaji doma ali v tujini,
•	izjava, da je izdelovalec oz. oblikovalec avtor spominka.
Pri prevzemu vzorca ali makete izdelka se avtor izdelka in vzorec označita z enotno šifro, ki jo obdržita do konca razpisa.
Nagrajeni spominki ostanejo v arhivu JZ Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec.
Občina Žalec bo najbolje ocenjene spominke razglasila v javnih občilih Občine Žalec in na spletnih straneh Občine Žalec in Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec (www.zalec.si, www.zkst-zalec.si).
Občina Žalec si pridružuje pravico, da se nagrade ne izplačajo, če izdelki ne izpolnjujejo pogojev iz razpisa oz. ne dosežejo določeno število točk.
Za podrobnejše informacije v zvezi z razpisom se obrnite na TIC Žalec, telefon 710 04 34, elektronski naslov: zkst.tic@siol.net.
Župan Občine Žalec Lojze Posedel
Za lepše bivalno okolje
Turistično društvo Šempeter je oziroma bo v letošnjem aprilu za ljubitelje vrtnega in balkonskega cvetja ter zelenja organiziralo dve srečanji in tako prispevalo pomemben delež k prizadevanju za čim lepši in urejen izgled kraja.
Prvo tovrstno srečanje so organizirali 11. aprila v prostorih Gasilskega doma Šempeter, kjer je v besedi in sliki potekalo predavanje pod naslovom Spomladanska oskrba obhišnega vrta in zasajanje balkonskih korit. S svojim znanjem in strokovnostjo je udeležencem predavala strokovnjakinja in pedagoginja na Vrtnarski šoli Celje Štefanija Kos - Zidar.
Jutri, 27. aprila, pa bodo pripravili tradicionalno cvetlično tržnico. V času od 9. do 12. ure bodo na parkirišču pred Rimsko nekropolo vrtnarji in cvetličarji ponujali raznovrstno cvetje. Kupiti pa bo mogoče tudi razne sadike, dišavnice, zdravilna zelišča in še marsikaj. Med drugim tudi čebelarske proizvode domačega čebelarskega društva.
Tržnica bo ob vsakem vremenu, tako kot si lahko v vsakem vremenu ogledate njihovi turistični destinaciji jamo Pekel in Rimsko nekropolo. V antičnem parku bodo letos pripravili jubilejno prireditev ob 45-letnici delovanja njihovega društva. D. Naraglav
S predavanja Štefanije Kos - Zidar
Deseta salamijada v Braslovčah
Turistično društvo Braslovče je pripravilo 10., jubilejno salamijado. Petčlanska komisija v sestavi Ivan Razboršek,
Janko Juhart, Franc Ramšak, Franc Uratnik in predsednik komisije Janez Šumak je za najboljšo salamo proglasila
Člani komisije med ocenjevanjem
SPLOŠNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO
KRK Uroš, s.p. ««on /
Zabukovica 162, 3302 Griže
GSM: 031/307-780
•	Kleparsko-krovska dela * Montaža žlebov,
• Sanacija vseh vrst streh	snegolovov
•	Izdelava nadstreškov • Montaža strešnih
• Tesarska dela	oknov VELUX
OBČINA TABOR
m
VAŠKA SKUPNOST MIKLAVŽ
VABITA NA SALAMIJADO,
ki bo v SOBOTO, 13. MAJA 2006, OB 20. uri
na LOVSKI KOČI V MIKLAVŽU.
Vljudno vabljeni vsi izdelovalci domačih salam!
Nagrade bodo prispevali naslednji sponzorji: Občina Tabor, Tobačna Ljubljana, Matjaž Lesjak.
Vaška skupnost Miklavž
salamo Milana Pečnika iz Go-tovelj.
Drugo mesto je pripadlo Borisu Vinderju, prav tako Gotov-ljanu, tretje pa Karlu Borovniku iz Studenc. Na večerni zabavni prireditvi v dvorani Zadružnega doma Braslovče so najboljšim podelili priznanja, zbrane je nagovoril braslovški župan
CENITVE
nepremičnin in premičnin za vse namene
Hql, d. o. o., Parižlje 15,
“0“ 03 705 03 20, 041 649 234.
Marko Balant, domači župnik Milan Gosak pa je opravil blagoslov.	T. Tavčar
SERVIS BELE TEHNIKE ter
SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1
3311 Šempeter Telefon: 03/570 20 70 GSM: 041/709 186
POPRAVILA
•	PRALNIH STROJEV,
•	ŠTEDILNIKOV
- plin, elektrika,
•	GRELNIKOV VODE,
•	SUŠILNIKOV,
•	MALIH GOSP. APARATOV,
•	OSTALA ELEKT. POPRAVILA
SERVIS IN MERITVE
OLJNIH GORILNIKOV
Slovenska ljudska stranka
VSEM OBČANKAM IN OBČANOM,
ŠE POSEBNO PA VSEM ČLANICAM, ČLANOM IN SIMPATIZERJEM STRANKE SLS
ČESTITAMO
ob prazniku dneva upora proti okupatorju ter prazniku dela, 1. maju.
V teh prazničnih dneh Vam ob nabiranju novih moči želimo obilo zadovoljstva, zdravja ter sprostitve v krogu svojih najdražjih in prijateljev.
Občinski odbori Spodnje Savinjske doline
Vransko, Tabor, Braslovče, Prebold, Polzela in Žalec
Kislo aprilsko vreme, ki ima, vsaj po temperaturah sodeč, še precej pridiha zime, le ne skriva politične vročice. V Franciji se še vedno niso umirile razmere zaradi Zakona o prvi zaposlitvi mladih do 26. leta starosti, Italijo so pretresale in pretresle volitve. Bližnji vzhod povzroča rast cen črnega zlata, kar občutimo predvsem v državah EU, ki niso proizvajalke nafte. Tudi v Darfurju je vroče, saj je zaenkrat celo varnost dr. Janeza Drnovška ogrožena in je prav iz tega razloga ponovno preložil odhod v deželo kamel, peska, revščine, šeriata in nasilja.
Frakcionaštvo v LDS je postalo akutna rana te nekoč najmočnejše stranke. Cinizem, ošabnost in vzvišenost predsednika in nekaj njegovih somišljenikov je odraz slabotnosti duha, ki ni dozorel za klimo demokratičnih dimenzij. Če se bo kdo kaj iz vsega tega naučil, bo vsaj ta nauk tisti pridobljeni premik, ki bo upravičil žrtve političnega šarlatanstva.
Občinski svet je opravil svojo 28. redno sejo. Tokrat je že šlo zares. Najprej Tuš in kupčija z zemljiščem, ki je očitno skrivnost tudi za nekatere (ne pa za vse) svetnike in predvsem za javnost. Ne razumem evforične gonje za avtobusno postajo, ki naj bi se odmaknila iz zdajšnje dokaj posrečene lokacije (vsaj nekako sredi Žalca je), ko pa naj bi se Žalec po načrtih, ki smo jih videli na isti seji, širil v drugo smer. Končno bi bilo zelo zanimivo izvedeti, komu in za kaj je župan obljubil ali namenil prostor obstoječe avtobusne postaje. Borzna prognoza Mercatorja je čudna, za kak resen projekt pa vsaj doslej še nismo dobili na klop nobene vizije.
Ko že omenjam širitev Žalca proti zahodu se vprašam, kdo bo prišel oziroma kupoval stanovanja v mestu, ki gospodarskemu razvoju ni niti prijazno niti naklonjeno. Dolina zamujenih priložnosti potrebuje najprej vizijo razvoja, šele nato bomo imeli komu ponujati prijetno bivanje. Zelo malo obljub, ki so bile doslej že dvakrat predvolilno pregrete, se je udejanjilo. Smatram za potrebno, da volivke in volivci zelo dobro premislijo, ali bodo še v tretje nasedli leporečju, ali pa bodo rekli bobu bob. Ljudski pregovor pravi: kar lahko storiš danes, ne odlagaj na jutri. In jutri bodo tu živeli naši sinovi in hčere, zato smo jim dolžni, kot dobri roditelji, pripraviti čim trdnejšo podlago za njihovo prosperitete. Politika, tudi
SDS
lokalna, je odgovorno početje in odločitve, ki nosijo njen pečat so dolgoročne. Končno je treba to dejstvo vzeti z vso resnostjo. Evropska sredstva so bila pridobljena za gostoljubje ptičem v »vrben-skem balatonu«, da pa bi privabila gospodarstvenike, pa je očitno za vladajočo strukturo nedosegljiv zalogaj. Od ptičev imamo iztrebke in s tem potencialno možnost virusa H5 s podvrstami, od gospodarskega gostoljubja pa bi pridobili kakšno ustvarjalno delovno mesto, ki bi tudi Razvojni agenciji oprala vest, če je kaj ima. A je žal tako, da se gospodarstvo zaenkrat raje umakne v Prebold, Polzelo in na Vransko, kjer je klima neprimerno prijaznejša.
Druga vroča tema 28. seje so bila poročila nekaterih javnih zavodov. Zbodel je predlog za nagrade direktorjem zavodov, ki ne poslujejo z dobičkom. Gre za popoln cinizem, saj je že sam predlog vreden obsojanja. A zopet se je združila nekritična in neodgovorna skupina svetnikov in preglasovala manjšino, ki gleda na stvari z realnim in poštenim odnosom. Gospe in gospodje, nagrajuje se za uspehe, ne za negativne bilance. To je načelo poštenega menedžmenta. Žalsko ravnanje meče slabo luč na celoten občinski svet in na tem mestu bi se moral župan globoko zamisliti, namesto da trosi nauke sprenevedanja in moraliziranja ob izjavah tistih, ki se neodgovornemu ravnanju upiramo.
Problem se kaže tudi v Grižah, saj se gradnja šole odmika iz leta v leto. Zaplete se vedno pri lokalni oblasti, aktualni župan pa za državnozborske volitve desnega brega Savinje ne potrebuje. Tu je ključ uganke in ne država ali celo ravnatelj. Analiza pokaže ravno ta rezultat.
Ob prazničnem utripu prihajajočih dni želim vsem, da jih preživite kar najlepše, saj do letnih počitnic je potrebno še marsikaj postoriti. Kakšen prijeten pohod, pa kaj dobrega iz žara, kozarček ruj nega in prijetno praznovanje.
Za OO SDS Žalec Januš Rasiewicz
DEKLARACIJA O POLITIČNIH CILJIH SD OB PODPISU SPORAZUMA PARTNERSTVO ZA RAZVOJ
Socialni demokrati v svojem programu poudarjamo pomen in vrednoto partnerstva. Prepričani, da ne more biti uspešnih reform brez socialnega partnerstva, sprejemamo tudi odločitev za politično partnerstvo. Z našo odločitvijo želimo med ljudmi, ne glede na njihove strankarske opredelitve, utrditi upanje, da se je slovenska politika sposobna pogovarjati in dogovarjati o najbolj strateških vprašajih našega skupnega razvoja.
Partnerstvo za razvoj ne pomeni naše splošne podpore sedanji vladi, pač pa se omejuje zgolj na pripravljenost za skupno snovanje potrebnih gospodarskih in socialnih reform, ki naj zagotovijo zdravo gospodarsko osnovo za uspešno socialno državo. Če bi zavrnili povabilo v partnerstvo, bi se zavestno odrekli možnosti vpliva na koncept reform, to pa bi med drugim, po našem mnenju, pomenilo njihovo šibkejšo socialno razsežnost.
S sodelovanjem v partnerstvu želimo zagotavljati, da bo v sprejetih odločitvah več socialnodemokratske vsebine, da bo pri oblikovanju odločitev zagotovljeno socialno partnerstvo in da bo zagotovljena socialna sprejemljivost sprejetih ukrepov in reform.
Socialni demokrati smo stranka napredka in razvoja. To svojo vlogo moramo uveljavljati
SOCIALNI
DEMOKRATI
vedno, tudi v opoziciji. Samo s kritiko slabih predlogov in odločitev vlade te vloge ne moremo izkoristiti v celoti. Zato smo pripravljeni tudi v opoziciji prevzeti določeno soodgovornost za gospodarski in socialni razvoj Slovenije. S tem dokazujemo svojo moč, ne svojo šibkost. Kritika vlade, ki ne bo želela sprejeti naših predlogov, bo tako še bolj verodostojna in upravičena.
V Spodnji Savinjski dolini se pospešeno pripravljamo na jesenske volitve. Na pokrajinskem, območnem in občinskih nivojih smo oblikovali volilne štabe, ki pripravljajo aktivnosti za večjo prepoznavnost socialnih demokratov v Savinjski dolini.
Svetniška skupina SOCIALNIH DEMOKRATOV Žalec organizira že tretje leto za praznik Evrope planinski pohod na Goro. Letošnji bo 14. maja 2006. Start pohoda bo pri Domu krajanov v Galiciji, od koder nas bo Ivo Lindič popeljal po eni izmed poti na vrh Gore, kjer je cerkev Sv. Kunigunde in planinski dom Planinskega društva Galicija.
Vabimo vse bralce Utripa, da se nam pridružijo.
S tem pohodom bomo skupaj obeležili praznike 27. april. 1. maj in 8. maj, ki predstavljajo v naših mislih svetle trenutke naše zgodovine. Bodimo ponosni na to zgodovino.
OO SD Roman Virant
Odziv demokratične stranke upokojencev na globalizacijo in staranje!
DeSUS
ŽALSKA LDS JE STRANKA KONKRETNIH LJUDI
*LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Ko poizkušamo najti skupna stališča in poglede v delovanju vlade in parlamenta, ko se želi priti do usklajenih predlogov strank, na kar hitro dinamiko globalizacije se le težko poistovetijo razmišljanja na tiste dele, k jih prinaša III. življenjsko obdobje, njih interesi in sprejemljiva stališča do upočasnitev reform, ki so v naši družbi potrebne a hkrati vse v eni sapi neuresničljive. Čeprav nam je vsem skupaj znano, da morajo vse države članice zagotoviti trajnost svojih financ z izboljšanjem stanje državnega proračuna in stalnim zmanjševanjem tekočih dolgov se zavedam, da se narekuje vsem članicam, tako tudi nam, da bo potrebno izpeljati tudi reformo javnih pokojninskih sistemov ter okrepiti finančne spodbude za starejše delavce, da bodo ostali zaposleni ter si prizadevali za tesnejšo povezavo med upravičenostjo do pokojnine in pričakovano življenjsko dobo ob upokojitvi z na primer prilagoditvijo obvezne upokojitvene starosti in hkratnem zmanjševanju možnosti za predčasno upokojitev. Zato bo potrebno invalidske sisteme zdravstvenega varstva in dolgotrajne nege gledati in spremeniti tako, da se bo omogočila učinkovitejša uporaba omejenih sredstev.
Vsled tega smo prepričani, da bo potrebno pristopiti k izvajanju strategije za aktivno staranje, ki bo vključevalo tudi spodbude za podaljševanje delovnega življenja; postopno upokojevanje in krajši delovni čas ter izboljšanje kakovosti pri delu. Ciljne spodbude se morajo v prihodnje uvesti za zagotovitev, da se število delavcev nad 45. letom starosti, ki se bodo udeleževali usposabljanja, povečuje veliko hitreje kot ustrezno število glede na celotno delovno silo. Zato bo potrebno pristopiti k zanesljivi in odzivni sistematizaciji vse življenjskega učenja in aktivne politike trga dela. Morajo pomagati ljudem, da obvladajo hitre spremembe, obdobja brezposelnosti in prehode na nova de-
lovna mesta; preučiti je treba finančne in druge spodbude za dosego resničnega prodora med razvitejše evropske države. Da bomo sledili trendu držav članic moramo do konca leta 2006 izpolniti svoje obveznosti za oblikovanje celotnih strategij za vse življenjsko učenje. Evropski socialni sklad in novi Sklad za prilagoditev globalizaciji morata močno podpirati ta okrepljena prizadevanja. Več bo potrebno vlagati v izobraževanje in usposabljanje.
Ko pogledamo na več držav članic je izboljšalo finančno vzdržnost svojih pokojninskih sistemov. Belgija, Španija, Francija, Avstrija, Portugalska in Finska so okrepile soodvisnost prispevkov in prejemkov, na primer tako, da je leto plačevanja prispevkov pomembnejše merilo za upokojence kot starost upravičenca, ali z omogočanjem predčasne upokojitve z ustreznimi spremembami prejemkov. Pokojninska reforme je pomembnejši dejavnik s katerim se lahko v nekaterih članicah razloži veliko povečanje stopnje zaposlenosti starejših delavcev od leta 2000. Finska je na primer znatno povečala stopnjo zaposlenosti starejših delavcev (s 35% leta 1995 na 50,9% leta 2005) kar je posledica sprememb pokojninskega sistema ter namenskega usposabljanja, več pozornosti za dobro počutje starejših delavcev na delovnem mestu in namenskih subvencij za slabo plačana delovna mesta. Takšne spremembe so izboljšale finančno vzdržnost pokojninskih sistemov, čeprav nekateri izzivi zaradi staranja prebivalstva še vedno ostajajo. Ocenjujemo, da rešitev ostaja v dolgoročni politiki razumne strateške gospodarske politike, v izboljšanju tehnologije, v prodaji znanja in kvaliteti, ki jo v svetu cenijo in nas imajo za verodostojne partnerje v konkurenci evropskih držav. Cilji so zastavljeni, upamo le, da bodo tudi uresničeni.
Predsednik DESUS Žalec Ivan Jelen
Vsem občankam in občanom želimo mirne in sproščujoče dneve ob prazniku dela in prazniku boja proti okupatorju.
Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu.-
Kaj lahko stranke pokažejo od enih do drugih volitev? To je vprašanje, ki bi si ga moralo sleheren državljan in državljanka, ki hodi na volitve zastaviti.
Občinski odbor Liberalne demokracije Slovenije v Žalcu je eden redkih odborov v Sloveniji, ki ima stalno odprta vrata, kajti imamo zaposleno poslovno sekretarko. Ta je poleg vseh članov organov stranke v občinskem odboru vedno na voljo v prvi vrsti ljudem, ki se srečujejo z navidez nepremagljivimi težavami povezanimi s takšno ali drugačno obliko delovanja državnih organov. Na vrata LDS Žalec trkajo občani in občanke, ki iščejo prvo zaposlitev, mladi pari, ki bi si radi uredili stanovanjske probleme, pa imajo bodisi probleme s papirji na upravni enoti, ali pa se ne znajdejo v množicah predpisov. K naši tajnici Klaudiji hodijo ljudje, ki jim pomagamo izpolniti formularje za dohodnino, prošnje za znižano plačilo vrtca, prošnje za pokojninski dodatek, vloge za otroški dodatek, pritožbe na ministrstva, celo pritožbe na evropsko sodišče smo že pisali- pa nimamo zaposlenih nobenih pravnikov. Saj po eni strani ne gre pričakovati, da bi človek, ko se mu zdi, da mu je bila s strani državnih organov narejena krivica, najprej opravil doktorat iz pravnih znanosti. Kadar so problemi bolj zapleteni in zadevajo občino ali državni zbor, ljudi napotimo na župana občine Žalec in poslanca Liberalne demokracije Slovenije, gospoda Lojzeta Posedela. Če lahko kakšen vozel razvozljajo svetniki, posredujemo težave ljudi njim. Tako na primer Jože Meh iz Vrbja, predsednik odbora za okolje in prostor, pomaga pri problemih iz tega področja, Petrovčan Marijan Turičnik kot podžupan občine Žalec in zadolžen za statut vskoči v pravnih dvomih, libojski svetnik Milan Čadej je pozoren na svoj kraj in na preventivo in vzgojo v prometu, Zlatka Masnec se posveča področju štipendijske politike in KS Šempeter, spodaj podpisani pa sem predsednik odbora za gospodarstvo. Ker sem sam tudi član Državnega sveta republike Slovenije,
se ljudje obračajo name tudi širše-ne le iz občine Žalec. Tako so na primer pri sprejemanju veta na zakon o vojnih veteranih klicali borci in levo usmerjeni državljani in državljanke iz cele regije (od Kozjanskega do Topolšice).
Včasih se zato, da pomagamo našim Savinjčanom, povežemo z našimi službami v Ljubljani. Še nihče, ki se je oglasil v našo pisarno, v Ulici Ivanke Uranjek 1 v Žalcu, ni ostal brez odgovora. Aprilsko geslo Liberalne demokracije Slovenije »Za ljudi pred profitom« je naše vodilo v Žalcu že vsaj 12 let. To smo počenjali, ko so bile meje občine na Vranskem na zahodu, Levcu na vzhodu, Vinski gori na severu in Libojah, Grižah, Preboldu in Taboru na jugu. Spominjam se, ko smo pospešili eno državljanstvo v mladi družini v Letušu, pa pomagali pri nekem pomembnem obisku na Ministrstvu za Finance, ko se je lastninila takratna Žana. Tudi ne bom pozabil gospe, ki mi je mimogrede do svoje žal prezgodnje smrti vsako leto ob novem letu pisala razglednico s pozdravi, ker smo posredovali pri cenitvi njene zemlje v zvezi z izgradnjo avtoceste v Savinjski dolini. Ali pa zadovoljnih hmeljarjev, ko smo edini večkrat povzdignili svoj glas zoper skrajno zapostavljajoči politiki Kmetijskega ministrstva do problemov hmeljarjev v obdobjih hude recesije na trgu. Tu je dosti pomagal tudi dr. Janez Zupanec, eden prvih poslancev iz vrst LDS Žalec ter kasneje takratni predsednik občinskega LDS-a Vasja Knapič.
Če se torej ozremo nazaj imamo kaj pokazati. Tudi v tem zadnjem mandatu, ko smo tvorno sodelovali v delu občine Žalec in v občinskem svetu, bili uspešni v regijskih organih in ohranili status in vidno mesto znotraj organizacije LDS na republiki. Verjemite nam, da kdor nam je dal glas na zadnjih volitvah, smo se mu skušali po naših najboljšim močeh oddolžiti se za zaupanje. Naše vrednote so stalnica, na katere se Savinjčani lahko zanesete.
Gregor Vovk Petrovski
Braslovčam na državno
Tridnevno raziskovanje zvoka
Matej Hribernik, Lucija Turnšek in Gregi na državnem tekmovanju.
Osnovna šola Braslovče je bila organizator področnega tekmovanja iz geografije učencev osnovnih šol Spodnje in Zgornje Savinjske doline. Nastopili so učenci iz
Gostinčar z OŠ Braslovče bodo nastopili
desetih osnovnih šol, svoje znanje pa so prikazali v pisni obliki in delu na terenu.
V pisanju testnih nalog je prvo mesto osvojil Jani Felici-an z Osnovne šole Vransko-
Tabor, drugo Lucij Turnšek in tretje Matej Hudovernik, oba z Osnovne šole Braslovče. Ekipno je prvo mesto pripadlo Osnovni šoli Braslovče, ekipo so sestavljali Matej Hribernik, Lucija Turnšek in Grega Gostinčar. Drugo mesto je osvojila Osnovna šola Vransko-Tabor, tretje pa Osnovna šola Bratov Letonja Šmartno ob Paki.
Braslovčani bodo nastopili na državnem tekmovanju. Udeleženci tekmovanja in mentorji so si ogledali trg Braslovče, kjer so si pod prijaznim vodstvom domačega župnika Milana Gosaka ogledali tudi župnijsko cerkev.	T. Tavčar
Podelili 46 srebrnih Vegovih priznanj
Osnovna šola Vransko-Tabor je bila organizator področnega tekmovanja iz matematike za Vegovo priznanje, ki se ga je udeležilo 87 najboljših matematikov Spodnje Savinjske doline, učencev 7., 8. in 9. razreda.
Učenci so reševali osem nalog tipa Kengoru in tri naloge, kjer je bil zahtevan tudi matematični postopek. Med tekmovalci iz 7. razreda si je
Šola nekoč
Na braslovški osnovni šoli so v počastitev 200-letnice šolstva v Braslovčah pripravili tehnični dan. Na ta dan so se na šoli odvijale različne tehnične dejavnosti, katerih skupni naslov je bil Šola nekoč.
Namen tega dne je bil vzgajati učence v odgovornem odnosu do tehnične zapuščine, spoznavanje pomena tehnike in zavedanje, da se viri informacij bogatijo z razvojem tehničnih sredstev. Na razredni stop-
srebrno Vegovo priznanje zaslužilo 14 učencev, najuspešnejša pa sta bila Luka Čerenak (OŠ Griže) in Domen Verdev (I. OŠ Žalec), iz 8. razreda 12, najuspešnejša je bila Tjaša Turnšek (OŠ Braslovče) in iz
9.	razreda 20, najuspešnejša je bila Anja Pustoslemšek (OŠ Vransko-Tabor).
Na državno tekmovanje za zlato Vegovo priznanje se je uvrstilo 11 učencev in
nji so ustvarjali mape, pivnik in držalo, šivali igrače, s kakršnimi so se nekoč igrali, izdelovali glasbila babic ter maketo šolske table. Učenci predmetne stopnje so bili razdeljeni v petnajst različnih skupin. Vsi učenci so se seznanili z orodji, pripomočki in gradivi, ki so jih nekoč uporabljali pri delu.
V goste so povabili tudi Marjana Marinčka, znanega kulturnega delavca, pisatelja in zbiratelja starih učnih pripomočkov in beril. Učencem je povedal marsikaj zanimivega in jim s starimi učnimi pripomoč-
učenk: Anja Pustoslemšek, Tomaž Natek (oba OŠ Vransko-Tabor), Luka Pusovnik, Anja Čolig in Danijel Stip-čevil (vsi I. OŠ Žalec), Vanja Blagotinšek in Živa Šur (obe OŠ Polzela), Anja Horvat (OŠ Petrovče), Tjaša Turnšek (OŠ Braslovče) in Katja Zupan (OŠ Griže). Za nemoteno tekmovanje je poskrbel aktiv učiteljev matematike na OŠ Vransko-Tabor. T. Tavčar
ki približal šolo nekoč. Dogajanje na šoli so zabeležili in dokumentirali šolski novinarji, ki so izdelali tudi knjižni zaznamek in fotografski pregled ustvarjanja tega dne. Ravnatelj šole Emil Ribič je za izredno uspešno delo vsem čestital. Izpostavil je dober načrt dela, ki ga je pripravil tim učiteljev z vodjem tehniškega dne Marijo Ažman.
Utrinke s tega dne si bodo starši in drugi lahko ogledali na razstavi in v priložnostnem glasilu na zaključni prireditvi ob 200-letnici šolstva v Braslovčah. T. T.
S predstavitve dejavnosti
Na OŠ Šempeter so se v zadnjih dneh preteklega meseca ukvarjali s proučevanjem zvoka, in sicer z naravoslovnega, tehniškega in kulturnega vidika. Številne delavnice so vodili učitelji in zunanji sodelavci. Zadnji dan so namenili predstavitvi svojih izsledkov.
Na skupni predstavitvi, ki jo je vodila Bernarda Sopčič, so učenci pokazali veliko domiselnosti in znanja. Njihove predstavitve so bile zelo dobro pripravljene, nekatere tudi kulturno obarvane. Ravnateljica mag. Petra Stepišnik je ob tem povedala: »V okviru
izvajanja prednostne naloge šole Vpeljevanje medpredmet-nega povezovanja v pouk nas je skupno načrtovanje dela v vzgojno izobraževalnem procesu ter iskanje skupnih vsebinskih in procesnih ciljev pripeljalo do obsežnega sklopa, zajetega po vertikali osnovne šole, z naslovom ZVOK. Tako smo na izbrano temo izvedli tri dneve dejavnosti: naravoslovni, tehniški in kulturni dan. S temi dnevi nismo realizirali le vsebinskih ciljev tematskega sklopa Zvok, temveč s prepletanjem enake vsebine skozi različne dejavnosti tudi številne druge tudi kurikularne
cilje, kot so: pripeljati učence k logičnem povezovanju dejstev, pridobljenih na različnih predmetnih področjih, doseči večjo stopnjo povezanosti med disciplinarnimi znanji ter povečati povezovalno in usmerjevalno vlogo učitelja v vzgojno izobraževalnem procesu.«
Z znanjem o zvoku so se predstavili staršem in drugim krajanom. Prireditev, ki je bila tudi vrhunec letošnjih dejavnosti, je bila v petek v dvorani KZ Šempeter. Ob koncu prireditve so učenci in učitelji zapeli z osrednjim gostom, Anžejem Dežanom, letošnjim zmagovalcem EME. D. Naraglav
OŠ Polzela posebno priznanje
Ravnateljica Valerija Pukl
Turistična zveza Slovenije je v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo obeležila 20-letnico festivala Turizmu pomaga lastna glava,
in sicer v prostorih Gospodarske zbornice Ljubljana. Slovesnosti so se udeležili predstavniki Turistične zveze Slovenije, Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, mentorice podmladkov, ki so najdlje sodelovali na festivalu, in nekdanji ter sedanji organizatorji festivala.
Na okrogli mizi je sodelovala tudi ravnateljica Osnovne šole Polzela Valerija Pukl, ki je bila skupaj z Leopoldom Percem z Gospodarske zbornice Slovenije in dr. Manco Košir med pobudniki prvega turističnega festivala, ki se je v šolskem leto 1986/87 izvedel na polzelski osnovni šoli. Tedanji novi-
narski literarni krožek je tedaj prav pod njenim mentorstvom osvojil prvo mesto. Kasneje so učenci še vrsto let sodelovali na tem festivalu in na nek način ostali zvesti turizmu še danes. Šola odlično sodeluje s Turističnim društvom Polzela in z drugimi društvi ter si kot EKOŠOLA prizadeva za lepo okolje, obujanje in ohranjanje kulturne dediščine ter opozarja na propadanje Komende, simbola Polzele. Prav za to zvestobo je šola ob 20-letnem jubileju festivala Turizmu pomagal lastna glava prejela posebno priznanje Turistične zveze Slovenije.	T. T.
^ Mercator
Od 22. do 29. aprila 2006 si lahko v avli Trgovskega centra Levec ogledate razstavo krožka KROJENJE in ŠIVANJE Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Žalca.
Vsako prvo soboto v mesecu vas vabimo na brezplačno merjenje krvnega tlaka in holesterola.
AKCIJSKA PRODAJA VRTNIH GARNITUR od 20. 4. do 16. 5. 2006
-brezplačno svetovanje ter izris programov -brezplačna dostava kupljenega blaga
Vabljeni v Trgovski center Levec
Planinci zadovoljni
Predsednik društva Dušan Vedenik med podajanjem svojega poročila
V Domu pod Reško planino so se konec minulega meseca na občnem zboru sestali preboldski planinci. Od 217 članov je kar 88 mladih, starih do 16 let, kar je zelo velik uspeh,
za katerega je predvsem zaslužna Planinska šola Kozorog, ki jo vodita Janja Klančnik in Adi Vidmajer.
Predsednik društva Dušan Vedenik je povedal, da so v lan-
skem letu izpeljali 24 različnih planinskih izletov in pohodov, ki se jih je udeležilo 560 članov, v to niso všteti pohodi, ki so jih izpeljali v okviru Planinske šole Kozorog in v okviru planinske sekcije upokojencev, ki jo vodi Ivo Dežnikar. Precej svojega časa so namenili akcijam za postavitev bivaka na Golavi, urejanju in markiranju planinskih poti, usposabljanju in drugim aktivnostim.
Na občnem zboru so letos sodelovali tudi ljudski pevci Prijatelji 6 Še iz Šešč. Zbora so se udeležili tudi gostje iz sosednjih planinskih društev in drugih društvenih organizacij Občine Prebold. Občnemu zboru je prisostvoval tudi župan preboldske občine Vinko Debelak, ki je pohvalil delo društva in izrazil zadovoljstvo nad uspešnim delom z mladimi.	D. Naraglav
Pohod za zdravje že petič
Žalske lekarne so že peto leto zapored organizirale rekreativni pohod, s katerim obeležujejo svetovni dan zdravja. Pri organizaciji so jim pomagali planinci Planinskega društva Žalec in Planinskega društva Galicija. Ob lepem nedeljskem vremenu se je pohoda udeležilo okrog tisoč pohodnikov.
Tudi letos jih je približno uro in pol dolga pot vodila iz Žalca preko Gotovelj, Podloga, mimo jame Pekel in po gozdni poti do Lovskega doma na Sv. Jedrti, kjer je bil cilj pohoda. Pri jami Pekel so se pohodniki lahko okrepčali s toplim čajem. Na cilju so bili deležni tudi enolončnice, diabetičnih žemljic in jabolk. Vsak pohodnik je prejel spominsko majico. Za zabavo je poskrbel ansambel Happy band, svoje pa je dodala tudi Savina Vibyhal. Udeleženci pohoda so si lahko izmerili krvni tlak in dobili nasvete, kako bolj zdravo živeti. Društvo podeželskih žena Ponikva je ponovno presenetilo z najrazličnejšimi dobrotami, z okusnimi in zdravilnimi pripravki pa se je predstavila tudi kmetija s Kozjanskega.
Lidija Pavlovič, direktorica JZ Žalske lekarne, je povedala: »Zelo sem vesela, da se je ta pohod tako dobro prijel, kar dokazuje tudi vsakoletna številčna udeležba. Letos nam je na roko šlo tudi vreme, saj si boljšega vremena skorajda ni moč želeti za takšen pohod. Mislim, da smo z organizacijo tega pohoda naredili velik in pomemben korak, saj smo nanj privabili tako rekoč prav vso starostno populacijo od naj-mlajših do starostnikov, med katerimi so tudi takšni z osemdesetimi križi. Čeprav gre za zahtevno organizacijo, nam ni žal časa in truda, saj to odtehtajo nasmejani in zadovoljni obrazi udeležencev, hkrati pa prispevamo svoj delež k širjenju rekreacije in hoje za zdravje. Vsako leto dobimo tudi kakšno izkušnjo več, veseli pa smo tudi kakšnega predloga za še večjo popestritev rekreativne prireditve v prihodnje.«
Kako se počutijo na pohodu, smo vprašali tudi nekaj
pohodikov.
Elza Zavolovšek: »Na pohod sem prišla skupaj s svojimi kolegicami in kolegi iz planinske sekcije Društva upokojencev Trbovlje, s katerimi kar veliko prehodimo po naših hribih. Na tem pohodu sem sicer prvič in moram reči, da sem izjemno presenečena, saj tako dobre organizacije nisem pričakovala. Zelo sem vesela, da sem se udeležila pohoda, hkrati pa mi je žal, da nisem bila že na vseh prejšnjih. Organizatorjem vse čestitke in prihodnje leto nasvidenje.«
Silvo Črepinšek: »Pohod je zelo dobro organiziran, pot pa primerna za ljudi vseh starosti, kar potrjujejo tudi udeleženci, od tistih najmlajših do najstarejših. Žalske lekarne so storile veliko potezo, ko so se lotile organizacije tovrstne rekreativne prireditve, in jim zato velja izreči veliko zahvalo. Pohoda sem se udeležil
že četrtič. Običajno skupaj s planinskimi prijatelji iz PD Šempeter. Vsakič je bilo lepo, letos pa je sploh enkratno, saj je k dobremu vzdušju pripomoglo tudi lepo vreme.«
Angela Cilenšek: »Človek je vedno vesel in zadovoljen, če naredi kaj tudi zase in za svoje zdravje.
Danes smo
zagotovo zadovoljni vsi, ki smo prehodili to pot in se nadihali svežega zraka. Vsako leto se z veseljem podam po tej poti, ki je res dobro speljana in primerna tako rekoč za vsakogar. Bila sem na vseh dosedanjih pohodih in lahko rečem, da so bili vsi izvrstno organizirani. Organizatorji se res potrudijo in si zaslužijo čisto petico.«
Rudi Trobiš: »Čeprav imam tu vinograd in zidanico, se vsako leto z veseljem podam na pot. Doslej sem bil na vseh po-
hodih in bom tudi v prihodnje, če bo le zdravje. Letošnji pohod je bil v primerjavi z lanskim, ko nas je spremljal dež, še toliko lepši in prijetnejši.
Prijetno je bilo hoditi, saj ni bilo ne prevroče in ne prehladno. Organizacija je bila tudi letos izvrstna in vredna vse pohvale.«	D. Naraglav
Posebno skrb mladim planincem
Predsednik gobarjev Franci Uratnik med podajanjem poročila
Občni zbor PD Šempeter
Na letnem občnem zboru so se sestali polzelski planinci. Društvo šteje 275 članov. Iz poročil predsednika Zorana Štoka in drugih devetih poročevalcev je sklepati, da so bili v minulem letu zelo delavni.
Posebno skrb so posvečali množičnosti planinskega gibanja na polzelski osnovni šoli. Več kot 80 mladih planincev na šoli druži veselje do pohodov in narave, za kar skrbijo prizadevne mentorice Mija Basti, Tanja Sadnik in Irena Ramšak. Novost je tudi povezanost z vrtcem, v katerem deluje planinski krožek Škrati in ti so se lani udeležili treh pohodov. Menijo, da trud ne bo zaman, saj je to način, da se otroci marsičesa naučijo in jim pozneje planinarjenje ne bo tuje. Lani so veliko truda vložili v organizacijo orientacijskih tekmovanj, kar se odraža v številnih pokalih in priznanjih. Dve ekipi sta zasedli prvo mesto v savinjski orientacijski ligi in se tako vrstili na državno tekmovanje. Bili so tudi organizatorji enega od šestih tekmovanj. Lani
Obnova doma
Člani Lovske družine Polzela so v lanskem letu zgradili hladilnico, opravili so kar 1764 prostovoljnih delovnih ur. Prav tako so opravili več kot dva tisoč prostovoljnih ur pri vzdrževanju treh lovskih območij in za krmljenje divjadi. Letos bodo poleg stalnih nalog obnovili lovski dom v Založah, saj bodo kmalu slavili 60-letnico Lovske družine Polzela. T. T.
so prvič organizirali tek na Goro Oljko za štajersko-koroški pokal iz Andraža. Želijo si, da bi postal tradicionalen in s startom na Polzeli.
Z zadovoljstvom ugotavljajo, da je dom na Gori Oljki zaživel. Postal je priljubljeno postajališče pohodnikov in rekreativcev vse dni v tednu. Vanj je bilo vloženih okoli 7 milijonov tolarjev, ki sta jih zagotovila društvo in Občine Polzela. Načrtujejo še obnovo strehe in greznice. Vso
Planinsko društvo Zabu-kovica je letos organiziralo že osemnajsti pohod žena na Hom, kjer je tudi njihova priljubljena planinska postojanka Dragov dom. Pohoda se je kljub slabemu vremenu z močnim sneženjem udeležilo 70 predstavnic nežnejšega spola. Najstarejša udeleženka je bila 83-letna Nežika Ribič.
Tudi tokrat so podelili posebna priznanja za pet-, desetin petnajstkratno udeležbo na
skrb bodo tudi letos posvečali izobraževanju vodnikov, marka-cistov, varuhov narave in urejanju pohodniških poti. Delo društva je pohvalil tudi župan Ljubo Žnidar in planincem obljubil pomoč pri sanaciji greznice.
Bronasti častni znak Planinske zveze Slovenije sta prejela Romana Palir in Marjeta Pižorn, srebrnega je prejel Stane Hruše-var, zlatega Leopold Ribič, spominsko plaketo pa Stane Štorman.	T. Tavčar
pohodu. Za petnajstkratno udeležbo je priznanje prejela tudi Nežika Ribič, ki je znana po številnih pohodih na Bukovico. V zadnjih letih je ta vrh nad Zabukovico obiskala najmanj 10.000-krat, na leto okrog 1.700-krat, kar je v povprečju dobrih šestkrat na dan.
Lansko leto ji je nagajalo zdravje in se je morala za nekaj mesecev odpovedati rekreaciji, ki je za njeno starost kar nekoliko nenavadna. D. Naraglav
Gobarji
zadovoljni
V	mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli je bil prvi občni zbor Gobarsko mikološkega društva Polzela, ki združuje 116 članov iz različnih krajev Spodnje Savinjske doline. Po besedah predsednika Francija Uratnika so z opravljenim delom zadovoljni.
Sodelovali so na treh sejmih Turističnega društva Polzela. Pripravili so razstavo gob in vrsto gobjih jedi, organizirali štiri ekskurzije z nabiranjem gob in strokovnim izobraževanjem. V veliko pomoč jim je bil njihov mentor Anton Poler iz Maribora, ki je delo društva pohvalil in obljubil nadaljnjo pomoč. Sodelovali so tudi s pol-zelsko osnovno šolo, ob koncu leta pa pripravili družabno srečanje.
V	letošnjem letu načrtujejo ak-
tivnosti, precej podobne lanskim. Pred dnevi so pripravili predavanje Antona Polerja z naslovom Nabirajmo in spoznavajmo spomladanske gobe, od maja do avgusta bodo pripravili štiri gobarske ekskurzije oziroma srečanja, sodelovali bodo na vseh sejmih, ki jih pripravlja Turistično društvo Polzela, pomagali bodo pri izobraževanju šolskih otrok, ustanovili naj bi kulinarično sekcijo in pomagali bodo tistim članom, ki so pomoči potrebni. Pozorni bodo na divja odlagališča v naravi in o tem seznanjali pristojne in se pridružili članom turističnega društva pri spomladanskemu čiščenju okolja. Delo društva sta pohvalila tudi predsednik Gobarske zveze Slovenije Amadejo Dolenc in podžupan Občine Polzela Stanko Novak.	T. Tavčar
Člani Planinskega društva Šempeter so se 26. marca srečali na rednem občnem zboru v Domu pod Reško planino. Društvo šteje 284 članov. Članstvo se je glede na preteklo leto nekoliko povečalo, predvsem pa je vzpodbudno to, da so pričeli sodelovati z mladimi planinci v Osnovni šoli Šempeter. Vseskozi je dobro sodelovanje z mladimi v Vrtcu Šempeter. Delo v lanskem letu je potekalo
po programu, ki so ga v celoti uresničili. Vseh izletov se je udeležilo 832 planincev, povprečno 38 udeležencev na izlet.
Po posameznih poročilih so sprejeli program dela za leto
2006.	V njem je zastavljeno delo z mladimi, organiziranje planinskih izletov, izobraževanje članov in predvsem dviganje zavesti za odgovoren in sproščen odnos do narave in pohodništva.	Magda Šalamon
— / I / - J ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC ~	Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si
Tel.: 03 712 12 50, E-pošta: zkst.zalec@siol.net
rcizpnimo jadro
SOBOTA, 13. MAJ, REKREATIVNI VZPON NA HOM Štart pri OŠ Griže 9.00 POHODNIKI 9.30 KOLESARJI
Nežika se ne da
Najstarejša udeleženka letošnjega pohoda 83-letna Nežika Ribič med prejemom priznanja iz rok predsednika PD Zabukovica Jožeta Jančiča
Rezalnik za veje Aligator GK1000
max. premer vej 10 cm, rezilo 15 cm, moč 55 W
Bencinska kosilnica R 534TR-B
z lastnim pogonom, motor 4 takten B&S XTE 50, 5 KM/3,7 kW, kovinsko ohišje, širina reza ohišja 51 cm, višina nastavljiva 5 krat 30-75 mm, L plastičen koš 55 litrov, teža 37kg, primerna za |k	košnjo do 2000 m2
Aku set vrtnega orodja Ryobi 2C18LH
kosa na nitko 1 urni hitri polnilnik in dve - z drsnim sistemom, lahko zamenljivi bateriji 18V aku + škarje za živo mejo, 45 cm dolg zavarovan nož z rezilno močjo 10 mm, ščit za nož
luti so preračunane po centralnem paril
:ecaju
mm BBHmmmmmm tiiMHliiibM
o z«naw o li sim
i velja do 16.
MCTGP Ajdovščina, Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00 • MCTG Črnuče, Pot k sejmišču 32, tel.: 01/560 61 00 ■ MCT Lenart*, Industrijska 7, tel.: 02/729 50 60 • MCTG Prevalje, Pri postaji 4, tel.: 02/823 42 03 MCT Ptuj*, Špindlerjeva 3, tel.: 02/746 82 62 • MCTG Slovenske Konjice, Delavska c. 12, tel.: 03/757 48 60 MCTG Velenje, Kidričeva 53, tel.: 03/898 87 10 • MCTG Žalec, Celjska 7, tel.: 03/713 65 92
Poslovalnica, ne prodaja akcijskih izdelkov iz programov: gradbeni in instalacijski materiali, zeleni program, sanitarna keramika in ostalih tovrstnih izdelkov.
NAPOVEDNIK
april 2006
OBČINA ŽALEC
Ponedeljek, 1. maj, ob 5.30
budnica Godbe Zabukovica po KS Griže;
KD Godba Zabukovica (041 314 377, Jože Kolšek).
Ponedeljek, 1. maj, ob 5.30
budnica Godbe Liboje v Žalcu;
KD Godba Liboje (041 929 942, Matjaž Krk).
Ponedeljek, 1. maj, ob 6. uri
budnica Godbe Liboje po KS Liboje (KD Godba Liboje, 041 929 942).
Ponedeljek, 1. maj, od 10. ure dalje
prvomajsko srečanje na Gori (Planinsko društvo Galicija,
031 244 771).
Ponedeljek, 1. maj, od 10. ure dalje
prvomajsko srečanje na Brnici (Planinsko društvo Liboje, 714 04 53).
Sreda, 3. maj, ob 17. uri
pričetek savinjske teniške lige za člane ŠC Žalec
(TK Teniška akademija Žalec,
041 698 276).
Sreda, 3. maj, ob 18. uri
praznik vina s podelitvijo priznanj za najboljša vina letnika 2005 in vodena pokušnja teh vin;
Dom II. slovenskega tabora Žalec; Društvo vinogradnikov SSD (051 428 421, Silvo Marič).
Četrtek, 4. maj, ob 17. uri
tekmovanje v tenisu za mlade in mlade po srcu;
ŠC Žalec
(TK Teniška akademija Žalec,
041 698 276).
Sobota, 6. maj, ob 6. uri
planinski pohod Rogatec-Donačka gora; zborno mesto pri POŠ Trje (Planinsko društvo Galicija, 5728 402).
Sobota, 6. maj, od 8. do 12. ure
kmečka tržnica s sejmom Pod lipami; središče Gotovelj (Turistično olepševalno društvo Goto vij e, 040 790 342).
Sobota, 6. maj, od 8. do 12. ure
bolšji sejem;
Tržnica v Žalcu (Marin, s. p., 571 75 50).
Sobota, 6. maj, od 9.30 do 14. ure
RAZPNIMO JADRA 2006 - 3, 2,1 START!
Športni center Žalec
(TK Teniška akademija Žalec,
041 698 276).
Nedelja, 7. maj, ob 9. uri
Maj open - teniški turnir;
Igrišča POŠ Trje
(Tenis klub Trje 2000, 041 691 507).
Nedelja, 7. maj, ob 17. uri
komedija OČE MI BRANIJO v izvedbi KD Rogatec;
Hmeljarski dom KZ Petrovče;
KD Petrovče
(Jana Naglič Jug, 570 76 08).
Ponedeljek, 8. maj, ob 20. uri
Sobota greha, komedija v izvedbi KD Galicija -
za gledališka abonmaja ponedeljek in torek
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 11. maj, ob 11. uri
odprtje razstave likovnih del učencev Osnovnih šol Spodnje Savinjske doline; Savinov likovni salon Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 12. maj, od 10. ure dalje
srečanje turističnih društev slovenskega podeželja;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 12. maj, ob 19. uri
predstavitev 2. številke revije Vpogled;
Savinova hiša
(ZKŠT Žalec, 712 12 82).
Sobota, 13. maj, ob 7. uri
planinski pohod Podkraj-Javornik-Abram-Nanos-Razdrto; zbor pred pisarno PD Žalec (Planinsko društvo Žalec, 040 278 825).
Sobota, 13. maj
RAZPNIMO JADRA 2006 - vzpon na Hom;
start OŠ Griže;
9.00 - start pohodnikov 9.30 - start kolesarjev (ZKŠT Žalec, 041 248 564)
Sobota, 13. maj, ob 8. uri
ogled jame Sevnatice;
odhod z avtobusne postaje v Žalcu
(Športno društvo Avantura,
041 687 868).
Sobota, 13. maj, ob 20. uri
Pesem v maju;
Zadružni dom na Ponikvi;
KD Ponikva
(041 911 531, Peter Kos).
Sobota, 13. maj, ob 20. uri
koncert Pihalnega orkestra Glasbene šole Risto Savin Žalec;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (Prodaja vstopnic: TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 14. maj, ob 9. uri
pohod občinskih svetnikov na Goro; zbirno mesto pri Zadružnem domu v Galiciji
(Planinsko društvo Galicija, 5728 293).
Nedelja, 14. maj, ob 9. uri
slovenska teniška liga za člane;
ŠC Žalec
(TK Teniška akademija Žalec,
041 698 276).
Ponedeljek, 15. maj, ob 19. uri
odprtje razstave likovnih del članov likovne sekcije KUD Žalec;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 16. maj, ob 20. uri
5žensk.com, komedija za izven (Špas Teater);
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 17. maj, ob 15. uri
Medobčinsko osnovnošolsko prvenstvo v atletiki;
Športni center Žalec (ZKŠT Žalec, 041 248 564).
Četrtek, 18. maj, ob 20. uri
dobrodelni koncert Rdečega križa;
Dom II. slovenskega tabora Žalec; Območno združenje RK Žalec (041 815 211, Vlado Rančigaj).
Petek, 19. maj, ob 16. uri
preizkusi se v streljanju; strelišče v Libojah
(Strelsko društvo Liboje, 051 381 074).
Petek, 19. maj, ob 17. uri
CICI atletska olimpiada;
Športni center Žalec (ZKŠT Žalec, 041 248 564).
Petek, 19. maj, ob 19.30
4. festival SREDI ZVEZD;
Dom II. slovenskega tabora Žalec;
KUD Žalec;
(Matjaž Kač, 041 741 137).
Sobota, 20. maj, ob 6. uri
izlet v neznano;
zbirno mesto pri restavraciji Nekropolis (Planinsko društvo Šempeter,
031 501 244).
Sobota, 20. maj, ob 8. uri
avantura v vodnem mestu Atlantis; odhod z avtobusne postaje v Žalcu (Športno društvo Avantura,
041 687 868).
Sobota, 20. maj, ob 10. uri
SPOT Savinjska 2006 - slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje Savinjska dolina; pri OŠ Vransko
(PD Braslovče, Polzela, Vransko, Zabukovica in Žalec, 031 211 466).
Sobota, 20. maj, ob 19.30
4. festival SREDI ZVEZD;
Dom II. slovenskega tabora Žalec;
KUD Žalec
(Matjaž Kač, 041 741 137).
Nedelja, 21. maj, ob 7. uri
27. tradicionalni pohod na Travnik; zbor pred pisarno PD Žalec (Planinsko društvo Žalec, 041 736 157).
Nedelja, 21. maj, ob 7.30
SPOT Savinjska 2006 - slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje Savinjska dolina; pri OŠ Polzela
(PD Braslovče, Polzela, Vransko, Zabukovica in Žalec, 031 211 466).
Nedelja, 21. maj, ob 8.30
šahovski turnir, 2x15 minut; klubski prostori v Žalcu (Šahovski klub Žalec, 041 763 337).
Nedelja, 21. maj, ob 9. uri
slovenska teniška liga za člane;
ŠC Žalec
(TK Teniška akademija Žalec,
041 698 276).
Nedelja, 21. maj, ob 9. uri
turnir v malem nogometu;
Športno igrišče v Veliki Pirešici (Športno društvo Hofrein, 041 401 062).
Nedelja, 21. maj, ob 10. uri
8.	planinsko srečanje planincev
sosednjih PD
Brnica
(Planinsko društvo Liboje, 714 04 53).
Nedelja, 21. maj, ob 14. uri
Futsal turnir;
igrišče v Libojah
(Mladinski klub Kasaze-Liboje,
040	606 272).
Torek, 23. maj, ob 16. uri
Pomen kalcija in vitamina D, predavanje doc. dr. Marija Pfeifer Predavalnica I. OŠ Žalec Informacije: Društvo za osteoporozo,
031 397 496
Torek, 23. maj, ob 19. uri
Koncert pevskih zborov I. osnovne šole Žalec;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 24. maj, ob 16. uri
Predstavitev nalog mladih raziskovalcev Dom II. slovenskega tabora Žalec Informacije: Občina Žalec
Četrtek, 25. maj, ob 17. uri
ogled kovačije Zotel s kratkim prikazom kovaštva;
Kovačija Zotel, Žalec
(Turistično društvo Žalec, 031 220 650).
Petek, 26. maj, ob 16. uri
RAZPNIMO JADRA 2006 - MALI MUNDIAL - 1. nogometni turnir letnik 93 in mlajši - Petrovče, (informacije: Stanko, 041 654 007), letnik 91 in mlajši - Žalec (informacije: Sandi, 041 675 713).
Petek, 26. maj, ob 17.30 odprti turnir v namiznem tenisu;
OŠ Petrovče (telovadnica)
(Športno društvo Petrovče, 570 70 70).
Petek, 26. maj, ob 19. uri
koncert ŽPZ KUD Svoboda Griže in MPZ Notranjska;
Dom Svobode v Grižah;
KUD Svoboda Griže (041 709 179, Danilo Basle).
Petek, 26. maj, ob 20. uri
koncert Simfoničnega orkestra Glasbene šole Risto Savin Žalec (za izven);
Dom II. slovenskega tabora Žalec (prodaja vstopnic in informacije: TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 27. maj, ob 9. uri
mladinski turnir v šahu; klubski prostori v Žalcu (Šahovski klub Žalec, 041 763 337).
Sobota, 27. maj, ob 10. uri
Alešev atletski memorial;
Športni center Žalec
(Atletski klub Žalec, 051 413 661).
Sobota, 27. maj, ob 10. uri
Šempeter open - tekmovanje v ju-jitsu; OŠ Šempeter (telovadnica)
(Ju-Jitsu klub Aljesan Šempeter,
041	719 586).
Sobota, 27. maj, ob 20. uri
zaključni koncert MoPZ Savinjski zvon Šempeter;
Pevsko društvo Šempeter (Ivo Napotnik, 031 747 765).
Nedelja, 28. maj, ob 9. uri
mešani pari - teniški turnir; igrišča POŠ Trje
(Tenis klub Trje 2000,041 691 507).
Nedelja, 28. maj, ob 10. uri
Šempeter open - tekmovanje v ju-jitsu; OŠ Šempeter (telovadnica)
(Aljesan, 041 719 586).
Ponedeljek, 29. maj, ob 18. uri
šahovski turnir, 2x5 minut; klubski prostori v Žalcu (Šahovski klub Žalec, 041 763 337).
Torek, 30. maj, ob 20. uri
jubilejni koncert ob 10-letnici Mešanega planinskega pevskega zbora Žalec; gosta večera Damjana Golavšek in Čarli Novak.
Dom II. slovenskega tabora Žalec;
KD MePPZ Žalec
(Meta Petriček, 041 689 063).
OBČINA PREBOLD
Sobota, 29. april, ob 8. uri
prvi prvomajski turnir v malem nogometu;
športni park Latkova vas;
ŠD Latkova vas
(Aljaž Zupanc, 040 419 611).
Nedelja, 30. april, ob 20. uri
KRESOVANJE;
Gaj Prebold;
Društvo za prosto letenje Impulse; (Peter Remšak, 041 767 849).
Ponedeljek, 1. maj. ob 11. uri
prvomajsko srečanje na Šmiglovi zidanici;
Šmiglova zidanica;
Obrn. org. svobodnih sindikatov Celje (Anton Vesolak, 041 864 874).
Sobota, 6. maj, ob 8. uri
kmečka tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold;
(Občina Prebold, 703 64 00).
Nedelja, 7. maj,
pohod na Blegoš;
(Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Nedelja, 7. maj, ob 10. uri
praznovanje sv. Florjana; cerkev sv. Pavla v Preboldu;
PGD Sv. Lovrenc (Andreja Kumer, 031 640 432).
Sreda, 10. maj, ob 18. uri
odprtje prodajne razstave izdelkov članov ŠENT-a iz Celja;
Garni šport hotel Prebold;
Knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Sreda, 10. maj, ob 19. uri
bralni večer s KATARINO MAHNIČ, prevajalko in avtorico knjige Kenguru na plaži;
Garni šport hotel Prebold;
Knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Sobota, 13. maj,
turnir trojk v košarki; športni park Latkova vas;
ŠD Latkova vas
(Aljaž Zupanc, 040 419 611).
Sobota, 20. maj, turnir v malem nogometu;
Športni park Latkova vas;
ŠD Latkova vas
(Aljaž Zupanc, 040 419 611).
Sobota, 20. maj, ob 8. uri
kmečka tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold;
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 20. maj, ob 13. uri
društvena tekma v lovu rib s plovcem; mali ribnik Preserje;
Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič, 031 531 947).
Sobota, 27. maj,
pohod na Travnik;
PD Prebold
(Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Sobota, 27. maj,
Veter v laseh;
Športna zveza Prebold (Sašo Plevčak, 041 587 232).
OBČINA POLZELA
Ponedeljek, 1. maj, ob 8. uri
45. pohod na Goro Oljko;
- odhod izpred Občine Polzela; Planinsko društvo Polzela (Berni Palir,041 813 909).
Ponedeljek, 1. maj, ob 7. uri
urejanje prometa in pobiranje parkirnine; (Prostovoljno gasilsko društvo Andraž, David Krk, 041 783 738).
Ponedeljek, 1. maj. ob 8. uri
prvomajsko srečanje na Gori Oljki; Športno društvo Andraž (Simon Ograjenšek, 031 393 499).
Sobota, 6. maj, ob 18. uri
1.	kolo medkrajevne lige malega nogometa ANDRAŽ 2006; igrišče Andraž;
Športno društvo Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738).
Nedelja, 7. maj, ob 10.30
MAŠA OB PRAZNIKU SV. FLORJANA; Cerkev v Andražu;
Prostovoljno gasilsko društvo Andraž (Dušan Zabukovnik, 031 335 911).
Petek, 12. maj, ob 18. uri
95. lunahod na Goro Oljko;
-	odhod izpred društvenega bifeja; Društvo upokojencev Polzela (Rudi Divjak, 572 02 10).
Sobota, 13. maj, ob 7. uri
pohod na Golico;
-	odhod izpred Občine Polzela; Planinsko društvo Polzela (Zoran Štok, 031 611 879).
Sobota, 13. maj, ob 20. uri
PLESNI VALČEK;
Dom krajanov Andraž;
Društvo upokojencev Andraž (Anton Mešič, 572 03 03).
Sobota, 13. maj, ob 18. uri
2.	kolo medkrajevne lige malega nogometa - ANDRAŽ 2006; igrišče Andraž;
Športno društvo Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738).
Sobota, 13. maj, ob 8.30
športna prireditev VETER V LASEH
-	za mlade do 19 let; športno-rekreacijski center;
ZŠD Polzela;
(Simon Ograjenšek, 031 393 499,
Tomaž Satler, 051 218 172).
Sobota, 20. maj, ob 7. uri
pohod v neznano;
-	odhod izpred društvenega bifeja; Društvo upokojencev Polzela (Rudi Divjak, 572 02 10).
Sobota, 20. maj, ob 8. uri 14. pohod Radenci;
-	odhod izpred Občine Polzela; Planinsko društvo Polzela (Nandi Glavnik, 031 323 353).
Sobota, 20. maj, ob 18. uri
3.	kolo medkrajevne lige malega nogometa - ANDRAŽ 2006; igrišče Andraž;
Športno društvo Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738).
Sobota, 20. maj, ob 20. uri
KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA ANDRAŽ Z GOSTI;
Dom krajanov;
Kulturno društvo Andraž (Dani Sitar, 041 204 760).
Nedelja, 21. maj, ob 14. uri
srečanje zborov in vokalnih skupin Občine Polzela;
Gora Oljka;
(Dani Sitar, 041 204 760).
Sobota, 27. maj, ob 6. uri
POHOD NA BLEGOŠ;
Športno društvo Andraž (Evgen Tominšek, 041 783 739).
Sobota, 27. maj, ob 6.50
pohod po Martinovi poti I. del; odhod z vlakom (železniška postaja Polzela) do Šmartnega ob Paki;
Društvo upokojencev Polzela (Franc Tanjšek, 572 01 32).
Sobota, 27. maj, ob 18. uri
4.	kolo medkrajevne lige malega nogometa - ANDRAŽ 2006; igrišče Andraž;
Športno društvo Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738).
Nedelja, 28. maj, ob 11.30
srečanje starejših krajanov;
Dom krajanov;
Društvo upokojencev Andraž (Anton Mešič, 572 03 03).
Torek, 30. maj,
izlet v Goriška Brda;
(čas odhoda še ni znan)
(Društvo upokojencev Polzela,
572 07 44).
OBČINA BRASLOVČE
Sobota, 29. april, ob 20. uri
premiera igre mladinske dramske skupine
KD Gomilsko »Princeska kamnitih besed«
Dom krajanov Gomilsko (Kulturno društvo Gomilsko).
Nedelja, 30. april, ob 20. uri
kresovanje pri DTV Partizan v Braslovčah;
DTV Partizan Braslovče (Občina Braslovče, 703 84 12).
Ponedeljek, 1. maj, ob 11. uri
tradicionalno prvomajsko srečanje na Šmiglovi zidanici (PGD Grajska vas).
Sobota, 13. maj, ob 10. uri
Veter v laseh (odbojka, plesne in glasbene skupine za mlade do 20. leta) ŠZ Braslovče, DPM Braslovče, DTV Partizan, OŠ Braslovče (Franjo Pustoslemšek, 031 650 410).
Sobota in nedelja, 20. in 21. maj
slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje;
Planinsko društvo Braslovče (Miha Brinovec, 031 211 466).
Nedelja, 21. maj
pohod na Travnik (1584 m)
Planinsko društvo Braslovče (Janko Osterman, 031 290 206).
Sobota, 27. maj ob 9.30
prireditve ob 100-letnici DTV
Partizan Braslovče;
športna igrišča pri DTV Partizan v
Braslovčah;
DTV Partizan
(Alfred Brinovec, 041 531 336).
Sobota. 27. maj, ob 15. uri
ustvarjalne delavnice, družabne igre in zabava za vse generacije z ansamblom Zakapane;
veselični prostor Braslovče;
DPM Braslovče
(Blanka Nerad, 041 538 419).
Sobota. 27. maj, ob 19. uri
Grajski bicikl, zbirno mesto na veseličnem prostoru v Braslovčah; Turistično društvo Braslovče (Boštjan Kragl, bostjan.kragl@tobacna.si).
OBČINA TABOR
Petek, 28. april, ob 20. uri
ISTRSKI VEČER
(folklorni plesi Istre in okolice Trsta) Dom krajanov (Pevsko društvo Tabor,
Slavi, 040 242 837).
Sobota, 13. maj, ob 20. uri
salamijada;
Lovska koča v Miklavžu;
(Vaška skupnost Miklavž,
Adi, 041 543 396).
Sobota, 20. maj, ob 20. uri
JUBILEJNI KONCERT Z GOSTI ob 25. obletnici delovanja;
DOM KRAJANOV;
SAVINJSKI ROGOSTI (FRANC KOVČE , 572 70 43).
Sobota, 27. maj, ob 20. uri
letni zaključni koncert;
Dom krajanov;
(Mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor, 705 70 90).
Pevski zbori nastopili na reviji
Kozlovska sodba
izostal. Upam, da bo tako tudi v prihodnje,« pravi Andreja Konovšek.
Čarodej Jani z mladimi bralci v knjižnici V Medobčinski matični knjižnici v Žalcu so se pridružili praznovanju mednarodnega dneva otroških knjig. Mednarodna posla-
nica, ki jo je letos mladim bralcem namenil slovaški pisatelj Jan Uličianski, primerja knjige z zvezdami in razmišlja, kako bi bilo, če bi
KD Svoboda Liboje zborovalo
Predsednik KD Svoboda Liboje med podajanjem svojega poročila
V začetku tega meseca je občni zbor pripravilo tudi KD Svoboda Liboje. Društvo, ki ga že nekaj časa vodi Marjan Vrenko, je v minulem letu pripravilo vrsto prireditev. Najzahtevnejša in največja med njimi je bila 33. revija narodno-zabavnih ansamblov.
Zelo zanimivo je bilo tudi gostovanje ansambla Vita z Gorenjske, ki se je predstavil z
glasbeno-gledališko igro Ej'ga, spet smo tie. V društvu se trudijo za dobro vzdrževanje in obnovo doma. Lani so že začeli z obnovo strehe, vendar jim je ponagajalo vreme. Z deli bodo nadaljevali v tem letu.
Tudi tokratni občni zbor ni minil brez kulturnega uvoda, v katerem so se z igro Kozlovska sodba v Višnji Gori predstavili mladi gledališčniki z OŠ Griže.	D. Naraglav
Savinjski oktet, VS Canadela in Savinjski komorni PZ Žalec.
Revijo pevskih zborov je tudi letos strokovno spremljal mag. Nikolaj Žličar, zbore pa je v besedi predstavljala Saša Pukl. Nastopajočim je spregovorila vodja JS RS za kulturne dejavnosti - OI Žalec Jožica Ocvirk in izrazila zadovoljstvo nad njihovimi nastopi. D. Naraglav
knjige - kometi vesolja naših misli ugasnile, če bi prenehale oddajati tisto brezmejno moč človeškega znanja in domišljije.
Na zabavo so žalski knjižničarji povabili svoje najzvestejše bralce. Pisanega povabila so se zelo razveselili in do dobra napolnili knjižnico. Mladi tokrat v knjižnici niso prebirali in se istovetili s svojimi najljubšimi literarnimi junaki, ampak so se preprosto zabavali ob čarovnijah in spretnostih čarodeja Janija, ki zmore prav zares ustvariti kul zabavo. Po zabavi pa so povedali, da radi prihajajo v knjižnico, saj so knjižničarke prijazne, medmrežje poučno, knjige pa ostajajo njihove zveste prijateljice. T. Tavčar
Pod vodstvom učiteljice in mentorice dramske skupine na OŠ Griže Andreje Konovšek so mladi gledališčniki pripravili igrico Kozlovska sodba v Višnji Gori. Z njo so se uvrstili na medobmoč-no srečanje gledaliških skupin osnovnih šol, ki je bilo v Šmarju pri Jelšah in Šentjurju. Svoj uspeh so dopolnili z uvrstitvijo na državno srečanje gledaliških skupin.
»Zelo sem vesela, da nam je tudi letos uspelo ustvariti dobro gledališko predstavo in se z njo uvrstiti na medobmočno srečanje gledaliških skupin in da bomo znova tudi v konkurenci najboljših na državnem srečanju gledaliških skupin. Tega sem vesela še toliko bolj,
saj smo jo ustvarili s povsem novimi učenci, saj so lanskoletni letos že v srednjih šolah. Novi sestav je zelo dober in je uspešno nadomestil prejšnjega. Tradicija se tako nadaljuje. Zelo dobro smo se ujeli, prizadevni so in tako rezultat ni
Z igrico so nastopili že nekajkrat, med drugim tudi v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu v okviru otroškega abonmaja, in vsakič doživeli bučen aplavz in pohvalo. S svojo igro bodo zagotovo uspešni tudi na državnem srečanju.	D. N.
Prizor iz predstave Kozlovska sodba v Višnji Gori
S predstavitve v Medobčinski matični knjižnici v Žalcu
Med zgodnejše predvolilne katera aktualna vprašanja.
aktivnosti Slovenske demokratske stranke - Občinskega odbora Žalec je gotovo sodila sicer zanimiva predstavitev knjige dr. Ivana Janeza Štuhe-ca Smer - osvobojena dežela in pogovor z avtorjem v Medobčinski matični knjižnici Žalec. Zbralo se je veliko članov stranke in drugih, ki jih zanima avtorjev pogled na ne-
Več izposojenih knjig
Iskriv, prepričljiv, utemeljen - taka bi bila ocena njegovega nastopa, ki ga je povezoval Januš Rasiewicz. Avtor je orisal svojo prehojeno pot, ki ga je vodila iz Slovenskih Konjic v Prlekijo - deželo božjega poljuba. V Ljutomeru je v gimnaziji zorel v razmišljajočega in kritičnega človeka, ki je med kopico poklicev, ki so ga zanimali, najprej študiral pravo in se šele kasneje odločil za študij teologije, prav nič prepričan, da bo duhovnik. Toda življenje gaje pripeljalo po
študiju v Mariboru, Ljubljani in Rimu na Teološko fakulteto v Ljubljano, kjer je predstojnik in profesor moralne teologije in zadnje čase tudi član programskega sveta RTV Slovenije.
Nekdanji občudovalec Kocbekove poezije se danes verjetno s poezijo nima več časa ukvarjati. Z uradno politiko je bil vedno trd pogajalec, trdno zastopa stališča, ki so v prid demokraciji in krščanstva, spet je tekla beseda o verski vzgoji v šoli, o ločitvi cerkve in države, o principu moški-ženska, o denacionalizaciji cerkvenega premoženja, o socialnem poslanstvu cerkve, o spravi in politiki, za katero pravi, da je upravljanje z oblastjo, kar je zahtevno in samo po sebi ni grešno dejanje, če je politika usmerjena v dobro vseh ljudi. Zato za politično delo nista dovolj veselje in volja, politik se mora veliko izobraževati in učiti, saj je le tako kos zahtevnemu poslanstvu. T. Tavčar
Dan otroških knjig
V	minulem letu so si v Medobčinski matični knjižnici Žalec in njenih enotah v Braslovčah, na Polzeli, v Preboldu, Taboru, na Vranskem, v Grižah, Libojah, Petrovčah, na Ponikvi in v Šempetru bralci izposodili 210.205 knjižnih enot. Od tega največ (164.048) v Žalcu, kjer imajo vpisanih 4.294 bralcev.
V	dislociranih knjižnicah so največjo izposojo zabeležili v Knjižnici Prebold, kjer je bilo izposojenih 10.464 enot, sledita Knjižnica Vransko z 8.821
enotami in Knjižnica Polzela s 7.881 knjižnimi enotami. Skupni knjižni fond Medobčinske matične knjižnice Žalec znaša 146.552 enot knjižnega gradiva. Ob 61.084 obiskih bralcev so ustvarili nekaj manj kot devet milijonov tolarjev prihodka.
Porast gradiva se je v lanskem letu povečal za 6.730 enot, kar je sicer nekoliko manj kot leto poprej, močno, z indeksom 152, pa se je povečala izposoja, na novo je namreč včlanjenih 773 bralcev.	D. N.
Pestro v knjižnici
Največjo izposojo v dislociranih občinskih in krajevnih knjižnicah so zabeležili v Knjižnici Prebold
Izdelovanje velikonočnih pirhov
Občinska knjižnica na Polzeli je v tem mesecu ponovno poskrbela za svoje naj mlaj še. Za osnovnošolske otroke je knjižničarka Nina Trbovšek pripravila delavnico, v kateri so se naučili izdelovati velikonočne pirhe v servietni tehniki.
Poigrali so se s papirnatimi prtički, ki so jih razrezali na
majhne koščke, in jih v obliki mozaika nalepili na jajca. Za najmlajše so pripravili tudi uro pravljic. Otroci so z velikim zanimanjem prisluhnili velikonočni pravljici o Zajčku Pablu, ki je iskal jajčka. Mali nadebudneži so nato vsak svojega zajčka upodobili na papir, ob koncu pa so se posladkali.	T. T.
MPZ »Karel Virant« KD Braslovče med nastopom
V dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je potekala območna revija odraslih pevskih zborov Spodnje Savinjske doline, ki jo je pripravil Javni sklad za kulturne dejavnosti Republike Slovenije - Območna izpostava Žalec v sodelovanju z vsemi občinami Spodnje Savinjske doline.
Na dveh koncertih seje pred-
stavilo 21 vokalnih sestavov s 464 nastopajočimi pevkami in pevci. Nastopili so moški pevski zbori iz Petrovč, Gotovelj, Šempetra, Ponikve, Polzele, Prebolda in Braslovč, ženska pevska zbora iz Gotovelj in Griž, mešani pevski zbori iz Šešč, Polzele, Tabora in Žalca ter VS Cantemus, Andraški oktet, kvintet Dobroveljski fantje,
Cvetje hvaležno odklanjamo
Toni Alatič znova navdušil
Prizor iz komedije Cvetje hvaležno odklanjamo
Dramska skupna KD Svo-boda Liboje vsako drugo leto postavi na oder kakšno igro, predvsem komedijo. Tokrat so se odločili za uprizoritev komedije Cvetje hvaležno odklanjamo angleškega avtorja Barash - Moora.
Premierno uprizoritev igre, ki jo je režirala Janja Ramšak, so imeli 2. aprila na domačem odru v Libojah, teden dni zatem pa ponovitev. Po kratkem predahu bodo pričeli tudi z gostovanji.
Komedija je zelo zanimiva, s kopico zapletov in razpletov. Te je povzročil le napačno razumljiv telefonski pogovor lokalne zdravnice dr. Morrissey, ki je govorila z zdravnikom v bolnici in ga povprašala po stanju za enega od njenih pacientov, ki so mu bili šteti dnevi. Pogovor je slišal tudi George Kimball, pri katerem je bila zdravnica na obisku, in je bil prepričan, da gre zanj, saj ga je kar naprej nekaj zbadalo v prsih. Odločil se je, da tega
ne bo povedal svoji ženi, zato napiše le poslovilno pismo, zakupi pogrebno parcelo in se močno trudi, da bi zbližal ženo z njenim nekdanjim sošolcem, ki je prišel za nekaj dni na obisk. Želi si namreč, da bi imela po njegovi smrti žena dobrega moža, ki bi lepo skrbel zanjo. Tu pa se stvar še bolj zaplete. Vsega ne smemo povedati, saj si velja komedijo ogledati.
Georga Kimballa igra David Stropnik, ženo Judy je upodobila Tanja Hrvatin, Georgov prijatelj in sosed Arnold je Davor Jelaš, zastopnika podjetja Rajski vrtovi za nakup grobov Atkinsa je upodobil Marjan Vrenko, dr. Morrissey je Martina Maček, Judyinega sošolca in bodočega moža je zaigral Borut Zalokar, dekle iz vizije je Klavdija Frece, Vito pa Andrej Frece. Za luč skrbi Joško Jančič, šepetalka je Tanja Tkauc, sceno pa so naredili Klavdija in Andrej Frece ter Marjan Vrenko. D. Naraglav
Primerjanje kulturne ustvarjalnosti
Na žalskem območju (šest občin) je ljubiteljska kultura na primernem nivoju, kar vsako leto ugotavljamo na primerjalnih prireditvah v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti - Območne izpostave Žalec.
Doslej so se imeli priložnost pred strokovnimi spremljevalci pokazati mladi gledališčniki iz osnovnih šol, odrasli in šolski pevski zbori, potekajo pa tudi strokovni ogledi odraslih gledaliških predstav.
Mlade igralce si je 22. marca ogledala Branka Bezeljak Glazar, ki je za nastop na medobmoč-
nem srečanju izbrala gledališki krožek OŠ Griže (režija Andreja Konovšek) s priredbo Kozlovske sodbe v Višnji Gori, odrasle gledališke predstave si oglejuje in izbira za sodelovanje na me-dobmočni reviji dramaturginja Aleksandra Krofi. Za nami sta tudi dve veliki zborovski prireditvi - revija odraslih pevskih zborov, na kateri je sodelovalo skoraj 500 pevk in pevcev, in revija šolskih pevskih zborov z več kot 700 izvajalci. Prvim je
9.	aprila prisluhnil mgr. Nikolaj Žličar, slednjim pa 25. aprila Sonja Kasesnik. Zbori bodo dobili pisna strokovna mnenja kot na-
potek za nadaljnje delo, hkrati pa bosta spremljevalca izbrala verjetno katerega od zborov oz. skupin za bienalno regijsko tekmovanje, ki bo organizirano jeseni na Koroškem oz. v Celju.
V vsaki predstavitvi se nedvomno skriva veliko dela in volje vsakega posameznika in pripravljenosti zborovodij, umetniških vodij in režiserjev, ki skupaj z izvajalci ujamejo razpoložljivi čas za kakovostno in nenehnodelo. Vsa okolja, v katerih te skupine delujejo, so lahko nanje ponosna in bi jim morali posvetiti zasluženo pozornost in pravično finančno podporo.	JoCk
KNJIŽEVNO SREČANJE NA PESNIKU
Zvedava, srčna, po ustvarjalnih izkušnjah mlada in sveža peresa so prisrčno vabljena, da se udeležijo ter s svojo udeležbo osmislijo in popestrijo učno-družabno književno srečanje na Pesniku, ki bo potekalo od 19. do 21. maja v letu 2006. Mentorski del srečanja bosta vodila pesnik, urednik in kulturniški organizator Zoran Pevec ter pisatelj in urednik revije Vpogled Mare Cestnik. Najprej o programu druženja: v petek, 19. maja, se do okrog poldneva zberemo pri planinski koči na Pesniku. Do te izredno privlačne točke na Ribniškem Pohorju je mogoče priti prek Kop (avto+hoja) ali prek Ribnice na Pohorju (avto ali avto+hoja). Po kosilu in spoznavnih ogrevanjih bosta sledila pogovora pod taktirko mentorjev (Zoran Pevec: Pesniške tematike; Mare Cestnik: O branju). Potem bodo udeleženci vabljeni na prosto, kjer naj bi se v naravi prepustili ustvarjalnosti. Po večerji
bomo improvizirali literarni večer ter se ob njem in po njem pogovorili o pristopih k pisanju.
v soboto, 20. maja, bodo udeleženci po zajtrku glede na vremenske razmere povabljeni na hojo proti Ribniški koči, Črnemu vrhu in Ribniškemu jezeru. Zato si bomo po vrnitvi na Pesnik in po kosilu upravičeno privoščili krajšo siesto. Po njej in po prizemljitvi s kavo ali čajem bosta na vrsti strnjeni predavanji mentorjev (Zoran Pevec: Kako nastane pesem; Mare Cestnik: Prvi, zadnji in še kakšen stavek vmes). Sledili bodo branje ter pogovor in medsebojno ocenjevanje branih del. Po večerji bo spet na vrsti druženje predvsem sprostitvenega značaja.
v nedeljo, 21. maja, si bomo, kot se za nedeljo spodobi, privoščili daljše spanje, po zajtrku pa se bomo počasi razpršili skupaj ali posamično.
Glede na temperature in vremenske razmere se bomo srečevali v sobi za druženja ali zunaj pod mogočno lipo. Koča na Pesniku nudi vse osnovno udobje (celo tople prhe!), prenočišča (število
ležišč po sobah: 12, 5, 3, 2) in vse tople obroke, poleg tega pa gostoljubna oskrbnica Helena Eman odkrito simpatizira s pisci in ljubitelji literature. Celotni stroški - seveda brez prevoznih! - bodo znesli 9000,- tolarjev (39.- evrov); račune bomo pri oskrbnici poravnali po prihodu in vpisu. Zelo zaželeno je, da pridejo udeleženci opremljeni z vzorčnimi primerki svoje literarne ustvarjalnosti, da bodo v orientacijo mentorjema.
Kogar srečanje na Pesniku resnično zanima (s slepimi potniki bodo opravili korenjaški pohorski fantje!), naj se čim prej prijavi pri gospe Lidiji Koceli na ZKŠT Žalec (tel.: 03 7121 250; GSM: 041 315 802), ki vam bo z veseljem predstavila tudi dodatne podrobnosti. Pozor: število udeležencev bo omejeno na dvajset (20!) oseb, zanimanje pa je veliko že na podlagi ustnega izročila!
Mare Cestnik, glavni urednik književne revije Vpogled
Lidija Koceli, programska direktorica za kulturo pri ZKŠT Žalec
Študent tolkal Toni Alatič iz Žalca je znova navdušil. Tokrat na Primorskem v italijanski Gorici in že prej v Ljubljani. Koncerta sta bila organizirana v okviru ljubljanske univerze - Akademije za glasbo in njenega pihalnega orkestra pod dirigentsko taktirko rednega profesorja Milivoja Šurbka in študenta Marjana Grdadolnika.
Toni Alatič iz razreda rednega prof. Borisa Šurbka je kot solist na marimbi v Gorici in Ljubljani izvedel Rosaurov koncert v aranžmaju za pihalni orkester. S svojo virtouzno igro, vznesenimi ritmi in melodijami je navdušil občinstvo, o čemer je pisalo tudi primorsko časopisje, ki je predstavilo tudi njegovo dosedanjo glasbe-
Toni Alatič ob svojem instrumentu no pot.
Toni Alatič je pridobival izkušnje v mnogih orkestrih in ansamblih, in sicer v orkestrih in komornih zasedbah, v orkestru Slovenske filharmonije in vseh orkestrih Glasbene šole Risto Savin Žalec. Kot solist
je sodeloval z žalskim harmonikarskim in kitarskim orkestrom in komornimi zasedbami Guitarissimo in Musika alegria. Z družinskim triom Alatič in Guitarissimo je koncertiral tudi v tujini in snemal za RTV Slovenija. Za njim pa je tudi udeležba na mojstrskem tečaju v razredu svetovno znanih umetnikov na marimbi: Keiko Abe, Nebojše Jovana Živkoviča in Bogdana Baca-nua. Toni je dobitnik prve nagrade in zlate plakete v najvišji kategoriji tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije.
Tonija Alatiča smo že nekajkrat lahko poslušali in uživali ob njegovem igranju na domačem odru v Žalcu. Teh priložnosti najbrž tudi v prihodnje ne bo manjkalo. D. Naraglav
Za veliko nagrado Savinjske doline
Kulturno društvo Marija Reka tudi letos pripravlja 4. festival ansamblov domače glasbe »Za veliko nagrado Savinjske doline. Festival bo v nedeljo, 18. junija, ob 16. uri pred planinskim domom v Marija Reki. Čas za prijavo ansamblov je do srede, 31. maja.
Kulturno društvo prireditev pripravlja skupaj s Športnim društvom Marija Reka in Ob-
čino Prebold. Direktorica festivala je predsednica društva Cita Galič. Ansambli bodo sodelovali z dvema skladbama (predvsem so zaželene lastne skladbe), ki ju morajo v celoti zaigrati in zapeti v živo. Ocenjevala jih bosta strokovna žirija in občinstvo, ki bosta k skupni oceni prispevala vsak po polovico točk. Vrednost prve nagrade je 220.000 tolarjev, sledijo nagrade v vred-
nosti 125.000, 80.000, 55.000 in 40.000 tolarjev.
Ansambli morajo izpolnjeno prijavnico poslati do 31. maja na naslov: Cita Galič, Sončna ul. 7, 3311 Šempeter v Savinjski dolini ali na e-na-slov:	spela.breznikar@pre-
bold.com. Razpisni pogoji so objavljeni tudi na spletni strani http://www.prebold. com (glej pod Kulturno društvo Marija Reka). K. R.
Slikarstvo v prosojnih barvah
Nataša Tajnik ob eni izmed svojih slik
V Savinovem razstavnem salonu v Žalcu je do 6. maja na ogled razstava likovnih del akademske slikarke Nataše Tajnik iz Velenja. Ob odprlju je avtorico predstavila programska direktorica za kulturo pri Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec Lidija Koceli, razstavljena dela pa likovni kritik Boris Gorupič.
Slikarka Nataša Tajnik se je rodila v Slovenj Gradcu, po končani gimnaziji je nadaljevala študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in diplomirala leta 1999, tri leta kasneje pa zaključila magistrski študij umetnosti. Je samostojna ustvarjalka na področju kulture in profesorica za risanje in slikanje na Splošni in strokovni gimnaziji Velenje. Do sedaj je pripravila 16 samostojnih in več kot 20 skupnih razstav ter prejela več nagrad. Likovni kritik Boris
Gorupič je med drugim o razstavi zapisal:
»Predstavnica mlajših generacij naših slikark prihaja iz Velenja, torej iz značilno osrednjeslovenskega prostora, kjer je novejše urbano mesto s srednjeveško preteklostjo postavljeno v slikovit naravni prostor. V teh lastnostih lahko že najdemo nekatere komponente njenega slikarstva, še posebej za njeno naravnanost v slikanje krajine. Ker gre za izrazito abstraktno slikarstvo, mnogokrat ni povsem prepoznavno, kaj je pravzaprav v središču njenega zanimanja pri posameznih delih. A z obzirom na značaj njenega slikarstva se to ne zdi najbolj pomembno vprašanje. To, kar je mogoče najbolj izrazita lastnost njenih del, a hkrati tudi težko dojemljivo, je predvsem občutenje prostora, ki ga ponazarja z
likovnimi sredstvi.
In če vemo, da jo zanima predvsem voda, potem v nekem trenutku še manj vemo o teh slikah, kakor si lahko sprva mislimo. Vendar voda s svojo gibljivostjo, spreminjanjem in izvirom narave ponuja tudi neizčrpno inspiracijo. Govori nam lahko o čisti materialnosti, hkrati pa nas pelje do razmišljanja o našem bivanju. Slikarka pozna te različne pomene in jih postavlja v kontekst, ki se sklicuje na modernistično obravnavo krajine, kakor tudi na izrazito intimno dojetje njenih posameznih predelov, ki jih postavlja v abstraktne forme. Lahko pa še dodamo, da v teh delih najdemo precej tistega, čemur sicer pravimo ženski značaj, katerega prepoznamo v nežnem niansira-nju posamezne barve in iskanju harmonične celote.« T. T.
Četrtek, 4. maj, ob 19. uri
potopisno predavanje Janina Klemenčiča Neraziskani Kenija in Etiopija.
Torek, 9. maj, ob 18. uri
Ko spregovori srce, zmore glava, zmorejo roke
(predstavitev ustvarjalnosti prebivalcev Doma Nine Pokorn in Doma upokojencev Polzela).
Torek, 16. maj, ob 19. uri Pomladna pravljica z Ireno Štusej.
Četrtek, 18. maj, ob 19. uri
potopisno predavanje Magde Šalamon Okrog Everesta.
atletom: državni prvakinji v cestnem teku za osnovne šole v Sevnici Veroniki Zupan, državnemu prvaku v Sevnici in medobčinskemu prvaku v teku na tisoč metrov Marcelu Hudoverniku in veteranu Venu Satlerju, ki je bil v kategoriji nad 65 let dvakrat državni prvak in enkrat drugi. S posebnim darilom so se za dolgoletno delo zahvalili Adiju Vidmajerju, ki je obljubil, da bo tudi v bodoče pomagal v klubu. T. Tavčar
Adi Vidmajer in novi predsednik Lucijan Tominšek
Velik uspeh Luke Jeromla
Lucijan Tominšek novi predsednik
movanj, med njimi prvič tudi Alešev memorial, kot spomin na lani prezgodaj umrlega odličnega atleta in strokovnega delavca Aleša Gašperšiča, ter množični tek po ulicah Žalca, ki vsako leto privabi do 800 udeležencev.
Na zboru so podelili priznanja trem lani najuspešnejšim
Pred dnevi so v Žalcu pripravili peti občni zbor Atletskega kluba Žalec, na katerem je prišlo tudi do kadrovskih sprememb. Dosedanjega predsednika in znanega športnega delavca Adija Vidmajerja je zamenjal Lucijan Tominšek, ki je do sedaj vodil sodniški zbor.
Strokovno delo bo v rokah Anite Seles, Anice Živko, Braneta Stražarja in drugih. Klub
ima imenitne pogoje za delo, njegova osnovna naloga pa je skrb za mlade atletinje in atlete, izmed katerih se bodo najboljši vključevali v AD Kla-divar Celje. V program dela za letošnje leto so zapisali obnovo garderob, izobraževanje lastnih kadrov, skrb za podmladek v sodniškem zboru, zagotovitev sponzorskega denarja in sodelovanje s starši.
Letos bodo pripravili 22 tek-
V začetku aprila je v šestih disciplinah potekalo državno prvenstvu v deskanju na snegu. Med udeleženci je bil tudi 16-letni Luka Jeromel iz Braslovč, ki je nastopal v kategoriji mlajših mladincev in postal kar petkratni državni prvak, in sicer v disciplini slopestyl, snežni kanal, boardercrossu v paralelnem slalomu in veleslalom, v skokih pa je zasedel drugo mesto.	T. T.

Modelarji za pokal Prebolda
Vzlet letalskega modelčka
Prvega aprila so modelarji Aero kluba Prebold na prostoru klubskega letališča v Kaplji vasi organizirali tekmovanje z radijsko vodenimi jadralnimi modeli. Tekmovanja se je udeležilo deset pilotov - modelarjev. Razpetina kril ni smela presegati 1,5 m, najmanjša masa pa ni smela biti pod 400 g.
Vsak tekmovalec je moral opraviti vsaj štiri polete, od katerih so za končno uvrstitev šteli trije najboljši. Seštevek
treh najboljših časov je 1. mesto prinesel Mitju Lazarju, 2. mesto je osvojil Roman Robič,
3.	mesto pa je zasedel Mirko Križnik.
Tekma za pokal Prebolda je bila po besedah predsednika modelarske sekcije Aero kluba Prebold Alojza Weichhardta neke vrste preizkušnja pred državno tekmo modelarjev, ki so jo minulo nedeljo organizirali na svojem terenu v Kaplji vasi. O tem pa več v naslednji številki Utripa.	D. N.
Avtoslalom za pokalno prvenstvo Slovenije
Aljesanovci v Semiču
V Šempetru od lanskega leta deluje Avto-moto društvo, katerega namen je združevanje in ozaveščenje avtomobilskih navdušencev o večji varnosti v cestnem prometu. V društvu so bili mnenja, da bi lahko k temu v neki meri pripomogla tudi ponovna oživitev in organizacija avtoslalomov. V ta namen so se lotili organizacije prvega avtoslaloma na domačem terenu, ki šteje za pokalno prvenstvo Slovenije.
Prireditev so izpeljali v soboto, 8. aprila, na avtopoligo-nu Ločica pri Šempetru. Lepo vreme je na poligon privabilo doslej največje število tekmovalcev, ki so preizkusili svoje spretnosti obvladovanja osebnih avtomobilov. Po zanimivi in hitri vožnji med stožci se je
Taekwon-do klub Sun Braslovče velja za enega najuspešnejših tovrstnih klubov v državi. Z letošnjih tekmovanj doma in v tujini so se vrnili s kolajnami in najvišjimi uvrstitvami.
Letos so se med drugim udeležili odprtega prvenstva Ljubljane, odprtega prvenstva v Vrpolju na Hrvaškem in mednarodnega prvenstva na Češkem. Eno najpomembnejših tekmovanj je bilo državno prvenstvo konec minulega meseca v Zrečah. V močni konkurenci je braslovškemu klubu z 12 naslovi državnih prvakov uspelo ponovno osvojiti naslov najuspešnejšega kluba na državnem prvenstvu. Novi državni prvaki so postali Tadej Prašnikar, Tadej Lukman, Gašper Drnovšek, Rok Kerr, Luka
Z avtopoligona Ločica
na veliko veselje AMD Šempeter v skupnem seštevku s časom 3:07,66 za najspretnej-šega izkazal njihov član Branko Vidic. Za favorita je sicer veljal večkratni zmagovalec tovrstnih tekmovanj Dragan Gajič (MSK Unlimited), ki je
Kos, Luka Zupanc, Grega Kos, Sabina Bec, Miha Kos, David Katalenič, Mitja Potočnik in Dejan Florjan.
V Braslovškem klubu pa niso uspešni samo na tekmovalnem področju, ampak so se že večkrat izkazali tudi kot zelo dobri organizatorji. V Športni dvorani na Polzeli so med drugim
8.	aprila že tretje leto zapored organizirali mednarodno odprto prvenstvo Sun OPEN 2006. Tekmovanja, ki sta ga slovesno odprla župan Občine Braslovče Marko Balant in župan Občine Polzela Ljubo Žnidar, se je udeležilo 219 tekmovalcev iz sedmih držav. Na Polzelo so prišli tekmovalci iz Hrvaške, Bosne, Srbije in Črne gore, Češke, Avstrije, Kanade in Slovenije. Dobra organizacija in nastopi nekaterih najboljših evropskih
s časom 3:09,91 dosegel drugo mesto. Tretje mesto pa je s časom 3:10,44 pripadlo Janku Medvedu (V-racing).
»Tokratno tekmovanje v avtoslalomu je prvič potekalo pod okriljem Zveze AŠ 2005. V letošnji sezoni bo izvedenih
tekmovalcev so bili najlepša nagrada organizatorjem, ki so se na čelu s Simonom Janom
šest dirk, ki bodo štele za pokalno prvenstvo Slovenije. Največja sprememba gre v smeri hitrejših in enostavnih prog, na katerih lahko tekmujejo tudi hitrejša vozila, ki so zanimivejša za same gledalce. Naslednji avtoslalom, ki bo 6. maja 2006 v Gornji Radgoni, bo organiziral Opel klub Murska Sobota,« pravi predsednik šempetrskega kluba Sašo Friedrich in dodaja: »Na tovrstna tekmovanja se lahko prijavi vsak voznik z veljavnim vozniškim dovoljenjem, tekmovanja pa imajo poleg zabave tudi varnostno noto: vsakdo se lahko preizkusi na meji fizičnih in psihičnih sposobnosti in mejo lahko prestopi, ne da bi s tem ogrožal sebe ali druge udeležence v prometu.«	D. Naraglav
res potrudili. Ob tem pa tudi ni izostal tekmovalni uspeh, saj so med 21 klubi osvojili skupno drugo mesto in tako znova dokazali, da sodijo med najboljše ne le v državi, ampak tudi v tujini.	D. N.
V Semiču je 15. aprila potekal državni turnir -memorial Mirka Bekopca za najmlajše člane od 8. do
15.	leta. S šestimi tekmovalci so se ga udeležili tudi člani ju jitsu kluba Aljesan Šempeter.
Tekmovanja se je udeležilo 94 tekmovalcev iz šestih slovenskih ju jitsu klubov. Iz šempetrskega kluba sta najboljši rezultat dosegla Tim Štojs, ki je v kategoriji 4 (od 8 do 9 let) osvojil 2. mesto, in Nika Ar-
Izjemno ugodni odmevi na lanskoletni, krstno izpeljani savinjski rokometni tabor je zagrizenim trenerjem ROKOMETNE ŠOLE SAVINJSKA narekoval izvedbo podobnega projekta tudi letos. Tabor je namenjen vsem dečkom in deklicam, ljubiteljem roko-
telj, ki je v kategoriji 3 (od 10 do 11 let) osvojila 3. mesto. Na četrtem in šestem mestu sta v isti kategoriji pristali še Ana Hočevar in Tjaša Jurkovič. Sedmo mesto je v kategoriji 4 dosegla Tjaša Perger, trinajsto pa Aljaž Sevnšek.
Kot je dejal predsednik kluba in trener Aleksander Jelen, mojster ju jitsu 3. dan, rezultati niso ravno blesteči, so pa za mlade tekmovalce zelo pomembni za pridobivanje tekmovalnih izkušenj. D. N.
metne igre, starim od deset do šestnajst let. Prizorišče bo idilično okolje Podčetrtka, ki s pripadajočimi turističnimi objekti in znamenitostmi nudi možnost izpeljeva bogatega ne samo športnega programa.
Prav široka ponudba aktivnosti in zabave je lani navdušila udeležence. Seveda bo poudarek na treningu rokometnih prvin pod vodstvom priznanih trenerjev. Na voljo sta dva termina: od 24. 6 do
28.	6 in od 28. 6. do 2. 7.
Prijavnina znaša 28.000 Sit in jo je moč poravnati v treh obrokih. Vključuje polni penzion (tudi pijača in sladoled), prevoz, kopanje, ekskurzijo, majico tabora, diplomo in spominsko fotografijo.
Organizatorji so prepričani, da bodo otroci ponovno preživeli nepozabne dni v prekrasnem okolju, zato pohitite s prijavami.
Informacije: Milan Ramšak, 041 407 818, Aleš Filipčič, 041 687 930.	P. K.
Člani kluba Sun Braslovče
Sun še vedno med najboljšimi
Savinjski rokometni tabor
Dober nastop v Beogradu
Žalčanke v finalu
Člane Sambo zveze Slovenije je razveselila dobra novica. Skupščina Olimpijskega komiteja je na svojem 17. zasedanju 28. 3. 2006 sprejela sklep, da sprejema v članstvo SAMBO ZVEZO SLOVENIJE. Pred-
sednik Sambo zveze Slovenije Dmitrij Stoianov je izjavil, da je to veliko priznanje in čast za nas in na našo prihodnost.
V prestolnici Srbije in Črne gore v Beogradu je te dni, in sicer od 13. do 17. aprila, poteka-
lo evropsko prvenstvo v sambu za članice in člane. Evropskega prvenstva se je udeležilo približno 24 držav.
Slovenijo so zastopali Kristina Stojanova iz ŠD Špartanec Žalec do 52 kg, Boštjan Holc iz ŠŠD Zeleni val (Prometna šola Maribor) do 68 kg, Robi Mesarič do 82 kg in Jure Vusnik do + 100 kg - oba ŠD Ippon iz Slovenj Gradca.
Robert Mesarič je v četrtfinalu premagal tekmovalca iz Švice, v borbi za polfinale je izgubil z izkušenim tekmovalcem iz Ukrajine in tako osvojil 5. mesto, Jure Vusnik je prav tako osvojil 5. mesto. Kristina Stojanova je dosegla 7. mesto, Boštjan Holc pa je pristal na 9. mestu. Največ medalj so odnesli - kot vedno - Rusi.
Rokometašice Celeia Žalec bodo 3. maja ob 18. uri v telovadnici I. osnovne šole Žalec odigrale prvo tekmo finala državnega rokometnega prvenstva proti ekipi Krim Mercatorja. Žalčanke so z uvrstitvijo v finale dosegle velik uspeh.
Za vstop v finale so morale v polfinalu odigrati dve tekmi proti ekipi Olimpije PLK. V prvi tekmi v Ljubljani se je srečanje končalo neodločeno 26 : 26, v drugi tekmi minulo soboto v domači telovadnici pa so Žalčanke zmagale 23:19 in se tako uvrstile v finale.
Tekma je bila precej izenačena in na trenutke tudi groba.
Vse do 55. minute, ko je bil rezultat izenačen 19 : 19, sta se ekipi menjavali v vodstvu. Zadnje minute srečanja so gostiteljice v veliki želji, da se
uvrstijo v finale, odigrale odlično v obrambi in v napadu, dosegle delni izid 4 : 0 in ob koncu zmagale 23 : 19. Posebno sta se v tem srečanju izkazali vratarka Biljana Lakič z 19 obrambami in Maj Korun zli goli.	T. Tavčar
V akciji Katja Čerenjak
Lokostrelci znova v Matkah
Lokostrelski klub Žalec je 15. aprila znova organiziral Arrowhed 12 + 12 turnir za slovenski pokal v Matkah. S turistične kmetije Uplaznik, kjer so se tekmovalci že lansko leto zelo dobro počutili, so tudi letos odnesli lepe spomine.
Letošnjega tekmovanja se je udeležilo več kot 100 tekmovalcev. Lokostrelci so bili navdušeni nad dobro organizacijo tekmovanja, progo in gostoljubjem. Na progi, ki je potekala po obronkih kmetije in po gozdu, je bilo postavljenih 24 tarč. Lokostrelska disciplina Arrowhed
namreč pomeni, da je za 12 tarč znana razdalja, za ostalih 12 pa mora tekmovalec oceniti razdaljo sam. Razdalje od mesta streljanja do tarče se gibljejo od 10 do 60 m.
Tekmovalci iz Spodnje Savinjske doline, ki delujejo v LK Žalec in LK Sokol (Ložnica pri Žalcu), so letos osvojili 3 zlate, 1 srebrno in 2 bronasti medalji. V članski konkurenci je z golim lokom 1. mesto osvojila Andreja Izgoršek (LK Žalec), ki lovi normo za svetovno prvenstvo, s sestavljenim lokom seje prvega mesta veselil kadet Jaka Jager
S kolesom okoli sveta
Mnogi se težko odločijo že za krajše potovanje, nekateri pa se na potovanje odpravijo za več let. 31-letni Dejan Glavnik, doma s Polzele, je v soboto s kolesom odšel na pet let dolgo pot okoli sveta.
Pred odhodom je bila v Planetu Tuš tiskovna konferenca, na kateri je Dejan med drugim povedal, da je cilj njegove odprave, da bo kot prvi Slovenec in eden od redkih Zemljanov svet prepotoval s kolesom. Predvidena pot je dolga 130 tisoč kilometrov, dnevni zalogaj pa naj bi znašal 150 kilometrov. Prepotoval bo 70 držav, pot pa ga bo iz Evrope vodila na zahod, čez Severno, Srednjo in Južno Ameriko do Nove Zelandije in Avstralije, čez Oceanijo, Azijo in Afriko,
od koder se bo domov vrnil pozimi leta 2011. Stroški poti bodo po njegovi oceni znašali okrog 60 tisoč evrov. Na potovanju namerava predstavljati našo državo, izdal pa naj bi tudi knjigo Med zemljo in zvezdami.
Iz Celja je pognal pedala proti Polzeli, spremljalo pa ga je približno 25 kolesarjev, med katerimi je bil tudi polzelski župan Ljubo Žnidar. Dejan se je ustavil v Športnem centru na Polzeli, kjer ga je pričakalo več sto Polzelanov in drugih, ki so se skupaj z njegovimi starši poslovili od njega in mu zaželeli srečno pot. Župan mu je izročil zastavo Občine Polzela, v kateri je malteški križ, ki naj bi ga varoval na njegovi poti.	T. T.
Malteški križ na zastavi bo varoval Dejana na poti po svetu
Andreja Izgoršek med prejemanjem medalje
(LK Žalec), z dolgim lokom pa veteran Franc Romih (LK Sokol). Med dobitnike medalj se je z drugim mestom zapisal
Jure Doberšek (LK Sokol), s tretjima mestoma pa Benjamin Skubic in Denis Salobir (oba LK Sokol).	D. Naraglav
Zmagal v Raveni
Luka po tekmi v Italiji
Jahač slovenske državne reprezentance Luka Založnik se tudi letos udeležuje med-
Hopsi drugi
V	prvi B slovenski košarkarski ligi se je končalo prvenstveno tekmovanje. Hopsi s Polzele so tekmovanje zaključili na drugem mestu.
V	predzadnjem krogu so doma proti Litiji zmagali z rezultatom 104 : 94, v zadnjem krogu pa gostovali pri ekipi Olimpija mladi in izgubili z rezultatom 88 : 77. Največ točk na zadnji tekmi v Ljubljani sta za Hopse do-
narodnih turnirjev. Minuli vikend je bil na tridnevnem turnirju v Ravenni v Italiji - Csi Concorso Internacionale, kjer so nastopili jahači iz Nemčije, Avstrije, Italije, Švice, Španije, Slovenije in Madžarske.
Prvi dan je s konjem Ganzer Kerl, last Viktorja Kotnika, med 60 tekmovalci dosegel 3. mesto. Konj, pasme Hanoveranec, je star 11 let. Zadnji dan je na tekmi Grand prix zmagal in z istim konjem dosegel prvo zmago Grand prix med slovenskimi tekmovalci. Luka se namerava udeležiti drugih kvalifikacij za svetovno prvenstvo, ki bodo v Achenu v Nemčiji. Naslednja tekma bo čez 14 dni na Madžarskem. T. T.
segla Sašo Tajnik 22 in Matic Goropevšek 19.
Kljub porazu v zadnjem krogu so osvojili drugo mesto, v kar pred pričetkom tekmovanja niso bili prepričani. Po nekaterih napovedih imajo Hopsi sedaj tudi možnosti v naslednji sezoni igrati v prvi A ligi, če bi se katera od ekip z vrha prve A lige odločila igrati v evropskem pokalu Fiba. V tem primeru ne bi igrala prvega dela v prvi A ligi, kjer bo 12 ekip, zaradi česar bi lahko napredovala tudi drugouvrščena ekipa prve B lige - Hopsi s Polzele. T. T.
Golf v preboldskem hotelu
V sodelovanju z GK 2000 Žalec, Garnim šport hotelom Prebold in podjetjem Galileo iz Celja je minuli mesec v prostorih preboldskega hotela začelo delovati posebno va-dišče za igranje golfa, ki ga je financiralo podjetje Galileo in je del njihovega zastopniškega programa za področje Balkana.
»Zelo smo veseli, da nam je uspelo s skupnimi močmi našo ponudbo hotela obogatiti z vadiščem za golf. Ljubitelji tega športa in tudi drugi zainteresirani lahko vadijo svoje udarce ha simulatorju, ki zazna vse napake pri posameznem udarcu in jih slikovno pokaže na ekranu. Računalnik preko projektorja projicira na platno, velikosti 4 X 3 m različna golf igrišča, ki so med najlepšimi v svetu. Poseben računalniški program vodi igralca od enega igralnega polja do drugega
in omogoča igranje štirim igralcem. Poleg tega je mogoče vaditi igro v »patanju«. Sicer pa se vsak udarec avtomatsko registrira in na koncu računalnik igralcu izpiše »score cartico«. Podatke lahko igralci shranijo in primerjajo posamezne igre oziroma spremljajo svoj napredek in morebitne napake. Vsekakor je to velika pridobitev za vadbo golfa in pridobivanje potrebnih znanj na tem področju, zato jo velja s pridom koristiti,« pravi vodja hotela Sebastjan Glušič.
Tovrstni simulator je eden prvih v celjski regiji. Cena vadbene ure je 2.500 tolarjev in to ne glede na število igralcev. Za rezervacijo vadišča lahko pokličete recepcijo hotela na telefon 03/703 40 60. Več o dejavnosti GK 2000 Žalec kluba in možnosti vadbe pa lahko preberete tudi na spletni strani www.gk-2000-zalec.si. Ep
AUTHENTIC ATHLETIC APPAREL
OBLAČILA, OBUTEV IN DODATKI ZA ŠPORTNIKE VSEH GENERACIJ!
Pomladna kolekcija v živih barvah!
Postanite Championov član in izkoristite ugodnosti! Ne zamudite majskega nagradnega žrebanja!
Trgovina Champion, Mercator center, Celjska 7, Žalec, tel.: 03/713 35 00. Od ponedeljka do petka od 9. do 20, ure, sobota od 9. do 15. ure.
Pisma bralcev
Javno vprašanje
Javno vprašanje je namenjeno vodstvu dekanijske Karitas Petrovče. Letos je za potrebe Karitasa na voljo več kot 6 milijonov tolarjev. Ljudje me prosijo, naj posredujem, da bi dobili enkratno pomoč za plačilo položnic, tako kot prejšnja leta. Za prehrambene artikle se porabi približno 2.800.000 SIT. Za kaj bo porabljen preostali denar?
Hvala za odgovor.
Pa še specifikacija prejemkov v letu 2005 (v SIT): Občina Žalec - prispevek iz proračuna in donatorstvo 1.872.252, donatorstvo 1.449.000, koncert - vstopnina 1.271.921, srečelov 312.200, posamezni darovalci 108.400, prostovoljni prispevki ob prazniku gasil-
cev 50.000, obresti 43.251, blokec za Miklavža 2.500, nabiralnik v cerkvi 12.800, nedeljski prostovoljni prispevki Karitas - Župnija Petrovče 25.000.
Specifikacija izdatkov v letu 2005 (v SIT): za prehrambene artikle 2.710.448, pomoč pri plačilu položnic 1.236.094, miklavževanje 749.440, dokumentirani stroški v zvezi s koncertom 167.421, pomoč pri nakupu opreme za novorojenčka 50.000, pomoč družini - gasilci 50.000, pomoč poplav-ljencu 50.000, premog za krajanko 34.500, bančna provizija 24.487, cestnina (prevoz hrane iz Italije) 10.000, stroški Karitas (ogrevanje, elektrika) 43.203.
Za pomoč pri plačilu položnic smo porabili tudi devizna sredstva: 1.341 CHF in 1.300 EUR.
I. Č., bivša blagajničarka
Zagotovo rekorder
Tilen Natele je učenec 7. b-razreda devetletke na OŠ Prebold, doma v Dolenji vasi. Kar nekaj dni v marcu je preživel ob zbiranju starega papirja s pomočjo samokolnice.
Tilen je zagotovo eden od rekorderjev v zbiranju starega papirja. Papir zbira v Dolenji vasi in v okolici, samo v marcu pa je sam zbral 600 kilogramov. To pa ni njegova edina odlika, saj ga sosedje radi pohvalijo, da jim rad priskoči na pomoč. Mladenič za vzor, torej.	K. R.
S
Rt PUM MA S CMNIjA MJNlSTtJiVO ZA ÒWXK'IN PROSTO«
Evropski
Socialni
Sklad
UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
ioùl	tjudč
UPI-LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
Ob pomoči sredstev Phare in sredstev iz Evropskega socialnega sklada izvajamo naslednje projekte:
PHARE 2003
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE »ZNANJE-KLJUČ DO USPEŠNEGA PODJETJA«
Namen projekta je izboljšati kakovost človeških virov (jezikovne kompetence, računalniško znanje, komunikacijske spretnosti), in sicer srednjega in vodstvenega kadra v malih in srednje velikih podjetjih v Savinjski regiji. Projekt traja od maja 2005 do julija 2006.
V	projekt smo vključili PREKO 200 MALIH IN SREDNJIH PODJETIJ v Savinjski regiji in njihovim zaposlenim omogočili BREZPLAČNO UDELEŽBO v različnih izobraževalnih modulih: JEZIKOVNEM (nem. in ang. jezik), RAČUNALNIŠKEM, MODULIH POSLOVNA RETORIKA IN OSEBNOSTNA RAST.
V	projektu sodelujemo:
PRIJAVITELJ:
UPI-LUDSKA UNIVERZA ŽALEC PARTNERJI:
LJUDSKA UNIVERZA CELJE LJUDSKA UNIVERZA ROGAŠKA SLATINA AZ-LJUDSKA UNIVERZA VELENJE RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA
RAZVOJNA AGENCIJA SOTLA
PHARE 2003
IZBOLJŠANJE RAČ. PISMENOSTI BREZPOSELNIH OSEB
»Z RAČUNALNIKOM DO NOVIH PRILOŽNOSTI«
Namen projekta »Z računalnikom do novih priložnosti« je povečati usposobljenost, zmogljivost in računalniška znanja razpoložljivih človeških virov, tj. brezposelnih oseb na področju OS Zavoda RS za zaposlovanje Celje in Velenje. Projekt traja od decembra 2005 do oktobra 2006.
V	projekt smo dosedaj vključili PREKO 450 ISKALCEV ZAPOSLITVE, ki so se vključili v BREZPLAČNO RAČUNALNIŠKO USPOSABLJANJE. Vsako usposabljanje bodo udeleženci zaključili bodisi z javno veljavnim izpitom RAČUNALNIŠKA PISMENOST ZA ODRASLE bodisi z ZAČETNIM oziroma KONČNIM ECDL SPRIČEVALOM.
V	projektu sodelujemo:
PRIJAVITELJ:
UPI-LUDSKA UNIVERZA ŽALEC
PARTNERJI:
ŠOLSKI CENTER CELJE LJUDSKA UNIVERZA CELJE LJUDSKA UNIVERZA ROGAŠKA SLATINA LJUDSKA UNIVERZA ŠENTJUR AZ-LJUDSKA UNIVERZA VELENJE
UKREP ESS 2.3 »VSEŽIVLJENJSKO UČENJE«
»CENTER VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA SAVINJSKE«
Namen projekta je vzpostaviti vstopne točke v Žalcu, Celju in Šmarju pri Jelšah, v okviru katerih bo vsem prebivalcem Savinjske regije, predvsem ženskam in osebam z nedokončanim šolanjem, zagotovljeno kakovostno informiranje in svetovanje za potrebe izobraževanja in izbire poklicne poti ter dostop do novih oblik učenja. Projekt traja od septembra 2005 do marca 2008.
V	projekt bomo vključili več kot 1.700 oseb, ki jim bodo omenjene storitve na voljo BREZPLAČNO. Razvili in ponudili bomo nove možnosti za učenje (e-gradiva) ter k sodelovanju v mreži povabili nove partnerje, s čimer bomo zagotovili dolgoročnejše delovanje Centra VŽU.
V	projektu sodelujemo:
PRIJAVITELJ:
UPI-LUDSKA UNIVERZA ŽALEC PARTNERJI:
LJUDSKA UNIVERZA CELJE LJUDSKA UNIVERZA ROGAŠKA SLATINA MEDOBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC
RACIO, DRUŽBA ZA RAZVOJ ČLOVEŠKEGA KAPITALA, D.O.O.
ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE, OS CELJE
ŽALSKE LEKARNE SVETUJEJO
SAMOOSKRBA MANJŠIH POŠKODB IN OPEKLIN
Veliko ljudi redno prihaja v lekarno po nasvet ali pomoč pri oskrbi manjših poškodb, zlasti ureznin, odrgnin, vbodnin in opeklin.
Vrsta uporabljenih zdravil in medicinskih pripomočkov za oskrbo ran se je v zadnjem desetletju korenito spremenila. V sodobni klinični praksi so nedvoumno dokazane in sprejete prednosti vlažnega okolja za celjenje ran.
Antiseptiki (alkoholi, vodikov peroksid, klorheksidin ...) se že tradicionalno uporabljajo za preprečevanje in zdravljenje okužb nepoškodovane kože in odprtih ran. Učinkovitost antiseptikov na nepoškodovani koži je podprta s številnimi raziskavami in splošno sprejeta v klinični praksi. Uporaba antiseptikov pri odprtih ranah pa se opušča. Antiseptiki namreč delujejo citotok-sično ne samo na bakterije in druge organizme, temveč tudi na posamezne človeške celice, ki sodelujejo v procesu celjenja rane (fibroblasti, keratinociti in leukociti). Uporaba 3-odstotne raztopine vodikovega peroksida ima pri izpiranju ran že dolgoletno tradicijo. Vodikov peroksid ne vpliva negativno na celjenje rane, je pa neučinkovit na spore in pri zmanjševanju števila koloniziranih bakterij. Trenutno večina mednarodnih priporočil svetuje izključno fiziološko raztopino za čiščenje ran. Na rano ne nanašamo več antibiotičnih mazil, saj je pri okuženih ranah zaradi prisotnosti mrtvine in izločkov (gnoj) uporaba antibiotikov povsem neučinkovita in nekoristna. Izjeme so le manjše površinske rane. Učinkovitost in varnost različnih mazil, ki vsebujejo izvlečke ognjiča, kamilice, alojo, med, propolis, pri oskrbi rane nista podprti s kliničnimi raziskavami. Uporaba omenjenih izdelkov je primerna le za manjše površinske rane, ki ne segajo pod povrhnjico. Mazila, narejena na podlagi ogljikovodikov in lipogelov (vazelin, lanolin), niso primerna za aplikacijo na rane. Na površini rane naredijo namreč film, nepropusten za izmenjavo plinov (vodne pare, kisika ...), povzročajo pregrevanje rane, iz rane se težko odstranijo, vprašljiva pa je tudi njihova bakterijska kontaminacija (stopnja čistosti oz. sterilnosti).
Oskrba rane s klasičnimi obvezilnimi materiali (gaza) se postopoma opušča. Gaza se na rani hitro posuši, novonastalo tkivo se vrašča v nitke gaze in se pri prevezah poškoduje, ostanki nitk v gazi zavirajo proces celjenja, velika je prepustnost izločkov, plinov, bakterij in zato možnost nadaljnje okužbe. Gazo danes nadomeščajo obloge iz ne-tkanih materialov (viskoza/poliester). Take obloge se z rano ne sprimejo.
Za samooskrbo so primerne manjše akutne rane brez znakov okužbe: urez-
nine, vbodnine, odrgnine, opekline (1. stopnje in manjše opekline 2. stopnje), kirurške rane (po odpustu v domačo oskrbo).
Priporočena oskrba manjših poškodb:
-	rano dobro izperemo pod tekočo vodo (izogibamo se uporabi mila, ker vsebuje cel kup dodatkov, ki so toksični)
-	odstraniti moramo vse vidne tujke
-	na odrgnino nanesemo hidrogel (brez dodatkov)
-	rano pokrijemo s polpropustnim prozornim filmom z blazinico
-	pri krvavitvi je potrebno stiskanje (do 15 min)
-	oblogo zamenjamo najkasneje po 3 dneh
Tudi navadna odrgnina je lahko kontaminirana z bacili tetanusa, zato preverite, kdaj ste bili nazadnje cepljeni proti tetanusu.
Včasih so zagovarjali, da naj bodo rane nepokrite - naredile so se kraste, ki so prepuščale bakterije in vodo; izsušena rana se je težje obnovila. Sodobne obloge za rane pa vzdržujejo vlažno okolje, omogočajo izmenjavo plinov, hkrati pa ščitijo pred sekundarno infekcijo. Tako vodoodporni obliž tudi ni primeren za prekrivanje ran, ker ne prepušča plinov.
Priporočena oskrba opeklin:
-	opeklino hladimo pod mrzlo tekočo vodo (ne uporabljamo ledu!), dokler ne mine bolečina oz. približno 15 minut
-	na opeklino 1. stopnje lahko nanesemo pripravek, ki vsebuje lokalni anestetik, antihistaminik, predvsem pa deluje hidratantno (izogibamo se podlagi v/o), po potrebi pokrijemo z netkano oblogo; v kolikor uporabimo prozorni polprepustni film, uporaba topikalnih pripravkov ni priporočljiva - izjema je hidrogel
-	na povrhnjo opeklino 2. stopnje nanesemo hidrogel in prekrijemo s prozornim polpropustnim filmom z ali brez blazinice; mehurjev ne prediramo!
-	oblogo zamenjamo najkasneje po 3 dneh
-	analgetik
Takoj se morate napotiti k zdravniku v primeru ugriza, vreznine, večje od 5 cm, opeklin, večjih od 10 cm2, rane, v kateri so vidni tujki tudi po čiščenju, če rane krvavijo tudi po neposrednem stiskanju nad 15 minut in če so prisotni znaki okužbe. K zdravniku se odpravite tudi v primeru manjših opeklin, če ni izboljšanja v 7 dneh, pri opeklinah pri otrocih pod 2 leti in pri opeklinah na nogah, obrazu in genitalijah.
Želim vam čim manj poškodb in opeklin.
Tanja Ramšak, mag. farm.
MLADOST V STAROSTI
Moje srečanje s starimi ljudmi
Že 16 let sem povezana s skupinami starih za kakovostno starost. Pred pričetkom dela nisem dosti razmišljala o starosti in staranju. V mestu, na ulici smo šli drug mimo drugega le s prijaznim pozdravom, nasmehom. Imela sem občutek, da starejšim nimam kaj dati. V njihovi družbi sem se počutila nelagodno, odveč. Nisem se znala vživeti v položaj teh ljudi, čeprav sem slutila ogromno modrosti in znanja, ki ga imajo. Prebrala sem veliko geron-tološke literature, ki mi je bila na razpolago, in se izobraževala tudi v Društvu terapevtov za alkoholizem in druge odvisnosti in pomoč ljudem v stiski, ki ga vodi dr. J. Rugelj, na Inštitutu Antona Trstenjaka, ki ga vodi dr. J. Ramovš.
Danes, po 16. letih delovanja v skupinah za kakovostno starost, ko sem postala tudi supervizorica na tem področju, se počutim z vsakim starim, starejšim človekom prijetno, drug drugemu znamo prisluhniti, se razveseliti, deliti izkušnje, znanje. Tako kot mladi, polni razigranosti, ki jo širijo v okolico, so stari s svojo
treznostjo, izkušenostjo nujni povezovalni element v sožitju vseh treh generacij.
Kaj je mladost?
Mladost ni življenjsko odboje, ampak naravnanost. Ni stvar rožnatih lic, rdečih ustnic in gibčnih nog, ampak volje, domišljijskega bogastva in silnih čustev. Je svežina globokih življenjskih virov.
Nihče se ne postara samo zaradi števila let. Staramo se z opuščanjem svojih vzorov. Leta lahko nagubajo kožo, opuščanje navdušenosti pa guba dušo. Skrbi starih in nezaupanje vase upognejo srce in preusmerijo duha v prah. Naj smo stari šestdeset ali šestnajst let, je srce tisto, ki izvablja čudežno nezmotljivo otroško pričakovanje tega, kar pride, in veselje v življenjski igri.
V središču vašega in mojega srca je radijska postaja: vse dokler sprejemamo sporočila o lepem, dobrem in upanje, vedrost, pogum in moči od ljudi in neskončnega, smo mladi.
Modrost je nagrada dolgega življenja. In zakaj, se sprašuje Chopra, ne bi živeli dolgo, kolikor je mogoče?
Že danes vemo, kaj je treba storiti za zdravje in zakaj ne bi tega počeli tudi jutri? Zakaj ne bi starosti spremenili iz nečesa grozečega v nekaj, po čemer hlepimo?
Verdi je napisal eno izmed svojih najboljših oper, Falstaffo, ko je imel 80 let, Alexander von Humboldt je dopolnil svoje največje delo, Kozmos, ko je bil star 89 let, katedralo sv. Petra v Rimu je ustvaril Michelangelo v devetdesetem desetletju svojega življenja.
Bolj kot preprečevanje staranja je pomembno to, da iz svojega življenja kaj ustvarimo. Najbolj smiselno življenje je tisto, ki stremi za tem, da bi do popolnosti izkoristili vse možnosti. Chapra poudarja, da je temeljni vzrok odrinjenosti starega človeka na rob, na dno vrednostne lestvice, proč od glavnega toka življenja to, kar nima pozitivnega ideala o življenjskem obdobju, v katerem se nahaja.
Pesem, ki nagovarja vas, nas
Pesem, ki so jo našli v zapuščini stare zmedene ženice v nekem domu za stare na Irskem, ponazarja razumevanje starosti, ki je temelj razumevanja starosti in sožitja med generacijami. Naj se širi med vse tri generacije z željo, da io ponotranjimo.
KAJ VIDITE, SESTRA?
KAJ VIDITE, SESTRA, KAJ VIDITE?
KAJ MISLITE, KO ME GLEDATE? NESPRETNA IN NERODNA ŽENA,
ŽE STARA, BREZ MOČI,
NE SLIŠI DOBRO IN SLABIH JE OČI.
DROBI VSO HRANO IN ODGOVARJA,
NE UBOGA NAVODIL IN SE PO MALEM ZANEMARJA.
NE ZMENI SE ZA SPOROČENE JI NOVICE,
VSAK DAN IZGUBLJA ČEVELJ ALI NOGAVICE.
PUSTI, DA SE JO KOPA, ČEŠE, DA NA STRAN
IN SREČNA JE ZAVSAK MINULI DAN.
JE TO, KAR MISLITE IN SE VAM ZDI?
ČE JE TAKO, ODPRITE OČI.
TO, KAR MOJA JE PODBA V VAS, JE LE PRIVID, AMPAK TO NISEM JAZ.
NAJ VAM POVEM, KDO SEM JAZ, KI TU SEDI
IN SE OBNAŠA, KOT ŽELITE VI.
SEM OTROK, Z BRATI IN SESTRAMI,
IMAM DESET LET IN LEPO MI JE OB MAMI.
DEKLE SEM, STARO ŠESTNAJST LET,
KI SANJA O LJUBEZNI IN SREČI, Z OBLJUBAMI VEČ FANTOV ONESREČI.
KO SEM PETINDVAJSET JIH IMELA,
SEM DOBILA VSE,
KAR SEM ŽELELA: MOŽA, OTROKE, HIŠO SREČNO,
SEM MISLILA, DAVSE JE VEČNO.
PRI ŠTIRIDESETIH LETIH MLADOST JE ŽE BEŽALA,
A MOŽEVA BLIŽINA MI JE POMAGALA.
OB PETDESETIH VNUČKE SEM DOBILA
IN SPET SEM SE IGRATI NAUČILA.
A IZGUBILA SEM MOŽA, BODOČNOSTI BOJIM SE ČRNE, KAKO NAENKRAT VSE SE OBRNE.
MLADI MORAJO ŽIVETI ZASE, JAZ PA MISLIM NA NEKDANJE ČASE
IN NA LJUBEZEN, KI SEM JO POZNALA.
SEDAJ SEM STARA ŽENA, SPREMEMBE SO KOT KRUTA MORA,
SAJ V VAŠIH SEM OČEH ŽE MALO NORA,
TELO SE GUBA, VEDNO BOLJ SE SKLANJA,
KJE LAHKOTNOST JE NEKDANJA?
KJER SRCE BILO JE, ZDAJ JE SKALA.
A V TEJ LUPINI JE ŠE DEKLICA OSTALA
IN VČASIH ŽALOSTNA MI DUŠA ZADRHTI,
SPOMINJAM SREČE SE IN TEŽKIH DNI.
ŠE ENKRAT LJUBIM IN ŽIVIM IN MISLIM NA NEKDANJE ČASE, KAKO SMO JIH LEPO ŽIVELI, KAKO PREHITRO SO NAM ODLETELI.
VEM, DA ZAME SPREMEMBE VEČ NE BO NOBENE,
A DOPRITE, SESTRA, OČI,
NE GLEJTE NORE STAREK, GLEJTE MENE!
Prevedla Majda Šlajmer - Japelj Zapisala: mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del.
V spomin na generala Maistra
Udeleženci obiska v vojašnici s predsednico društva DPM Braslovče Blanko Nerad in ravnateljem šole Emilom Ribičem
Društvo prijateljev mladine Braslovče je 40 učenk in učencev Osnovne šole Braslovče odpeljalo v Maribor na ogled vojašnice ge-
nerala Rudolfa Maistra. Ob 132-letnici tega velikega Slovenca so namreč v vojašnici pripravili dan odprtih vrat.
Borut Vitek iz službe za odnose z javnostmi je povedal, da so obiskovalcem v tamkajšnji generalovi spominski sobi predstavili življenje in delo Rudolfa Maistra, pripravili pa so jim tudi ogled oborožitve in tehnike 72. brigade ter Slovenske vojske. Predsednica Društva prijateljev mladine Braslovče Blanka Nerad je povedala, da so na ta izlet popeljali učence, ki sodelujejo pri izvedbi različnih kulturnih programov v občini, z njimi so odšli tudi učenci, ki dosegajo odlične rezultate na raznih tekmovanjih. Društvo je ogled organiziralo s pomočjo sredstev Ministrstva za obrambo in vojašnice generala Maistra.
T. Tavčar
ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Tel.: 03 71212 50. E-pošta: zkst.zalec@siol.net
rozpnimo jcidici
PETEK, 26. MAJ, OB 16.URI MALI MUNDIAL
NOGOMETNI TURNIRJI ZA OSNOVNOŠOLCE
1. NOGOMETNI TURNIR Petrovče - letnik 93 in mlajši Žalec - letnik 91 in mlajši
Kotni brusilnik G 13 SD,
visoka moč, lahko kovinsko ohišje, hlajenje motorja, konstantna	.
elektronika, stalna regulacija	J
števila vrtljajev, nizka stopnja
hrupa, zaščita proti	4
prahu
Akcija velja od 20.4 do
3. 5. 2006
620sir
2,59 EUR
Valentin tekoče gnojilo
za balkonske rože 11 RAZEN V SAM STRANJE
4,15 EUR
Jubin emajl, 0,75 prekrivna barva za les in kovino
1.390sw
5,80 EUR
Talne ploščice
Terra ali Opoca 30,6 cm x 30,6 cm RAZEN V SAM STRANJE
711st
2.97 EUR
Stiropor EPS 70
5 cm
1.78 EUR
Stiropor EPS 70
3	cm
VSE NA ENEM MESTU ZA VAS DOM
■STO»
SAM d.O.O. Domžale. Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje
PC Jarše. Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel: 01/ 729 88 00 PC Latkova vas. Latkova vas 84, 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 PE Nazarje. Lesarska 26, 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60 PE Stranje. Zg. Stranje la. 1242 Stahovica, tel: 01/ 729 62 82 PE Trbovlje. Bevško 3a, 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 561 47 80
www.sam.si
Harry Potter v Marija Reki
Taborniki čete Gozdovi Žvajge so že tretje leto zapored pripravili tridnevno druženje v planinskem domu v Marija Reki. Srečanja se je udeležilo rekordno število udeležencev. Rdeča nit letošnjega druženja je bil čarovniški junak Harry Potter.
Udeleženci so se v Dom pod Reško planino odpravili z nogometnega igrišča v Marija Reki. Že na poti so jih čakale naloge o čarovniškem svetu oziroma vprašanja, kako dobro poznajo junaka Harrya Potter-ja, njegovo druščino in bitja, ki se sprehajajo v magičnih knjigah. Pravi čarovniški svet junaka Harrya pa je zaživel v večernih urah z ognjenim kelihom in pestrim dogajanjem. Dan so zaključili pozno v noč.
Sobota dopoldan je postregla z drugim delom čarovniškega turnirja knjižnega junaka
Potterja. S posebnimi čevlji so hodili po živem blatu, z lokom so poskušali zadeti strašnega zmaja, plezati po pajkovi mreži, se sprehajali po labirintu, na koncu pa izdelali čarovniško metlo in se z njo pripeljali do cilja. Tretji del turnirja so zaradi vetra prestavili na večer, po kosilu so se podali na daljši pohod, ki se je ob koncu spre-
vrgel v pravo vojno s snežnimi kepami. Zvečer je bila prava čarovniška zabava in izbor miss čarovnic, pester pa je bil tudi izbor vseh vrst čarovnij in vragolij, ki so jih pripravili taborniški medvedki in čebelice.
Za odlično hrano in gostoljubje sta poskrbela oskrbnika Ivanka in Stanko Pišek. Zahvala za prijetno druženje velja vodnikom Tjaši, Maruši, Janu, Mateju, Tilnu in Jaki ter sponzorjem, ki so jim pomagali pri organizaciji.	D. N.
Udeleženci letošnjega druženja v Marija Reki
Spoznavali Pozdrav pomladi v Taboru smo ultrazvok ----------------------------
H ginekologinji, ge. Ireni Govc Četina, smo šli 3. šolsko uro. Lepo nas je sprejela, saj je zelo prijazna ženska, ki nam je pokazala napravo, ki oddaja ultrazvoke. Bil sem prostovoljec. Bilo je zelo dobro, kajti brezplačno sem videl svoje telo. Na srečo nisem bil noseč in z mojem telesom je vse dobro in sem zdrav. Ginekologinja je bila zelo prijazna in je dobro predstavila celotno delovanje naprave. Najbolj sem si zapomnil, ko sem na napravi videl svoje srce, kako mi bije. Kmalu po tem smo se za-hvalih in odšli proti šoli.
Benjamin Herman, 9. a OŠ Šempeter
Telefon: 03/712 12 80
V torek, 4. aprila, smo v Vrtcu Tabor pripravili prireditev z naslovom Pozdrav pomladi. Medse smo povabili vse mamice in atije, babice in dedke, da pridejo pogledat, kaj so zanje pripravili najmlajši in seveda malo večji otroci iz našega vrtca. K sodelovanju smo povabili tudi otroke z OŠ Vransko-Tabor, ki so se z veseljem odzvali povabilu in
nam priskočili na pomoč. Pesem in ples, ki sta polnila srca zadovoljnih staršev, sta prišla do vrelišča, ko smo vse zbrane povabili, da skupaj z nami zaplešejo Hudo mravljico.
V Domu krajanov Tabor je odmevalo, v marsikaterem srcu pa je bo ob misli na pogumne nastopajoče odmevalo še dolgo za tem.
Klavdija Konečnik
Petrolovi pogoji postavitve plinohrama ter nakupa in dobave plina so še posebej ugodni. Več intormacij na telefonski številki 080 22 66 in na spletni strani www.petrol.si
RUN
EVROPSKE KAKOVOSTI
080 22 66
90 let Marije Travner
Marija Travner z obiskovalci
Življenje s krajem in za kraj
Rado Lipovšek s predsednikom KS Marjanom Knezom in Antonom Javornikom
Pred dnevi jev Letušu praznovala 90. rojstni dan Marija Travner. Ob visokem jubi-
Zakorakali smo v pomlad, za večino ljudi najlepši letni čas, ko se prebuja novo življenje, ko vse zeleni in cveti. Pomlad prinaša tudi optimizem, upanje v lepše življenje, ljubezen, predvsem pa je to čas, ko se s sprehodi po gozdovih in parkih naužijemo svežega zraka in prijetnih vonjev cvetočih dreves, grmovnic in cvetja. Štefanija Kos - Zidar s Ponikve pri Žalcu se s cvetjem, zelenjem, grmovnicami ukvarja vsak dan.
Notranjost in zunanjost njene hiše v Studencih obdajata zelenje in cvetje. Na svojem domu živi s svojima 13- in 16-letnima hčerama Karmen in Neli, ki sta izvrstni glasbenici. Igrata citre in klavir, Neli pa tudi orgle na glasbeni gimnaziji v Celju.
Štefanija Kos - Zidar je učiteljica praktičnega pouka na Vrtnarski šoli v Celju, tudi vodja praktičnega pouka in skrbi za predstavitev poklicev na tej šoli. »Odraščala sem v kar številni družini na Ponikvi, kjer so mi starši dali tisto prvo ljubezen in odnos do narave. Spoznala sem, kaj pomeni pomlad, ko za-cvetejo prve cvetlice, ko se odprejo češnjevi cvetovi in se vse odene v raznobarvne cvetove in zelenje, prav tako pa tudi kaj pomeni jesen, ko pobiramo sadove narave. Ljubezen do narave me je tudi pripeljala na mojo poklicno pot,« pravi Štefanija, ki je v Ljubljani študirala agronomijo, pred dvema letoma pa je diplomirala iz hortikulture.
leju so jo obiskali predstavniki upokojencev, Krajevne organizacije Rdečega križa
»Tako kot človek, ki veruje, tudi jaz verujem v tisto življenje, ki ga izražajo cvetovi. Ko sem utrujena, se ne uležem pod odejo, ne spijem kave, ne pokadim cigarete, ampak objamem s pogledom vse rastline, ki jih imam v stanovanju, in če se le da, grem tudi ven na vrt, v naravo in vsak dan lahko pri isti rastlini tudi desetkrat kaj novega opazim. To je tisti čar narave, ki mi da moč in me osrečuje. Pomlad je zame najlepši letni čas, vse se prebuja, rojeva, vse je v popku in nekem velikem pričakovanju, kaj se bo iz tega popka razcvetelo. Če se iz zametka neke družine ustvari prava družina, je to zelo veliko. Podobno je, če si iz cvetov, ki jih nabereš na sprehodu, na vrtu ali kupiš v cvetličarni, sam ustvariš šopek ali nek drug cvetlični aranžma. V tem predprazničnem času nam je uspelo iz cvetja in zelenja ustvariti veliko lepih butar, za katere sem prepričana, da so vsem ljudem, ki so jih bili
in Krajevne skupnosti Letuš Viktor Zorec, Marija Jager in Mojca Marovt.
Slavljenki so izročili darilo in šopek rož ter ji zaželeli zdravja. Marija je že kar nekaj časa zaradi bolezni priklenjena na posteljo, zanjo pa skrbi vnuk Vlado z ženo Danico.
Jubilantka se je rodila v Letušu v družini petih otrok. Vse življenje je pridno delala, nazadnje, pred upokojitvijo, pa je bila zaposlena kot snažilka na Podružnični osnovni šoli Letuš. Po upokojitvi je bila delovna v Krajevni organizaciji Rdečega križa in pri Društvu upokojencev. Zdaj, ko je bolezen načela njeno zdravje, ji je v največjo tolažbo in zadoščenje to, da lahko jesen svojega življenja preživlja v krogu svojih najdražjih, ki jo obdajajo s skrbnostjo in ljubeznijo.	T. Tavčar
deležni, naredile veliko pomlad v njihovem stanovanju, predvsem pa v njihovem srcu.«
Štefanija je pred prazniki, zlasti velikonočnimi in božičnimi, precej zasedena, saj sodeluje na raznih ustvarjalnih delavnicah. Med letom pa pripravlja predavanja v zvezi s cvetjem, okrasnimi grmički, sajenjem.
»Ker je to moj poklic, predvsem pa me to veseli, se rada odzovem na tovrstna povabila. Pravzaprav ima vsak letni čas svoj čar, ki se ga lahko popestrimo. Če so okrog tebe zbrani ljudje, ki jih zanima delo z rastlinami in vsem tistim, kar nas povezuje z naravo, potem smo prava druščina. Meni je pravzaprav vseeno, ali sodeluje v delavnici malo ali veliko ljudi. Pomembneje je, da so tisti, ki so prišli, veseli in zadovoljni in če sem jim dala delček svojega znanja in spretnosti, je moj namen dosežen,« pravi Štefanija.
»Zelo veliko lahko naredimo zase že, če se odločimo za kak krožek, za obisk kakšne delavnice, predavanja, kar nam bo pomagalo doživeti prijetne urice v družbi, hkrati pa nam dalo veselje za urejanje svoje hiše, balkona, stanovanja. Če nič drugega, je pomembno, da ima človek svoj kotiček z rastlinami, s katerimi se lahko pogovarja in veseli. Vsak letni čas so te rastline druge oblike, drugih cvetov, s čimer nas pritegnejo in preusmerijo naše misli od tistega, kar nas bremeni, k tistemu, kar nas razbremeni. «	D. N.
Rado Lipovšek iz Levca je ob svojem 80-letnem življenjskem jubileju postal častni krajan Levca. Predstavniki krajevne skupnosti na čelu s predsednikom Marjanom Knezom, njegovi prijatelji in mnogi drugi so mu prav na dan njegovega praznika pripravili prijetno prireditev. Njegova življenjska pot je močno zaznamovala tudi življenje kraja.
Rado Lipovšek je že zelo mlad ustanovil gledališko sekcijo in pevski zbor, v katerem je tudi sam prepeval. Ker ni bilo prostora za izvajanje teh dejavnosti, je bil pobudnik in kot predsednik gradbenega odbora tudi gonilna sila za povečanje starega doma. Temu so sledili temelji za postavitev montažnega vrtca, gasilske garaže in še marsikaj. Radi, kot ga kličejo prijatelji, ni nikjer manjkal, ampak je bil s svojimi pridnimi rokami in nasveti glavni motor uresničevanja zastavljenih ciljev. Vedno poln energije in delovnega zanosa je bil pobudnik in nosilec dejavnosti na mno-
Jubilej zlate poroke, 50 let zakonske zveze, sta v soboto praznovala 75-letni Miro in 70-letna Ivanka Petrove iz Zabukovice. Cerkveno poroko je v Grižah opravil župnik Jože Planinc. Civilna poroka,
Ob mednarodnem dnevu Zemlje je bil posebne pozornosti deležen ribnik Vrbje. Društvo varuhov okolja Radoživ je v žalski knjižnic pripravilo razstavo fotografij ribnika in njegovih »prebivalcev«, v okviru projekta Phare 2003 Ekološko turistična obogatitev ribnika Vrbje pa so minulo soboto ob ribniku postavili 30 gnezdilnic.
Pred leti so v žalski knjižnici že pripravili razstavo fotografij z motivi ribnika Vrbje. Njihov avtor je bil Miran Orožim. Tokrat so na ogled fotografije samostojnega raziskovalca ornitologa Milana Vogrina, ki se s pre-
gili področjih društvenega in družabnega življenja. Starejši krajani se radi spominjajo njegovih gledaliških iger, prešernega petja v zboru ali v družbi s prijatelji in po vsakem uspešno opravljenem delu ter neutrudnega dela med gasilci. Imajo ga tudi za velikega dobrotnika, ki je kot iskren sosed in prijatelj razumel njihove želje in stiske in jim kot spreten graditelj kljub obilici dela v službi in na
ki jo je opravil načelnik žalske upravne enote Marjan Žohar s pomočjo matičarja Henrika Krajnca, je bila pri Lovskem domu na Gozdniku, kjer sta se spoznala.
Ivanka se je namreč skupaj z
učevanjem ribnika oziroma njegove flore in favne ukvarja že več kot deset let in tudi po strokovni plati sodeluje v omenjenem pharovem projektu.
svoji domačiji pomagal pri izgradnji njihovih domov.
Vse to in še mnogo več bi lahko zapisali o Radu Lipovšku, ki je bil zelo presenečen nad tem, kar so mu ob njegovi 80-letnici pripravili v kraju, saj tolikšne pozornosti ni pričakoval. Vse, kar je naredil in počel v dobrobit kraja, je delal z veseljem in v svoji skromnosti brez pričakovanja »medalj«.	D. Naraglav
veliko družino s Pohorja preselila na sosednjo kmetijo, med družinama so bili od vsega začetka dobri sosedski odnosi. Miro in Ivanka sta se zaljubila in poročila. Po poroki sta šla na svoje v skromno stanovanje v Zabukovici. Z veliko truda in odrekanj sta si zgradila nov dom, kjer živita še danes. Mnogo lepega sta doživela skupaj s svojima otrokoma, hčerjo Nado in sinom Mirom, vmes pa je bilo tudi veliko bridkega. Čas je tekel, prišla je upokojitev, Ivanka jo je dočakala kot uslužbenka Upravne enote v Žalcu, Miro pa v Minervi.
Jesen življenja jima s svojo ljubeznijo lepšata vnuka Živa in Klemen. Ivanka in Miro sta kot zakonca in starša izpolnila svoje poslanstvo, o čemer sta v nagovoru, polnem ljubezni in hvaležnosti, napisala tudi njuna otroka.	T. Tavčar
Lesene gnezdilnice, ki so jih v soboto postavili ob ribniku, so namenjene drobnim pticam pevkam, velikim kot sinice, poljskim pogorelčkom oziroma vrstam, ki gnezdijo v duplih. Prav število teh vrst ptic upada, ker ob ribniku in Savinji skoraj ni več starih dreves z dupli.	K. R.
KOMPLETNA STREHA
Švedska kvaliteta strokovno svetovanje profesionalna montaža
vse za stene In strehe I • trapez pločevina, ’»	-y**- ■*	'	žlebovi, pribor, okna.
Braslovč© 03*700 05 00, + ogrevanje s
WWW. I i ndc H S ; sekanci, koruza. žito, poleti, itd..
Milan Vogrin
Cvetje - najlepši dar narave
Štefanija Kos v svoji hiši, ki jo bogatita cvetje in zelenje
Gozdnik ju je združil
Načelnik žalske upravne enote Marjan Žohar čestita zlatoporočencema.
Razstava in gnezdilnice
Krave nadzorujejo računalniki
Damjan Cetina v hlevu
Jože Cetina ob napravah za molžo mleka
Mlekarna Celeia je v lanskem letu od 18 kmetijskih zadrug, v katerih je okoli 1450 proizvajalcev mleka, odkupila 83,8 milijonov litrov mleka. Iz Spodnje Savinjske doline je največ mleka oddala kmetija Četinovih iz Spodnjih Grušovelj, in sicer 590.636 litrov mleka, in postala druga največja proizvajalka mleka za Mlekarno Celeia. Če-tinovi pa imajo tudi sicer zelo napredno kmetijo.
»Naša kmetija je prvenstveno usmerjena v živinorejo, kar pomeni, da se izključno ukvarja z rejo krav mlekaric in proizvodnjo mleka. V hlevu imamo trenutno 70 krav mlekaric in približno toliko glav mlade živine. Dnevno namolzemo približno 17001 mleka, ki ga preko KZ Šempeter prodamo Mlekarni Celeia. Obdelujemo okrog 43 hektarjev zemlje, od tega 18 hektarjev lastne, ostalo pa imamo v najemu. Pridelujemo v glavnem krmo za govedo. Dve tretjini zemljišč predstavljajo
travniki, eno tretjino so njive, na katerih je glavna kultura koruza za silažo,« je na kratko predstavil kmetijo gospodar, inženir kmetijstva in živinoreje Damjan Če-tina. Na kmetiji se že od nekdaj ukvarjajo s proizvodnjo mleka, z intenzivno mlečno proizvodnjo pa se ukvarjajo od leta 1997, ko so postavili nov hlev. Kmetija je bila pred časom tudi hmeljarsko usmerjena, imeli pa so tudi nekaj bikov pitancev.
Pri Četinovih imajo sistem proste reje krav mlekaric, kar pomeni, da se krave prosto gibljejo po hlevu, molzejo pa se v posebnem prostoru ob hlevu, v katerega vstopajo druga za drugo skozi posebna vrata in v tisti boks v molzišču, ki je prazen. »Hkrati je lahko v molzišču pet krav, v eni uri se povprečno zvrsti trideset krav. Molža traja približno dve uri. Molzemo dvakrat na dan, zjutraj in zvečer. Vsaka krava ima na nogi responder, po katerem računalnik prepozna kravo v molzišču in zapiše koli-
čino namolzenega mleka. Preko čipa zazna računalnik tudi kravo v krmilnem avtomatu in ji dozira potrebno količino močne krme. S pomočjo čipa in računalnika pa spremljamo tudi vse ostale parametre o posamezni kravi. Vse je računalniško podprto in vsak trenutek lahko dobim podatek o posamezni kravi, koliko dni je od telitve, koliko dni je breja, kdaj bo telila, kolikšna je njena povprečna mlečnost, koliko časa se povprečno molze, koliko krmil ima dnevno, koliko jih je že pojedla do tiste ure v dnevu itd. Krave krmimo enkrat na dan s posebno prikolico - mešalnim vozom. Prikolica odvzame krmo iz skladišča, zmeša in razdeli v jasli. To je nekakšna enolončnica za krave, zrezana in zmešana, da je krave ne morejo prebirati. Vso ostalo krmo - močno krmilo pa krave dobivajo preko krmilnega aparata. Ko vstopi krava v krmilni
boks, preko čipa računalnik zazna, katera krava je v avtomatu, in ta ji preko dneva dozira toliko krmilnega koncentrata, kot ji ga pripada glede na njeno mlečnost. Ko je pojedla, kar ji pripada, hrane ne dobi več in zato gre iz boksa ter prepusti mesto drugi,« pravi Damjan.
V nadaljevanju najinega pogovora spregovoriva o današnjem položaju kmeta, o odnosu države, prihodnosti, zvestobi mlekarni ... »Naš položaj še zdaleč ni rožnat. Dejstvo je, da moramo v tej dobi kapitalizma vlagati maksimalne napore, da si zagotavljamo svoj obstoj. Za isti denar moramo vedno več delati, kar pa seveda ni samo v kmetijstvu, ampak tudi v drugih gospodarskih panogah. Res pa je, da je v kmetijstvu veliko dejavnikov, na katere nimamo vpliva in zmanjšujejo našo proizvodnjo. Kmetje smo predvsem odvisni od vremena in kmetijske politike, tako na državni kot po vstopu v EU na evropski ravni. Kmetijska politika je naravnana k temu, da so v Evropi presežki hrane in če po-
enostavim, nas plačujejo, da čim manj proizvajamo. Dajejo nam razne subvencije za razno razne stvari z namenom, da čim manj proizvajamo. Po drugi strani pa pokrivajo izgubo, ki jo delamo realno na hektar, če proizvajamo koruzo. Če bi to prodali, naredimo čisto izgubo, če ne bi dobivali tiste subvencije na hektar, ki ti tudi edina ostane od dohodka. Enako je pri mesu. Klavne premije so praktično edini dohodek, ki ti ostane od prodanega pitanca. Tudi pri mleku je situacija vsako leto ostrejša. Cene v Evropi padajo, enako tudi v Sloveniji. Na tej ladji smo tako proizvajalci mleka kot mlekarne, vendar najkrajšo vedno potegne proizvajalec - kmet in na koncu kupec. Vsi ostali si brez truda odtrgajo delež, ki jim zadostuje. Prihodnost je negotova. Pri nas smo si zadali cilj, da se bomo ukvarjali s proizvodnjo mleka in tudi v prihodnje nameravamo to početi. Zaradi vseh investicij, časa in denarja, ki smo ga v to vložili, nam drugega niti ne preostane. Zaradi kvot, ki jih je EU pripisala Sloveniji, posredno s
tem pa tudi nam kmetom, smo količinsko omejeni. Po vstopu Slovenije v EU pa smo se morali v marsičem prilagoditi tudi drugim njihovim zahtevam, tako da kakšnih velikih rezerv za uspešnejše poslovanje ni več. Mogoče so ti le še pri zniževanju stroškov in povečanju mlečnosti pri posamezni kravi. Z drugo besedo doseči čim nižjo lastno ceno mleka in si tako zagotoviti čim večji prihodek kljub padajočim cenam mleka v Evropi. Mogoče bo potrebno razmišljati tudi o dodani vrednosti mleka. Se pravi, da bi v prihodnosti mleko v takšni ali drugačni obliki predelali doma in prodali njegove produkte (sir, skuto ...) bodisi doma ali na trgu. Zaenkrat je zakonodaja na tem področju še precej stroga. Vsekakor pa bo morda kdaj potrebno zagristi tudi v to jabolko,« dodaja Damjan.
Med približno enournim pomenkom je v kuhinji lepo dišalo po pečenih rogljičkih, ki jih je spekla Damjanova žena Darja, ki je tudi aktivna članica Društva podeželskih žena Občine Žalec.	Darko Naraglav
Kljub obilici dela mlada gospodinja Darja poskrbi tudi za dobrote, ob njej otroka Eva in Neža.
Letuš 6 a, Šmartno ob Paki Tel.: 03/89 15 146 Faks: 03/89 15 147 GSM: 041/051 628 528
ZASTOPNIK IN MO
v ♦ pV?Än AJL|J-STj
LESENO STAVBNO POHIŠTVO PO NAROČILU R ARČON I IP, d. o. o.
' POHIŠTVO
4 Vabljeni v naš razstavni salon
P
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, tel.: 712 12
teni šoe
3KGI
Sobota, 6. maj
od 9.30 do 14.00 ure Športni center Žalec
-	Dvigi z balonom
-	Spretnostno rolanje
-	Nastop padalcev LC Maribor z URŠKO ŽOLNIR
-	Test hoje na 2 km in Cooperjev tekaški test na 2,4 km
-	Nordijska hoja
-	Fit liga in aerobika
-	Državno prvenstvo v rokoborbi (Sambo)
-	Preizkusi se v tenisu (proti topu, meritev hitrosti servisa), balinanju, streljanju s puško in nogometu
-	Otroške igrarije
-	Košarka z Udrihi »malo drugače« (turnir trojk)
,i. rrnitT
fazpnim(H
, h ! a n * ŠBprti» prireditve za K	»Ss».
80113111	•	■ vsa. ki radi ..sportale-!
jadro
Za ubrano življenje
V naši dolini delujejo številna društva. Najbolj poznana so kulturna, turistična in športna, med njimi pa je še veliko drugih zelo zanimivih društev. Eno od teh je društvo za ubrano življenje Art Angel, ki bo maja praznovalo 5-letni-co svojega delovanja.
Društvo Art Angel v svojem delovanju preverja rešitve, odgovore, poti za zdravje, dobro počutje in kakovostno življenje. Živijo in delujejo, kolikor dobro zmorejo, pravijo. Predsednik društva je Božidar A. Kolerič, tajnica pa Andreja Novak s Polzele. V svoje vrste vabijo vse, ki potrebujejo spremembe, a se jih hkrati bojijo, ki so v stresu, želijo najti pot, kakršno jim narekuje srce, želijo delovati v dobro in doživljati sebe in okolico v ljubezni in miru. Zagotovo tako pridobijo tudi nova življenjska znanja. S številnimi delovnimi akcijami po vsej Sloveniji svoja prizadevanja za ubrano življenje prenašajo tudi na okolico.
Društvo Art Angel pripravlja vsak torek ob 19.30 v mali dvorani Kulturnega doma Polzela delovno srečanje pranoterapev-tov, vsako prvo sredo v mesecu na Hmeljarski 3 v Žalcu (klub mestne skupnosti) Gong kopel z Dušanom Osojnikom, vsako drugo sredo pa prav tako v Žalcu likovno delavnico z Bo-
židarjem A. Koleričem, v kateri izdelujejo lastne angele ali energijske duhovne portrete.
Vsako tretjo sredo v mesecu so predavanja za terapevte (na-
daljevalne teorije), vsako četrto sredo pav Žalec prihaja terapevt Jože Ulčar. Peta sreda v mesecu (če ima mesec pet sred) je namenjena meditaciji z Andrejo Novak. Društvo ponuja tudi tako imenovane hišne, osebne in poslovne art angele, tečaj pranskega čiščenja za zdravo telo in prostor ter druga praktična predavanja in delavnice, na primer osvobajanje energij s pomočjo lastnega glasu z Niko Vipotnik.
Minulo soboto so člani društva Art Angel pobarvali in energijsko osvežili parkirišče v Šempetru, v soboto, 6. maja, pa bodo na Gori Oljki urejali okolico. Pričeli bodo ob 10. uri, ob 13.30 pa bo prvič na Gori Oljki sprostitev z gongom. Kot poudarja Andreja Novak, je ob-
vezna prijava (031 309 169).
Pomemben datum za društvo je četrtek, 18. maj, ko bodo proslavili 5. rojstni dan društva. Praznovanje bodo pripravili v klubskih prostorih Mestne skupnosti Žalec (Hmeljarska 3), njihov gost pa bo zainteresiranim slikal auro.	K. R.

, Žalec ^
ctdncr
/-"/■k
...
nakupu nad 5.000,- Sit (20,87 EUR) prejmete velik avtomatski dežnik \
april 2006
NAŠA DEDIŠČINA
Petinšestdeset let od ustanovitve OF
Predsednik Območne organizacije ZZB NOB Spodnje Savinjske doline Viljem Petek
Eden največjih praznikov slovenskega naroda je 27. april, dan OF oziroma po novem dan upora slovenskega naroda, ki označuje začetek boja proti okupatorju in njegovi hegemonistični in raznarodovalni politiki. Letos mineva 65 let od zgodovinskega dogodka v Vidmarjevi hiši v Ljubljani, kjer so bili 27. aprila 1941 postavljeni temelji Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s predsednikom Območnega združenja ZZB NOB Spodnje Savinjske doline in predsednikom preboldske borčevske organizacije Viljemom Petkom.
»Zgodovine ni mogoče pomesti pod preprogo, če je ta povezana z usodo nekega naroda, ki ima zgodovinski spomin in zna ceniti dejanja svojih prednikov. Vsi tovrstni poskusi so
že vnaprej obsojeni na neuspeh, čemur smo bili priča tudi v Sloveniji. Osvobodilna fronta in iz nje izhajajoča NOB sta svetli zvezdi v obstoju slovenskega naroda in si zato zaslužita vse spoštovanje in priznanje. Minilo je že 65 let, kar so sile osi s Hitlerjem na čelu nenapovedano napadle kraljevino Jugoslavijo in vkorakale na ozemlje našega naroda. Spomin je še vedno živ in zahvaljujoč zgodovini, čeprav jo nekateri poskušajo pretvarjati, bo najbrž ta čas težkih preizkušenj in številnih žrtev še dolgo ostal v spominu in zavesti slovenskega naroda. Nesporno dejstvo je, da danes ne bi imeli samostojne države, če ne bi bilo OF in NOB. Te zgodovinske resnice ni moč predrugačiti. Po napadu na Jugoslavijo 6. aprila 1941 je kmalu prišlo do podpisa kapitulacije, kralj pa je s svojo družino in nekaterimi člani vlade pobegnil v tujino. Tako kot celotno Jugoslavijo, so si tri okupatorske države (Nemčija, Italija in Madžarska) po Hitlerjevem zarisu meja razdelile tudi slovensko ozemlje, ki je do takrat spadalo v Dravsko banovino. Vsi okupatorji so imeli enake cilje: raznarodovanje, razselitev oziroma uničenje slovenskega naroda. Slovenci smo se tako znašli na razpotju, kaj storiti, ali hlapčevsko oditi v nacionalno smrt ali se upreti. V začetku se je manjšina, kaj kmalu pa tudi večina Slovencev,
odločila za upor. Tako je bila že
27.	aprila 1941 v Vidmarjevi vili v Ljubljani, na pobudo Komunistične partije Slovenije, ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda kot politična organizacija in množično gibanje Slovencev. Na ustanovnem sestanku je sodelovalo več skupin: KPS, Krščanski socialisti, Demokratični sokoli in kulturni delavci. Tem se je kasneje pridružilo več kot deset drugih skupin, zelo različnih po številu članstva, politični preteklosti in ideološki usmeritvi. Najštevilčnejša je bila sokolska skupina in Društvo kmečkih fantov in deklet. V to protifašistično koalicijo pa je vstopila tudi skupina nekdanjih jugoslovanskih ministrov Marušič, Novak, Ser-nec. Predstavniki prvih štirih skupin so predstavljali izvršni odbor, predstavniki vseh skupin pa vrhovni plenum OF, ki je deloval v takšni sestavi vse do 3. oktobra 1943, ko je bil na Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju izvoljen 120-članski plenum OR Organa sta v začetku delovala v Ljubljani. Maja 1942 se je izvršni odbor preselil na Dolenjsko, Vrhovni plenum OF pa je tja odšel septembra 1943.«
In kako so potekali organizacija, program in delo OF? » Pri Izvršnem odboru OF je delovalo več komisij, in sicer agita-
cijsko-propagandna, nadzorna, upravna, osrednje gospodarska,
Poziv k zbiranju dokumentacije
Letos obeležujemo 15-let-nico osamosvojitvene vojne. V spomin na tisti čas se bo tudi v naši dolini zvrstilo več prireditev. V Žalcu bodo na prostoru pred Policijo postavili spomenik, na ogled bo razstava fotogra-
fij in dokumentov vojne za Slovenijo.
V Območni organizaciji Zveze veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline želimo zbrati čim več slikovnega in drugega dokumentarnega gradiva iz Savinjske doline.
Razstava bo prikazovala čas in dogodke, ki so se v letu 1991 zgodili na našem območju. Iz tega razloga se obračamo na vse prebivalce Spodnje Savinjske doline in jih prosimo za kakšne fotografije in dokumente iz tega obdobja. Vsaka še tako majhna fotografija bo dobrodošla za osvetlitev tistega časa.
Vse slike in dokumenti bodo vrnjeni lastnikom. Za morebitna vprašanja lahko pokličete na telefonsko številko 041413111, območna organizacija Zveze veteranov vojne za Slovenijo pa ima sedež v Bergmannovi vili v Žalcu (ob občinski stavbi). Za vašo pripravljenost in pomoč se vam v imenu Območne organizacije ZWS iskreno zahvaljujemo. D. Naraglav
Blagoslov ognja in jedi
Med zunanje simbole največjega krščanskega praznika - velike noči sodi tudi velikonočni ogenj, ki ga prižigajo in blagoslovijo zgodaj zjutraj na veliko soboto. Verniki prižigajo lesne gobe, ki pri tlenju oddajajo prijeten vonj. Tleče gobe ponesejo v stanovanja in druge prostore.
Včasih marsikje niso zakurili ognja na ognjišču, dokler k hiši niso prinesli blagoslovljenega
ognja, s katerim so zakurili in potem na ognju skuhali gnjat in drugo, kar so nesli k blagoslovu velikonočnih jedi. Vsaka jed, ki jo gospodinja položi v košaro in ponese k blagoslovu, ima svoj pomen. Prekajeno meso simbolizira Kristusovo telo, rdeči pirhi so simbol petih ran, hren simbolizira žeblje, s katerim je bil Kristus pribit na križ, kolač pa njegovo trnovo krono. T. Tavčar
Polzelski fantje prižigajo lesne gobe, s katerimi bodo v domove ponesli ogenj in žlahtne praznične vonjave
in druge. Na vsem slovenskem ozemlju je OF vzpostavljala mrežo pokrajinskih, okrožnih, rajonskih ali okrajnih in terenskih krajevnih odborov, ki so običajno šteli 3 do 15 članov. Tisti, ki so sodelovali pri ustanavljanju, širjenju, utrjevanju in vodenju OF, so se imenovali aktivisti OR Že na zasedanju vrhovnega plenuma 1. novembra 1941 je OF sprejela program, ki je bil objavljen v dveh njenih glasilih in na letakih in je v glavnem opredeljeval: oborožen boj proti okupatorju in njegovim sodelavcem za osvoboditev Slovenije, združitev vseh Slovencev, samoodločbo, dosledno ljudsko demokracijo in prevzem oblasti, obnovo jugoslovanske države na temelju enakopravnih narodov, razglasitev slovenske partizanske vojske in narodne zaščite za edino legalno oboroženo silo, posebej pa je bilo prepovedano snovanje kakršnih koli drugih protiokupatorskih sil. V OF so se vključevale množične organizacije narodnoosvobodilnega gibanja: Zveza slovenske mladine, Slovenska protifašistična ženska zveza in druge. Tako je OF postala množično narodnoosvobodilno gibanje. Glede na večinsko protiokupatorsko razpoloženje prebivalstva se je OF začela uveljavljati kot utelešenje ljudske oblasti. Oblast je uveljavljala tako na zasedenih kot začasno osvobojenih ozemljih. Zelo pomembna sta bila kočevski zbor odposlancev slovenskega naroda ter proglas vrhovnega plenuma o priključitvi slovenske Primorske. Do leta 1943 so organi OF imenovali tudi člane glavnega poveljstva partizanskih enot, po centralizaciji jugoslovanskega narodnoosvobodilnega gibanja pa so to možnost izgubili,« pravi Viljem Petek.
Na vprašanje, kako gleda na današnji čas in na spoštovanje države do NOB pa je Viljem Petek odgovoril: »Za nami je dobro leto dni vladanja nove koalicijske vlade, ki je razen DESUS-a sestavljena iz desno usmerjenih političnih strank, ki niso naklonjene naši organizaciji, saj ima ena od njih celo v svojem statutu zapisano, da ne priznava NOB. Na vsak način želijo borcem NOB ob bok postaviti domobransko kolaboracijo, jo rehabilitirati in še več, napraviti iz njih borce za domovino. To pa je seveda žaljivo tudi za vse veterane 2. svetovne vojne, ki so se borili na strani zavezniške protihitlerjevske koalicije. Zato borci in člani ZB ostro obsojamo poskuse spreminjanja in ponovnega vrednotenja zgodovinskih dejstev iz obdobja našega boja proti okupatorju, saj to slabi mednarodni ugled samostojne Slovenije, kar še posebej krepi nevarne težnje naših zahodnih in severnih sosedov, ki želijo kriminalizirati NOB slovenskega naroda v celoti in enote slovenske partizanske vojske. Žal pa se naš večni zunanji minister mlačno ali pa se sploh ne odzove na provokativne poteze naših sosedov. D. Naraglav
Praznik slovenske zastave
Preboldčani z občinsko zastavo in najstarejšima praporoma ob obeležju na GEOSS-u v Spodnji Slivni pri Vačah
Letos obeležujemo 158-letnico slovenske zastave. 7. aprila 1848 so namreč slovenski študentje z Dunaja sredi Ljubljane, na zgradbi na sedanji Wolfovi ulici 8, razobesili slovensko zastavo trobojnico (belo-modro-rdečo).
V spomin na ta dogodek Društvo Heraldica Sloveni-ca vsako leto v zemljepisnem središču Slovenije pripravi vsedržavno slovesnost z izobešanjem slovenske zastave. V letošnjem sprevodu zastav in praporov v čast slovenske
trobojnice so poleg zastavonoš slovenskih občin in praporščakov številnih društev sodelovali konjeniki iz Jesenj, ki so po starih običajih nosili zastave na konjih.
Med udeleženci letošnje slovesnosti na GEOSS-u so bili tudi letos predstavniki žalske in preboldske občine. Preboldčani so na srečanju sodelovali z dvema zelo starima praporoma, in sicer s praporom PGD Latkova vas iz leta 1927 in sokolskim praporom iz leta 1935.	D. N.
Blagoslov ognja
Na velikonočno soboto se je na dvorišču cerkve sv. Nikolaja v Žalcu zbralo približno 50 faranov žalske fare. Pater Viktor Arh je namreč približno po petdesetih letih v žalski fari ponovno blagoslovil ogenj.
Pobudo za ponovno oživitev velikonočnega obreda je dal predsednik Krajevne skupnosti Vrbje Dušan Pungartnik, saj so se morali žalski farani v preteklih letih na blagoslov ognja odpraviti v sosednji fari v Griže ali Šem-
peter. Čeprav je bil blagoslov ognja opravljen po več desetletjih, pa je predvsem pri starejših faranih ta običaj še zelo živ. Nekatere gospodinje so počakale prinašalca blagoslovljenega ognja in z njim prižgale ogenj domačega štedilnika, na katerem so se potem kuhale velikonočne dobrote.
Že kar tradicionalen pa je obred velikonočnega blagoslova hrane pri vaški kapeli v Vrbju, kjer se je zbralo približno 150 ljudi. Dušan Pungartnik
TRGOVINA
Hmeljarska 15, PREBOLD Tel. in faks: 03/572 45 54 GSM: 051350 003
ÄSLIKOPLESKARST VO IN IZDELAVA PLASTIČNIH FASAD
Soseska 12,3312 PREBOLD ČLBI>	Tel.: 03/705 30 52, faks: 03/705 30 51
GSM: 041 626 116, e-mail: albin.herman@siol.net
Prebold
ReSka cesta 27. 3312 Prebold, tel./faks: 03 705 30 12. 03 705 30 13 . Email: sk1ro@siol.net. www.skiro.si
Naš in Vaš center
za nakup najprimernejših pnevmatik
avtor
JANEZ
KORENT
NAUKO
ZVOKU
SL.GLED. IGRALEC, ROJAK IZ PREBOLDA
VLADAR.
BIVALIŠČE
MESTO V VIPAVSKI DOLINI
JUŽNOAM.
TROPSKO
DREVO
NEKD.
FIATOV
AVTO
BRIGA
TINE
OREL
MESTO V ŠPANIJI
SL BANKIR (FRANCE)
PRITOK
DONAVE,
IPEL
(MADŽ.)
ODPOREN
POLIAMID.
MATERIAL
GLASBENIK
SOSS
KORK,
PROB-
KOVINA
FR. KIPAR (AUGUSTE)
DELÜVÄL
TELESA
V
GREGOR
SLEMENŠEK
MESTO V SIBIRIJI, RUSIJA
MORALNO NAČELO ALI NAUK
SELEK-
TORICA
PRESTOL
MESTO V BIH OB REKI KRIVAJI
t>
OVOJ,
ZAVOJ
NOGOMET.
KOVAČEVIČ
m.
GLASBILO
VRHUNEC
VROČINE
NEKD. SL. KNJIŽEVNI ČASOPIS
MESTO V BAČKI, VOJVODINA
STRNJENA
KRI
NA RANI
RUDNINSKO
GNOJILO
SLAB
POSNE-
MOVALEC
BIKOV
GLAS
DANSKA
BRIGA
(ZASTAR.)
UTRIP
MEDNAROD. ŠAH.ZVEZA
LOJZE
ROZMAN
TEODORA
SOTESKA DONAVE V SRBIJI
ZNAMKA IT. AVTOMOBILOV
PODLOŽNIK
VFEVDAL.
PRIPOVEDNI
PESNIK
KOVINSKI PREDMET ZA KOPITO
DELAVNOST
TURIST
ATLET
NURMI
KRAJ OB SOČI (HC)
DESET
BOŽJIH
ZAPOVEDI
ALP. SMUČ. (LASSE)
JED IZ SESEKLJ. MESA
PEVKA
PRODNIK
Prebold
IGRALKA
THURMAN
AM.SADEŽ ZA SOLATE
VSESTRAN.
IZOBRAŽEN
ČLOVEK,
ERUDIT
ČAROVNIK,
FAKIR
VPELJAVA,
UVAJANJE
PEVKA
DEŽMAN
ORGAN DRŽAVNE OBLASTI V NEKD.SZ
OLGA
ČEČKOVA
AM. IGR. (LUCILLE)
PAULANKA
KRAJ PRI DUBROVN.
NEBNI
GLAS,
PALATAL
IT.
MANEKENKA
(DEVON)
LESKET.
PRELIV,
LOŠČ
ZGOD. KRAJ V ITALIJI
DRAGO
JANČAR
OKONČINA
NAJFINEJŠI
MAVEC
POLITIK
DRAŠKOVIĆ
AM. IGR. (MEG)
ZVER IZ RODU MAČK
ROMAN
KONČAR
TUJA IN NAŠAČRKA
KRAJ V FR. ALPAH
IAP
PISATELJ
(KOBO)
MOČVIR. PTICA IZ REDA PO-BREŽNIKOV
AM. FILM. IGRALEC (BURT)
FR. MESTO V DEPARTMAJU ORNE
SLIKAR
ŠUBIC
OBLIKA
SOCVETJA
PISARNA,
URAD
JADRAN.
OTOK
ČOPASTA
KOKOŠ
TIŠINA
JEREBIKI
SORODNO
DREVO
KONTRA-
CEPCIJSKO
SREDSTVO
AVANS
DVOBOJ
AM. FILM. IGRALEC (RYAN)
IT. KEMIK, NOBELOVEC (GIULIO)
VRSTA
VRBE
ZDRAVILNA
TRAVN.
CVETLICA
SKRBNO
OBLEČEN
MOŠKI
KLOR
ŽIVEC
KRAJ OB BODEN. JEZ. ŠVICA
POLICA
POVODNA
KUNA,
NORKA
DRSALKA
SLUTSKA
ENAKA
SAMO-
GLASNIKA
PEVEC
RAMAZZOTTI
PRIMAN-
KLJAJ
OKRASNA
VRTNA
CVETLICA
PROSTI
RADIKAL
ORGANSKIH
KISLIN
MAJHEN
RAK
STALNOST
PODJETJE, KI IZDAJA KNJIGE
ČISTINA
ZLATIH
KOVANCEV
DEL
ODBOJKAR.
IGRE
<£? GUMASOL
I SOLIDEAL
Smo največji prodajalec industrijske pnevmatike v Sloveniji ter zastopnik priznanih proizvajalcev na tem področju:
-GUMASOL - SOLIDEAL -WICKE
UTRIP
SL
HORNIST
(JOŽE)
DELAVEC, KI REŽE
NAROČILO
VNAPREJ
PODLOŽNIK
VATENAH
ZMIKAVT
KRAJNA
VISU
ALUMINIJ.
RUDA
ŽIVALSTVO
DOLOČENE
POKRAJINE
OBER
RUSKI
FIZIK
(VLADIMIR)
VODNA
TEHTNICA
ALENKA
BIKAR
POD
KRALJ
TONE
IZBOLJŠEV.
NATEHN.
PODROČJU
SRČEN
DEL
LJUBLJANE
NEO-
MEJENA
OBLAST
AM. FILM. IGRALEC (CHARLIE)
KRAJ PRI CELJU
MARJETA
GREGORAČ
OTROK
(LJUBK.)
LUŽA,
MLAKA
DANICA
SIMŠIČ
AM.
BIOKEMIK
D>
D>
TELOVADNO
ORODJE,
PROŽNA
PONJAVA
SL. SLIKAR (REMIGLI)
POLJSKA
SKUPŠČINA
SL.GLED.
IGRALEC
(VOLODJA)
NAJVIŠJI
FUNKCION.
VSTAROGR.
MESTIH
PRE-
BIVALKE
IRSKE
JAVNA
DAVŠČINA,
KOLKOVINA
SIMFONIJA
RIMSKEGA-
KORSAKOVA
ZORANA
ZEMLJA
VRSTA
POKRIVALA
MESTO V MOZAMBIKU
ATV Program
za najrazličnejše terene in uporabnike priznanih proizvajalcev:
CARLISLE
-	KENDA -TITAN
-	MAXXIS CHENG SHINE
ŠPORTNIK, KI TEČE
TVOREC,
PISEC
PETER
PAN
SL.
PESNIK
(FRANCE)
ALBERT
EINSTEIN
NOVINAR
MAHKOTA
VEK,
STOLETJE
KRLEŽEVA
DRAMA
VZHOD
(ANG.)
IGRALEC
CONNERY
SL. IGRA-LEC (IVO)
FR. IGR. (EMMA-NUELLE)
>
GLIVIČNA BOLEZEN NA VINU
>
EROSOVI
SPREM-
LJEVALCI
UČENJE
NATRIJ
ANTON
JANŠA
IGRALKA
KRAVANJA
SIRNA RAVAN V TROPSKIH DEŽELAH
MESTO ZAHODNO OD MILANA, ITALIJA
SL. TV VODITELJICA (KATARINA)
PRE-
BIVALEC
TRAKIJE
RIMSKI
CESAR
(MARK
ULPIJ)
Nagradna križanka
Rešitve križanke, objavljene v marčevski številki Utripa - pokrovitelj ŽALSKE LEKARNE: ZA-ZDRAVJE-NA-SVETO-JEDRT-V-SONCU-IN-DEŽJU.
Izžrebani nagrajenci: 1. Karel Žugelj, Prvomajska 11, Sp. Duplek; 2. Jerica Janežič, Savinjska c. 119, Žalec; 3. Boža Povalej, Prapreče 18, Vransko. Nagrajenci prejmete nagrade v LEKARNI ŽALEC.
Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki, je SKIRO, d. o. o., Reška cesta 27, Prebold. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT.
Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo Utripa, Aškerčeva 9/a, Žalec, najkasneje do 12. maja.
Poudarek na varstvu rastlin
Drugo dognojevanje ozimnih žit
Udeleženci srečanja Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu in Društvo sadjarjev celjske regije sta pripravila srečanje zunanjih sodelavcev Opazovalne napovedovalne službe zdravstvenega varstva rastlin.
Po uvodnem pozdravu mag. Marka Zmrzlaka, vodje oddelka za varstvo rastlin, in predsednika Društva sadjarjev celjske regije mag. Ivana Glušiča je pregled spremljanja meteoroloških dejavnikov in pojava škodljivih organizmov v preteklem letu in
načinu dela za letošnje leto podala Alenka Ferlež, specialistka varstva rastlin. Kot je poudarila, je spremljanje meteoroloških dejavnikov tesno povezano z vremenskimi razmerami, razvojem in pojavom posameznih bolezni in škodljivcev. Vse to pa je zelo pomembno za pravočasno preventivno ali pa tudi kurativno ukrepanje. To strokovno delo zelo uspešno in kakovostno opravlja IHP Žalec.
Sledilo je predavanje Gregorja Leskovca o novostih na področju aplikacij - nanosa sredstev za varstvo rastlin na sadno drevje. Udeleženci srečanja so bili seznanjeni tudi s pravilnim načinom škropljenja in uporabo škropilnih agregatov.	T. Tavčar
Setev travno deteljnih mešanic
Katero travno detelj no mešanico (TDM) bomo sejali, bomo izbrali glede na:
-	način rabe
-	trajnost
-	klimatske razmere
-	oskrbo zemljišča z vodo
-	fizikalne kemične lastnosti tal
-	lastnosti posameznih vrst trav in metuljnic
V	trgovinah so na razpolago že pripravljene mešanice za kosno, pašno in pašno kosno rabo ter za vsejavanje. Mešanice so sestavljene tudi glede na vrsto tal in so prilagojene za težja oz. lažja tla z različnimi vrstami in sortami trav in metuljnic.
Na vseh planiranih površinah v večini primerov primanjkuje organske mase in hranil. Kdor ima možnost, naj opravi gnojenje s hlevskim gnojem, ki ga lahko zabrana oziroma po njem poseje travno seme. Na teh planiranih površinah je potrebno čim hitreje posejati TDM, da preprečimo odnašanje zemlje in vznik nezaželenih rastlinskih vrst.
V	času setve moramo upoštevati, da mlade rastlinice ne prenašajo dobro temperatur pod
&
Farma
VETERINARSKA
AMBULANTA
Podlog 1, 3311 Šempeter
Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202
Ambulantni čas: pon.-pet.:
7.00-	9.00
17.00-18.00
sobota:
7.00-	9.00 nedelja in prazniki:
8.00-	9.00
0 °C in zato priporočamo setev TDM v aprilu (v spomladanskem terminu) in avgusta (v poletnem terminu).
Za ročno ali strojno setev potrebujemo:
-	25 do 35 kg/ha semena pri normalnih rastnih pogojih
-	na to količino lahko dodamo 20 do 50 % semena več, če so rastne razmere slabe
V spomladanskem času je pri čisti setvi potreben varovalni posevek, ki preprečuje vznik nezaželenih zeli, hkrati pa varuje površino pred erozijo. Za varovalni posevek lahko posejemo 40 kg/ha ovsa ali 80 kg/ha jarega ječmena. V poletnem oz. jesenskem terminu setve ne potrebujemo varovalnega posevka, saj zeli počasneje rastejo.
Po vzniku nove setve je potrebno nameniti veliko pozornosti rasti varovalnega posevka, ki ga je potrebno pokositi najpozneje do začetka klasenja oz. latenja. Pokosimo ga lahko tudi predčasno, če opazimo na parceli veliko število nezaželenih rastlin.
Ob setvi opravimo setveno gnojenje za tla, ki so dobro preskrbljena s hranili (»C« založenost s fosforjem in kalijem), z določeno količino čistih hranil:
50 kg/ha dušika (N) + 90 kg/ha fosforja (P205) + 140 kg/ha kalija (K20).
Po setvi je potrebno valjanje te površine, saj pride seme v stik z zemljo in z vlago ter hitreje in enakomerneje vznikne. Valjana površina je tudi veliko bolj ravna in primernejša za košnjo in pašo, saj se živini manj vdira. Za valjanje lahko uporabite valjar, betonske cevi ali pa površino povozite s traktorjem, tako da so sledi gum druga ob drugi.
Semenarske hiše imajo pripravljene mešanice za različne vrste tal in za različne načine koriščenja, vsakdo pa si lahko sam ali s pomočjo kmetijskosveto-valne službe sestavi mešanico po svojih posebnih željah.
Za kosno rabo na srednje težkih tleh je priporočljiva mešanica z dvema metuljnicama in 2-3 visokim travam (pasja trava, mačji rep, travniška bilnica) ali brez metuljnic za intenzivno rabo.
Za pašno ali pašno kosno rabo priporočamo 2-3 metuljnice, 2-3
nizke trave (trpežna ljuljka, latov-ke, šopulje) in 1-2 visoki travi.
Mešanica, ki bo dalj časa v rabi, naj bo sestavljena iz čim večjega števila vrst in tudi različnih sort trav in metuljnic.
Mešanice, ki jih bomo uporabljali krajši čas, naj bodo sestavljene iz manjšega števila vrst in sort trav in metuljnic (mnogocvetna ljuljka ...).
V odvisnosti od vrste tal lahko količino določene vrste zmanjšamo ali povečamo oziroma spremenimo deleže. Če želimo, lahko dodamo tudi seme metuljnic. mag. Tatjana PEVEC, univ.
dipl. inž. agr., specialistka za travništvo, pašništvo in pridelovanje krme KGZS, KGZ Celje
Vsak pridelovalec ozimnih žit si želi pridelati čim bolj zdrav, kakovosten in količinsko čim večji pridelek. S sodobnimi sortami, ki so v zadnjih letih prišla na naša polja, smo morali še posebej pozorno dodelati nekatere pristope v sami tehnologiji pridelave ozimin. Predvsem velja to za nekatere bolj občutljive sorte, ki od pridelovalca zahtevajo zelo dosledno izvajanje vseh agrotehničnih ukrepov. Poleg pravočasne priprave tal in setve, sortno ustreznih setvenih količin, varstva posevkov pred škodljivimi organizmi (pleveli, bolezni in škodljivci) je zelo pomemben ukrep gnojenje oziroma dognojevanje ozimin. Že mnoga leta je poznano dejstvo, da lahko z dognojevanji ozimnih žit popravljamo nekatere manjše napake in izničujemo negativne vplive okolja na naše posevke ozimin. Ravno zaradi tega je potrebno ponovno poudariti, da lahko z ustreznimi obroki dodanega dušika odločilno vplivamo na rast in razvoj posevkov ozimne pšenice, ozimnega ječmena, rži ali pire.
Ugodni vremenski pogoji iz lanske jeseni so se prenesli tudi v zimo, ki je bila dolga. Kljub temu so posevki ozimnih žit dobro prezimili in so se v teh nekaj dneh aprila že dobro pričeli razraščati. Za rast in razvoj so imeli dovolj vlage in tudi toplote, kar ima za posledico prehod tudi že v stopnjo kolenčenja. Tudi za uspešen prehod potrebnega hranila za rast - dušika je potrebna talna vlaga, preko katere rastline sprejmejo velik del tega hranila. Zato bo potrebno z drugim dognojevanjem ozimnih žit začeti pravi trenutek in posevke ozimnih žit drugič do-gnojiti glede na razvojni stopnji posevka in razpoložljivo vlago v tleh. Priporočljivo je, da ozimine drugič ne dognojujemo, preden rastline nimajo oblikovanega pr-
vega kolenca. Za čvrste in močne rastline žit je najbolje, če se prvo kolence razvije v času, ko je v rastlini manj dušika. To pomaga pri oblikovanju trdnejših in čvrstih ter močnih rastlin, ki ne bodo podvržene pretiranemu po-leganju. Rastline so v začetku rasti in v stopnji, ko zelo hitro rastejo, zelo željne hranil. Le-te bodo iz tal prejele s primernimi količinami vode. Zato je dobro, da je v času pred in po drugem dognojevanju v tleh dovolj vlage, ki bo pomagala, da bodo rastline preko nje dodan dušik in druga hranila tudi sprejela.
S prvim dognojevanjem žit smo ob začetku spomladanske rasti v stopnji razraščanja odločilno vplivali na višino pridelka in na gostoto posevkov žit. V času prvega dognojevanja (razraščanje žit) je praksa pokazala, da je za optimalni pridelek in kakovost zrnja pšenice potrebno posevek gnojiti do ciljne vrednosti 120 kg N/ha. Ozimna žita drugič dognojujemo, ko je posevek v začetku kolenčenja (ob oblikovanem prvem ali največ drugem kolencu), to je v stopnji EC 31/32. Na žitnih poljih stopnjo kolenčenja najenostavneje ugotovimo z otipom žitnih rastlin. Na žitnih rastlinah je tako že moč otipati vsaj prvo kolence, marsikje pa tudi že drugo. Ponavadi nastopi čas kolenčenja žit nekje v sredini ali v drugi polovici aprila. Ko ugotovimo oblikovano drugo ali tretje kolence, lahko pričnemo z drugim dognojevanjem ozimnih žit. V tem času potrebujejo rastline žit hranila zaradi tega, ker pričenjajo z oblikovanjem zasnov za klas, kar pa je povezano tudi s primernim in uspešnim prvim dognojevanjem. Prehranjenost rastlin v tem obdobju je odločilnega pomena. Če rastline ozimnih žit v tem času nimajo na razpolago dovolj dušika, obstaja
Čiščenje in napeljava hmelja
Napeljava poganjkov na vodila je zelo pomemben agrotehnični ukrep. Kakovost izvedenega ukrepa zelo vpliva na količino in kakovost pridelka. Zato vsem hmeljarjem priporočamo, da ta ukrep opravijo zelo natančno, brez nepotrebnega hitenja in površnosti.
1.	Predčiščenje hmelja
Pri predhodnem čiščenju hmeljnih rastlin odstranimo odvečne poganjke, ki se razraščajo izven osrednjega dela korenike. S tem ukrepom pospešimo zamudno kasnejše navijanje ter preprečimo izčrpavanje korenike z odvečnimi poganjki.
Predčiščenje opravimo ročno ali strojno, ko so poganjki dolgi 15-30 cm.
Ročno predčiščenje opravimo z ostrimi motikami. Z njimi ob-sekamo poganjke okoli korenike, pustimo le poganjke na sredini v premeru 10-15 cm.
Strojno predčiščenje lahko opravimo z bočnimi ali zadenjskimi diski, ki so združeni s kultivatorjem. Bolje je, da se odločimo za uporabo bočnih diskov, ker lahko zaradi boljšega pregleda delo natančneje opravimo. Disk naj bo dobro na-brušen in pravilno nastavljen. Obrnjen naj bo za 45° navznoter in rahlo nagnjen, da se ne zapenja za vrvico. Pazimo, da disk ne potegne pregloboko. Dobro naj poreže le poganjke ob straneh, na sredini pa pustimo poganjke približno v
širini 15 cm. Ukrep zahteva veliko natančnost, zato naj bo hitrost 3-5 km/h.
2.	Prvo čiščenje in napeljava poganjkov
Hmeljne poganjke napeljemo na vodilo, ko so dolgi 50-70 cm, to je običajno 3-4 tedne po rezi, odvisno od vremenskih razmer in časa rezi. Z napeljavo lahko dobro popravimo morebitne napake pri rezi in uravnavamo nadaljnjo rast in razvoj rastlin. Število poganjkov na vodilo vpliva na osvetljenost in prehranjenost rastlin in s tem na razvoj rastlin, količino pridelka in sintezo alfa kislin.
Napeljavo poganjkov opravimo natančno in vestno. Napeljujemo
štiri trte na vodilo, pri bujnejših kultivarjih pa tri trte na vodilo, hkrati pa pustimo še dodatni poganjek. Izberemo izenačene poganjke iz sredine korenike, ker jih drugače lahko pri obdelavi potrgamo. Pri velikosti odbranih poganjkov se ravnamo po vremenu oziroma priporočeni višini poganjkov v tem obdobju. Če so poganjki v povprečju predolgi za to obdobje, izberimo raje krajše poganjke in obratno - če hmelj zaostaja v rasti, napeljimo daljše poganjke. Ne navijamo kuštravih ali roparskih poganjkov, te moramo temeljito odstraniti. Poganjke navijamo na vodilo v smeri urinega kazalca, od leve proti desni. Vršiček navitega poganjka
možnost, da se izoblikujejo manjši klasi, v katerih bo manj klaskov in v njih manj plodnih cvetov. To nakazuje pomen drugega dognojevanja ozimnih žit, saj lahko le to prispeva k večji absolutni masi zrnja in vpliva na vsebnost beljakovin v pridelanem zrnju.
Za natančno določanje odmerka dušika, ki ga potrebuje posamezen posevek ozimnega žita za drugo dognojevanje, se je v praksi uveljavil hitri rastlinski nitratni test, s pomočjo katerega lahko na podlagi ocenjene vrednosti nitrata v tleh določimo ustrezne odmerke dušika (N) za drugo dognojevanje ozimnih žit. Od že omenjane ciljne vrednosti 120 kg N/ha odštejemo ugotovljeno količino N03-N v tleh. Dobljeno razliko dodamo z ustreznim gnojilom (najpogosteje je to mineralno gnojilo).
Načeloma za drugo dognojevanje ozimnih žit priporočamo pognojiti s 30-70 kg N/ha v ozimnih pšenicah, za ozimni ječmen in ozimno rž pa priporočamo 10 % nižje odmerke. V praksi je za drugo dognojevanje najbolje in največkrat uporabljeno mineralno gnojilo KAN (150-250 kg KAN/ha). Za višje odmerke dušika se odločamo v primeru slabše razvitih in redkih posevkih. Za goste, močne in bujne razvite posevke priporočamo za 10-20 % nižje odmerke čistega dušika po hektarju.
S pravilnim in pravočasnim ter količinsko ustreznim drugim dognojevanjem ozimin vplivamo na uspešnost pridelave ozimnega žita. Da pa bomo pridelali čim kakovostnejše zrnje ozimne pšenice, bo potrebno še tretje dognojevanje žit v času klasenja.
Igor ŠKERBOT, univ. dipl. inž. agr., spec. za poljedelstvo in zele-njadarstvo KGZS, KGZ Celje
narahlo pritisnemo k vodilu.
Če je le mogoče, ne navijamo poganjkov v mrzlem in deževnem vremenu, ker je večja možnost lomljenja vrhov.
3.	Drugo čiščenje in napeljava poganjkov
Drugo napeljavo in čiščenje poganjkov opravimo 10-14 dni po prvem čiščenju in prvi napeljavi poganjkov. V tem obdobju je pomembno, da očistimo vse na novo pognale poganjke in kuštravce ter popravimo odvite vrhove. Kjer je potrebno, napeljimo dodatni poganjek, sicer ga odstranimo. Priporočljivo je odstranjevanje spodnjih zalistnikov.
Irena Friškovec, univ. dipl. inž. agr., svetovalka specialistka za hmeljarstvo KGZS, KGZ Celje
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., ŽALEC
Celjska cesta 3/a, Žalec
Telèfon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786
24 UR
NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV:
OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure.
AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
DELOVNI CAS:
OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure.
SSISSii
■SSIS
m
IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
Policisti
opozarjajo
S pomladjo in sončnimi dnevi se je na naših cestah zelo povečalo število motoristov. Žal se je tudi na našem območju že zgodila prometna nesreča motorista s smrtnim izidom.
10. aprila ob 18.35 se je prometna nesreča z udeležbo motorista zgodila v Dolenji vasi. 31-letna voznica osebnega avtomobila je vozila po regionalni cesti iz smeri Latkove vasi proti Preboldu. V križišču v Dolenji vasi je zavijala levo proti Svetem Lovrencu. V tem trenutku je za njo pripeljal 23-letni voznik motornega kolesa in začel prehitevati. Z desno stranjo motornega kolesa je oplazil avtomobil, pri čemer je 44-letni sopotnik brez var-
nostne čelade padel in z glavo trčil v betonski robnik. Voznik motornega kolesa je zapeljal izven vozišča in trčil v stanovanjsko hišo. V nesreči je sopotnik motorista dobil tako hude poškodbe, da je na mestu nesreče umrl, voznik pa je utrpel hude telesne poškodbe, medtem ko voznica osebnega vozila ni bila poškodovana.
Policisti opozarjajo motoriste, pa tudi voznike osebnih vozil, da je še tako majhna pomanjkljivost ali nepravilnost lahko vzrok za prometne nesreče. Neprilagojena ali prekoračena hitrost je nevarna za vse voznike, vendar so motoristi še bolj ogroženi. Še posebej nevarni so nepregledni ovinki cest in križišča, zelo nevarno pa je precenjevanje lastnih sposobnosti oziroma podcenjevanje moči motorja in prehitre vožnje. K. R.
Bog bo obrisal vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več, ne žalovanja, ne trpljenja, ne bolečine.
Zakaj, kar je bilo prej, je minilo.
V SPOMIN
13. aprila je minilo deset let, odkar nas je zapustil
STANKO BOŠNAK
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
Usodna cesta te je vzela, za vedno si odšel od nas, a v naših srcih bo spomin nate živel ves čas...
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega dragega
ROMANA UPLAZNIKA
iz Prebolda
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nas tolažili, ter vsem, ki ste nam tako ali drugače pomagali, darovali in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti do groba.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
V. d. odgovorne urednice Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Lojze Posedel, Ferdinand Haler, Jože Meh, Roman Virant, Ivan Jošt, Januš Rasievvicz, Tatjana Žgank - Meža, Rajko Cestnik, Ksenija Rozman; tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor, tisk: Delo TČR, d. d., Ljubljana. Naklada: 12.900 izvodov, cena časopisa je 350 tolarjev - EUR 1,46.
MALI OGLAS
PRODAMO stanovanjsko hišo na Polzeli, 26,5 mio Hql, d. o. o., Parižlje 15,041 649 234, od 7. do 8. ure.
MALI OGLAS
PRODAMO več stavbnih zemljišč v Latkovi vasi Hql, d. o. o., Parižlje 15,041 649 234, od 7. do 8. ure.
MALI OGLAS
ŽENITNA POSREDOVALNICA ZAUPANJE posreduje za vsa starostna obdobja na področju celotne Slovenije in ima temu primerno že tudi mnogo članstva.
Informacije: 031 505 495, 572 63 19.
V naših srcih vedno še živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš.
Tam skupaj smo v nemi bolečini, z žalostjo in lepimi spomini.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, pradedka in brata
ALOJZA BOHTE
iz Liboj 91
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hvala gospodu župniku Planincu za opravljen obred, godbi na pihala Liboje, govorniku gospodu Mlinariču za poslovilne besede ter pogrebni službi Ropotar.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala!
Žalujoči: sin Alojz, hčeri Lojzka in Milena z družinami, brat Stanko, sestri Lojzka in Milena z družinami ter ostalo sorodstvo
Delo, skrb, ljubezen in veselje izpolnjevalo tvoje je življenje.
Čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi drage tete, botre in svakinje
MARIJE OROŽIM - Mlinarjeve Mare
z Gomilskega (17. 6. 1937-1.4. 2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalja, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in za potrebe cerkve. Posebna zahvala gospodu župniku Martinu Cirarju za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebcem, govornici gospe Ropotarjevi, moškemu pevskemu oktetu Gomilsko, Maji in Urški, PGD Gomilsko, ŠD Gomilsko, župnijskemu pastoralnemu svetu in Karitas Gomilsko. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih in nam stali ob strani.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, ata in strica
ŠTEFANA VIDMAJERJA, st.,
iz Savinjske ceste 46, Žalec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Zahvala patru Viktorju za lep obred, pevcem in govornikoma gospodu Franciju Naraksu in Dušanu Banku za besede slovesa. Posebno se zahvaljujemo tudi gasilcem, borcem in pogrebni službi. Hvala!
Žalujoči: sin Štefan z ženo Darinko in hčerjo Andrejo ter ostalo sorodstvo
Naj lepši je mesec maj,
ko si, draga mama, odšla v nebeški raj.
Zdaj tiho, mirno spiš,
a v naših srcih še vedno živiš.
V SPOMIN
1. maja bo minilo peto leto, odkar nas je za vedno zapustila naša draga mama
MARIJA MOŽINA
Hvala vsem, ki se je spominjate in se ustavite pri njenem grobu.
Vsi njeni
Bolečino se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti.
V SPOMIN
22. aprila je minilo eno leto žalosti, odkar nam je bolezen vzela našo drago ženo, mamo in taščo
MARIJO HRUSTEL, roj. DRAŽNIK,
s Pernovega.
Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in prižigate svečke v njen spomin.
Njeni domači
Najvažnejše v življenju so sledovi ljubezni, kijih zapustimo, ko odidemo...
ZAHVALA
V bolečini sporočamo, da nas je zapustil ljubi mož, ati, ate, brat in prijatelj mnogih
STANISLAV TOMAN - SLAVKO
(9. 5. 1921-12. 4. 2006)
Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so darovali cvetje, sveče, za svete maše, cerkvene potrebe, nam izrazili ustna in pisna sožalja ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala sovaščanom Podloga, borcem NOB, vojaškim vojnim invalidom, upokojencem in obrtnikom.
Hvala tudi pogrebni službi Ropotar, župnikoma gospodu Škofleku in gospodu Reharju ter moškemu pevskemu zboru Zvon. Posebna zahvala nefrološkemu oddelku, dr. Drozgu, dr. Lešnikovi, sestram, patronažni sestri Urški ter vsem, ki ste nam v tako težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali.
V neizmerni žalosti: žena Verica, hčeri Breda in Marta z družinama
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije v oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
V večno življenje je odšel naš dragi
MILKO PIRC
iz Šempetra (27. 8. 1937-4. 4. 2006)
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo sosedom Kovačevim in Prislanovim za podporo in nesebično pomoč, paradnemu zboru ZŠAM, bivšim sodelavcem Gozdarske zadruge Vransko, pogrebni službi Ropotar, praporščakom, pevcem cerkvenega moškega pevskega zbora za odpeto sveto mašo, pevcem moškega pevskega zbora Savinjski zvon za čutno odpete žalostinke ob času slovesa, gospodu Bojanu Pusteneku za izrečene besede slovesa, patronažni službi Zdravstvenega doma Žalec za pomoč pri domači negi, posebno patronažni sestri gospe Poloni, gospe Mariji Sedminek s sodelavci, gasilcem PGD Šempeter, gospodu župniku Mirku Škofleku za izrečene besede podpore in tolažbe ter za opravljen cerkveni obred ter vsem ostalim, ki ste ga ob njegovi bolezni spodbujali in tolažili ter nam v teh težkih trenutkih nesebično stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za spominske svete maše in ostale v ta namen darovane darove.
Življenje teče dalje, bolečina pa v srca zareže nezaceljivo rano.
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Vsi njegovi
Za teboj ostala je praznina, v naših srcih neizmerna bolečina.
Bolečino da se skriti, tudi solzo zatajiti, le tebe nam nihče ne more več vrniti.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in dedija
VINKA VASLETA
iz Griž
(19. 1. 1926-19. 2. 2006)
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za iskrena sožalja. Iskrena hvala pogrebcem, govorniku gospodu Dušanu Banku za lep govor, Godbi Zabukovica, rudarjem, trobentaču za odigrano Tišino, pogrebni službi Ropotar in Javnemu komunalnemu podjetju Žalec za organizacijo pogreba, hvala Zdravstvenemu domu Žalec, Splošni bolnišnici Celje in Domu upokojencev Polzela. Posebna zahvala Trubarjevemu domu Loka pri Zidanem Mostu, kjer je živel svoje zadnje ure življenja. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija, sinova Marjan in Milan z Anjo, sestra Marija in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega sina, brata in strica
AVGUSTA BLATNIKA
iz Jeronima 30, Vransko (23.8. 1940-11.3. 2006)
Ob njegovem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in kolektivu KIV-a Vransko za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, govorniku, pevcem in pogrebni službi Ropotar.
Posebna zahvala Franciju Dolinšku, sosedoma Sandiju Slapniku in Jožetu Semprimožniku.
Hvala vsem, ki mu prižgete svečko v spomin.
Žalujoči: vsi njegovi
Delo, skrb, ljubezen in veselje izpolnjevalo tvoje je življenje.
Čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
V SPOMIN
Minevata dve leti od boleče izgube naše ljube žene, mame, babice, sestre in tete
ROZINE MARINO VIČ
iz Vrbja 85/g
Hvala vsem, ki jo ohranjate v spominu in z lepo mislijo nanjo postojite ob njenem grobu.
Vsi njeni, ki jo močno pogrešamo
Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine.
(Dante)
ZAHVALA
Zapustila nas je ljuba mama, stara mama, prababica in tašča
MARIJA KISOVAR
iz Latkove vasi
V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, darovali v njen spomin in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njeni
POGREBNA SLUŽBA in CVETLIČARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11 c, Braslovče
TEL. 03 700 06 40
Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne.
V SPOMIN
minilo deset let, kar nas je zapustil mož, oče, dedi, brat in stric
VILI KRAJŠEK
s Pernovega
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage hčere, žene, mame, sestre in babice
BREDE
iz Šempetra v Savinjski dolini (9. 7. 1946-6.4. 2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom iz Zelene ulice za izrečena sožalja in darovano cvetje in sveče.
Posebna hvala zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Celje, oddelku za abdominalno kirurgijo za lajšanje bolečin in skrbno nego ob njenih zadnjih urah.
Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Ropotar za zgledno opravljen obred, pevskemu zboru Savinjski zvon za čustveno odpete melodije ter Viliju Ograjenšku za čudovito odigrano Tišino.
Žalujoči in za vedno njeni: mož Andrej in sin Uroš z Marizo in Ano
KOŽELJ
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše.
Brez pomena so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, orne, sestre in tašče
MARIJE JUG
iz Žalca, Cankarjeva 1 (21. 7. 1933-17. 3. 2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter prižgane sveče na njenem grobu.
Hvala vsem, ki ste jo spoštovali in imeli radi.
Vsi njeni
V SPOMIN
26. aprila 2006 minevajo štiri leta, odkar te ni več,
naš ljubi sin
TADEJ PUNCER
iz Spodnjih Gorč
V teh turobnih dneh razmišljamo o minljivosti vsega, mladosti, sreči, veselju.
Ostajajo samo še spomini in nema bolečina.
Našega ljubega sina Tadeja ni več domov.
Tja, kjer je našel svoj pokoj, hodimo, da ob plamenu sveč čutimo njegov topel dotik, tja hodimo po spomine in z večnim vprašanjem, ZAKAJ.
Vsi, ki te neizmerno pogrešamo
ZAHVALA
Ob izgubi naše ljube mame, Tamice, tašče in sestre
MARIJE SENICA
iz Oničeve ulice 1 v Žalcu (19. 6. 1923-8.4.2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in jo pospremili na zadnji poti, še posebej iskrena hvala dobrim sosedom.
Zahvala tudi dr. Ljubanu Vlatkoviču, dr. Metki Podbregar, sestri Jožici Caglič in sestri Urški Flajs za njihovo dolgoletno skrb. Hvala sodelavcem in podjetju Juteks, d. d., govorniku, pevcem in gospodu župniku za opravljen obred.
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu.
Hči Alenka, vnuka Matija in Gregor, zet Tomi in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, dedija in brata
IZIDORJA ČIŽIĆA
s Podloga 2/a (2. 5. 1947-24. 3. 2006)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala za pisna in ustno izrečena sožalja, za darovane sv. maše, cvetje, sveče ter denarno pomoč.
Hvala kolektivoma podjetja Novem Ložnica in Polzela tovarni nogavic - šivalnici, Alijansi Tuš, gospodu Škofleku za sv. mašo in opravljen cerkveni obred, gospodu Dušanu za govor, pevcem iz Gotovelj, gospodu Viliju Ograjenšku za odigrano žalostinko in pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba.
Žalujoči: vsi njegovi
Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine.
(Dante)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in tasta
DUŠANA MIKLAVCA
s Podvina 187, Žalec (4.4.1946-1. 4. 2006)
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali, darovali cvetje in sveče, izrekli pisno in ustno sožalje, se poklonili njegovemu spominu in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo prijatelju Markotu in Olgi ter sosedama Miri in Ivanki za pomoč v času bolezni. Prisrčna hvala župnikoma Viktorju Arhu in Janku Cigaletu za opravljen pogrebni obred, gospe Srebočan za poslovilne besede in pevcem zbora Ipavci iz Šentjurja za odpete pesmi.
Žalujoči: vsi njegovi
Odšel si tiho, brez slovesa.
Ne bo več tvojega nasmeha in ne tvojega pogleda.
Ostala žalost je in bolečina, nastala velika je praznina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, starega ata in strica
JOŽETA KAMENŠKA
iz Dobriše vasi (4. 2.1919-5.4. 2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in maše ter za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Celje za vso požrtvovalnost, skrb in nego v času njegove bolezni. Zahvala patru Vančiju za lepo opravljen obred, pevcem, gospodu Kisovarju, kolektivoma Osnovne šole Petrovče in Marcatorja - Dečkovo naselje ter pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: hčeri Jožica in Vera z družinama
Zate ni vihar, ne noč, pusti žalovanje, Tinka, zate le je maj cvetoč, ne pa žalovanje, Tinka.
(J. Murn)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
MARTINE TAVČER
iz Založ 18/a
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovane sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se dekanu Jožetu Kovačecu, govornicama gospe Ivanki in gospe Majdi za izrečene besede slovesa, Malteški konjenici s Polzele ter pogrebnima službama Ropotar in Morana.
Še enkrat hvala vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njen zadnji dom.
Žalujoči: sinovi in hčere z družinami
Pomladi vse se veseli, ko drobna ptica žvrgoli, moje srce je žalostno, ker mora vzeti slovo...
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljube mamice in hčere
METE FONDA
iz Prebolda (19. 5. 1955-5. 4. 2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili v pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih, darovali, sočustvovali z nami ter jo tako številno in spoštljivo pospremili na njeni prerani zadnji poti.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo močno pogrešali
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustila draga žena, mama, babica in sestra
MARIJA PRAŽNIKAR
iz Liboj
(4. 12. 1946-17.3.2006)
Globoko in iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena sožalja in tolažilne besede, darovano cvetje in sveče.
Posebno se zahvaljujemo patronažni in dežurni službi ZD Žalec in osebju SB Celje, prav tako tudi hvala sodelavcem in podjetju Ingrad gramat, d. d., za nesebično pomoč.
Hvala pogrebni službi Ropotar za lep govor in organizacijo pogreba.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
POGREBNE STORITVE
lt/an Ropotar, s.p.
tel.: 700 Ut 85 GSM: Otti 613 260 GSM: 061 768 906 StaroVaška ul. 12, Šempeter Delovni čas: od 00. do 26. ure
Zahvale za aprilsko številko Utripa sprejemamo do 24. maja 2006 v uredništvu, Aškerčeva 9a (Dom II. slovenskega tabora). Tel.: 03/712 12 80.
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega ata in strica
FRANCA ŠPEGLIČA
iz Galicije
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili k večnemu počitku, za darovane sveče, cvetje, za sv. maše in prispevke za cerkev sv. Jakoba v Galiciji.
Posebna zahvala velja gospodu dr. Emilu Čatru, sestrama Klari in Faniki iz
Doma Nine Pokorn Grmovje, Mariji Adamovič in Zofiji Krušič za pomoč.
Hvala tudi gospodu župniku Janku Cigaletu za sv. mašo in lepo opravljen pogrebni obred, gospe Anici Ožir, gospodoma Francu in Stanku Cviklu, govornikoma gospodu Petku in gospe Ropotarjevi za ganljive besede ob slovesu, Savinjskemu oktetu, gališkemu cerkvenemu pevskemu zboru, zastavonošem, trobentaču za odigrano balado, ZB Galicija, DU Vel.
Pirešica-Galicija za častno stražo ter pogrebni službi Ropotar in Javnemu komunalnemu podjetju Žalec.
Žalujoči: vsi njegovi
Gospod, daj mu večni pokoj in večna luč naj mu sveti.
Naj počiva v miru.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta in dedija
EDVARDA
iz Migojnic 20 (1. 1. 1926-18. 3. 2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in za svete maše. Hvala Domu upokojencev Polzela za dolgoletno pomoč in postrežbo ter Splošni bolnišnici Celje in Bolnišnici Topolšica za pomoč pri lajšanju njegovih bolečin.
Hvala gospodu župniku za opravljen obred, gospodu govorniku za lepe poslovilne besede, rudarski straži, pevcem Bratov Zupan z Gorenjske, pogrebni službi Ropotar ter Javnemu komunalnemu podjetju Žalec.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sinova Edi in Jože ter hčeri Anica in Cvetka z družinama ter ostalo sorodstvo
ŠALEJA
Za vso ljubezen in dobroto, za objeme in prečute vse noči, draga naša mama, hvala ti.
Mirno sanjaj, sladko spi...
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
FRANČIŠKA STERNAD
iz Šmatevža pri Gomilskem (30. 8. 1909-12. 3. 2006)
Ob njenem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, ,za svete maše in denarne prispevke za domačo cerkev.
Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za opravljen obred, pevcem in kolektivu pogrebne službe Ropotar.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
ob slovesu
MARIJE JANČIČ
iz Levca 3
Iskreno hvala vsem, ki ste darovali cvetje in jo pospremili na poslednji poti, pevcem za odpete pesmi, govorniku Dušanu, župniku gospodu Arzenšku, nosilcem praporov in sosedam za pomoč.
Posebna zahvala osebju IPP in nevrološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje ter sestri Fančiki za dolgoletno skrb in pomoč.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata, brata in strica
JOŽETA DOLARJA
iz Stopnika
(14. 3.1932-29. 3. 2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, darove za cerkev, sveto mašo in Naš dom ter izrečena pisna in ustna sožalja.
Hvala tudi podjetju VOC Celje, gospodu župniku, pevcem in pogrebni službi Ropotar.
Vsem še enkrat iskrena hvala, da ste mu poklonili svoj čas in spomin ter ga pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: vsi njegovi
Jasno nebo so zastrli črni oblaki.
Napolju življenja je žito povesilo svoje glave.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi
IVANA CVIKLA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovane sveče in cvetje. Hvala vam, ker ste bili z nami v teh temnih dneh in nam pomagali odpihniti del črnih oblakov, da so lahko skoznje posijali žarki upanja.
Njegova družina
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, babice in prababice
FANIKE SALESIN
(1918-2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Posebej izrekamo zahvalo za vso skrb in nego osebju Doma ob Savinji v Celju, ter sosedam v Žalcu, ki so tudi v njenih poslednjih mesecih življenja našle trenutke zanjo. Hvala govorniku in patru Viktorju za poslovilne besede in Savinjskemu oktetu za pesmi ob zadnjem slovesu.
Vsem iskrena hvala.
Sin Aleš ter hčeri Alenka in Evelina z družinami
Letos dve naj večji butari
Z butaricami do opreme
Tudi letos so fantje iz Kaplje vasi izdelali veliko butaro in jo na cvetno nedeljo prinesli k blagoslovu. Z nekoliko manjšo so se jim tokrat pridružili tudi fantje iz Matk.
Letošnjo butaro, kije merila 13 m, je blagoslovil preboldski župnik Damjan Ratajc, ki je opravil tudi cvetnone-deljski obred svete maše. Za izdelavo tovrstne butare, ki se imenuje Bandera, so morali fantje nabrati precejšnje število leskovih palic. Precej dela so imeli tudi z izdelavo »pušeljca« na vrhu butare. Le-ta je bil sestavljen iz pušpana, drena, božjega lesa - bodike, vresja, okrasne tise, lovora in iz več kot deset vrst rož in cvetočih grmovnic.
Banderi bosta krasili vhod župnijske cerkve sv. Pavla vse do bele nedelje. D. Naraglav
Srečanje in blagoslov motorjev
Ko so se pričeli zbirati motoristi na avtopoligonu ...
Na avtopoligonu v Ločici pri Polzeli je bilo v soboto motoristično srečanje z blagoslovom motorjev. Zbor je organiziral motoristični klub Blissful iz Celja, ki deluje od leta 2000. Doslej so uspešno pripravili že tri motozbore in dva blagoslova motorjev.
Člane kluba in njihove somišljenike druži veselje do motorjev, vožnja z njimi in prijateljstvo. V njihov klub se
lahko včlani vsak, ki ima podobne interese, mora pa biti polnoleten in se strinjati s pravili kluba. »Najpomembnejša sta iskrenost in prijateljstvo. Namen motorističnih srečanj je druženje motoristov, medsebojno spoznavanje in obiskovanje njihovih krajev in skupna potovanja po tujini. S svojimi dobrimi deli, kot je na primer krvodajalstvo, bi radi ljudem pokazali, da ni-smo neka po-
divjana horda, kot mislijo nekateri, ampak želimo biti koristni in pripravljeni pomagati. Skrbimo tudi za ozaveščenost motoristov v cestnem prometu, organiziramo šolo varne vožnje in vrsto drugih aktivnosti, ki bi zmanjšale nesreče motoristov. Na motozborih želimo ljudem predstaviti motoristično dogajanje in naše delo. Vsak začetek sezone poskrbimo za blagoslov motorjev in motoristov, kar nam daje boljši občutek varnosti na cestah,« pravi predsednik kluba Dušan Gradišnik.
Letošnjega motozbora v Ločici se je udeležilo tudi nekaj gostov, med njimi Brane Legan in celjska policija, svetovno znana motoristka Benka Pulko, lastnik muzeja starodobnih motociklov Petja Grom in še kdo. Reševalci na motorjih so prikazali reševanje ponesrečenca v prometni nesreči. Predstavili so tudi motoristično opremo in v prireditev vključili testno vožnjo z nekaterimi modeli motorjev. D. Naraglav
Na Vranskem so tudi v letošnjem letu v velikonočnem času izdelovali butarice. Martina Felicijan, ki vodi župnijsko Karitas Vransko, je povedala, da so si s prostovoljci in oskrbovanci Našega doma Vransko letos zastavili cilj in izdelali 500 butaric.
Za toliko butaric so potrebovali kar 8 tisoč cvetov iz krep papirja in veliko zelenja. Vse to so povezali v butare, šopke in druge aranžmaje. Izdelki so bili na ogled v prostorih Našega doma na Vranskem ves teden pred veliko nočjo. Izkupiček od prodaje so namenili za opremo čajne kuhinje v domu.	T. Tavčar
Prostovoljci med izdelavo butaric
Dobrote in pirhi na razstavi
Utrinek z razstave
Turistična sekcija pri Prostovoljnem gasilskem društvu Drešinja vas in odbor podeželskih žena Petrovče sta ob organizaciji Jožeta Stepišnika v dvorani Gasilskega doma Drešinja vas pripravila
tradicionalno razstavo velikonočnih jedi in pirhov. Sodelovalo je 18 družin in članice društva podeželskih žena, ki so pripravile vsaka svojo velikonočno mizo.
Na njej so predstavile na kar
najbolj domiseln in očem prijeten način jedi, ki so obvezne pri velikonočnem blagoslovu. Kot je povedal Jože Stepišnik, na ta način v Drešinji vasi ohranjajo versko in kulturno izročilo slovenskega naroda. Blagoslov jedi je namreč zaključek 40-dnevnega posta, same jedi imajo simboličen pomen, obenem pa predstavljajo tudi izobilje po minuli zimi. Velikonočne mize so bile po sobotnem blagoslovu pe-trovškega župnika patra Ivana Arzenška na ogled do velikonočnega ponedeljka. To zanimivo razstavo si je ogledalo veliko ljudi, saj je po svoji vsebini nekaj posebnega v Savinjski dolini.	T. Tavčar
Agility za prvenstvo in pokal
Sezona tekmovanj v agilityu se je pričela. Prva tekma državnega prvenstva je bila 15. aprila v Ajdovščini, kjer je Milan Koren iz KD Pluton osvojil 3. mesto v kategoriji A2/J2 s svojim 10 let starim psičkom Šanom- pravim veteranom v agilityu. V soboto,
13.	maja, pa bo na poligonu na Ložnici pri Žalcu druga tekma Eukanuba pokala in 1. tekma ekipnega državnega prvenstva.
Tekme se ponavadi udeleži približno 130 parov, poleg slovenskih tekmovalcev tudi tekmovalni pari iz sosednje Hrvaške, Italije, Avstrije in celo iz Slovaške. Med tekmovalci bo aktualna dvakratna svetovna prvakinja v agilityu Silvija Trkman s svojo psičko pirenejsko ovčarko Simply the best de Loubajac.
Agility je dokaj nova kinološka disciplina, a po množičnosti
vodilna med kinološkimi disciplinama. Temelji na navezanosti in zaupanju med psom in vodnikom pri premagovanju ovir v parkurju, ponazarja spretnost, gibčnost, delavnost. Iz kinološkega društva Pluton se bo tekme udeležilo 5 tekmovalcev.
Ljubitelji živali in narave vabljeni na sobotno tekmo na Ložnico, preživeli bomo lep in zanimiv dan! Lilijana Jančič
Globlji pogled v vesolje
Na podstrešju Podružnične osnovne šole Trje sta v soboto predsednik Astronomskega društva Saturn Mitja Centrih in žalski župan Lojze Posedel
predala namenu prvo astronomsko opazovalnico v celjski regiji.
Kot je na slovesnosti povedal Mitja Centrih, je observato-
Predsednik Mitja Centrih med govorom, ob njem prenosni teleskop
rij namenjen šolskim delavnicam za osnovne in srednje šole, splošnemu izobraževanju astronomije za širšo javnost, usposabljanju demonstratorjev opazovanja neba in seveda tudi znanstvenemu delu. S pomočjo Občine Žalec in raznih sponzorjev je društvo pred dvema letoma dobilo prostore v Podružnični osnovni šoli Trje. Po testiranju in uglaševa-nju naprav je observatorij dozorel za uradno odprtje.
Zatem so odprli razstavo fotografij in digitalnih posnetkov s številnih dosedanjih nočnih opazovanj našega zvezdnega neba in pripravili potopisno in astronomsko predavanje o astronomski odpravi članov društva Saturn v Turčijo na opazovanje popolnega sončnega mrka. Sledila je projekcija astronomskih filmov in strokovna demonstracija opazovanja nočnega neba.	T. Tavčar
SAVINJSKO DRUŠTVO GOJITELJEV MALIH ŽIVALI Občine Žalec
vabi k sodelovanju nove člane.
Sestajamo se vsak prvi petek v mesecu v Bergmannovi vili v Žalcu (stavba pri Občini Žalec).
Informacije: 041 428 823 (Andrej).
LEKARNA ŽALEC
VAM POMAGA DO NEGOVANEGA OBRAZA
TOREK. 9. MAJ 2006.
od 10. do 16. ure. NEGA OBRAZA S PROIZVODI “EXTRATISSIMA ORG’
PROSIMO, DA POKLIČETE NA TEL. ŠT.:
03 712 02 50
IN SI ZAGOTOVITE ČAS ZASE!
“KOŽA JE OGLEDALO NAŠEGA ZDRAVJA, POSKRBIMO, DA BO SIJOČA.”