Abbonamento postale gruppo 2/50% - Tednik / settimanale - Poste Italiane Spa - Spedizione in abb. postale - 45% - art.2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine - TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA - 33100 Udine - ITALY - cena 1,20 € www.racebook.com/novi.matajui A Pian dei Ciclamini al via il campus II ricco programma transfrontaliero, soggiorno per 21 studenti del non-festivai naš časopis tudi na spletni strani LEGGI A PAGINA 8 LEGGI A PAGINA 6 ww.novmatajur.it imata jur iviiiluncLp ^ tednik Slov encev videnske pokrajine št. 26 (1805) Čedad, sreda, 3. julija 2013 Pirlo in cabina di regia È molto in voga negli ultimi tempi il ricorso alla cabina di regia. Quando si affrontano problemi che sembrano complessi c'è sempre chi propone questa soluzione. Diventata ormai un classico della commedia all'italiana. La cabina di regia, spesso preludio di un'elegantissima perdita di tempo. Così quando viene invocata è inevitabile che, a quanti interessa veramente risolvere un problema, peggiori l'umore. In questi anni in cui si sono succeduti parecchi governi del fare abbiamo visto cabine di regia di tutti i tipi. Ad oggi risultati molto prossimi allo zero. Dalle nostre parti, saranno in pochi quelli che ricordano i successi della cabina di regia per il passaggio di competenze della Comunità montana alle Unioni dei comuni. Nessun passaggio, infatti. Tanto che la Comunità montana è ancora commissariata e l'Unione non è mai nata. Eppure Veneto e Favi del Torre Natisone Gal hanno ri-spolverato la cabina di regia per i progetti transfrontalieri. E c'è già chi si prodiga in ampi gesti scaramantici. Ecco, una cabina di regia che funziona è quella della nazionale di calcio italiana, con Andrea Pirlo. Quando un cambio di vocale nel cognome ti salva la vita. Auguriamoci sia così anche per quella che hanno pensato i nostri, (a.b.) V Špetru v soboto, 29. junija, na pobudo začasnega komisarja Gs Hrvaškaje 28. zvezda Evropske unije Hrvaška republika jev nedeljo, 30. junija, opolnoči postala 28. članica Evropske Unije. Njen vstop »je zgodovinski dogodek, ki vrača državo v osrčje Evrope, kamor sodi,« je poudaril predsednik komisije EU Jose Manuel Barroso na slovesnosti, ki so jo priredili v Zagrebu in se je je udeležilo 15 predsednikov držav (med njimi tudi italijanski Giorgio Napolitano in slovenski Borut Pa- Računajte na nas! Takuo (med drugimi piesmi-mi an brez nostalgije) so piel na odru brezmejnega koncerta Liwkstock 29. junija. An glih takuo je soglasno odguorila publika (vič ku 400 mladih duš). Tudi lietos je v beneško-slovienski vasi Livek (al Liwk, ku ga kličejo domačini) na Matajurju rock odmeval do pozne ure. beri na 7. strani Računajmo na LiwkStock Messale e breviario glagolitico, conferenza a S. Pietro al Natisone In una conferenza a S. Pietro al Natisone presentati dai prof. Adrian Mroczek e Giorgio Banchig i due preziosi documenti leggi a pagina 5 Arengo, no deciso all’elettrodotto Domenica a S. Pietro la rievocazione storica che ricorda l’autonomia della Slavia Un no al passaggio dell’elettrodotto Okroglo-Udine ovest sul territorio delle Valli del Natisone è stato espresso durante la rievocazione storica dell’Arengo della Slavia che si è tenuta domenica 30 giugno a S. Pietro per ricordare la conclusione del periodo di autonomia sotto la Repubblica di Venezia. Il decano grande, Tiziano Manzini, eletto dai rappresentanti delle due ‘banche’, ha espresso la forte contrarietà al progetto con una delibera votata poi all’unanimità. Oltre ai rappresentanti politici locali era presente la senatrice Serena Pellegrino. vedi a pagina 6 hor), 13 premierov, 12 namestnikov predsednikov vlad, sedem zunanjih ministrov, številne delegacije parlamentov in vodstvo Evropske unije. S svojo prisotnostjo so izrekli dobrodošlico novi članici, obenem je EU z novo širitivjo svojih meja izpostavila pre-obrazbeno moč združene Evrope ravno v trenutku, ko se sooča s hudo ekonomsko in politično krizo. Hrvaška, kije bila še pred dvema desetletjema raztrgana zaradi konfliktov in vojne, pa je danes stabilna demokracija, sposobna prevzeti obveznosti članstva v EU. »Od ponedeljka bodo vaši predstavniki sedeli z ramo ob rami s predstavniki drugih držav članic. Skupaj bodo odločali v dobro vseh državljanov EU: od Zagreba do Zaragoze od Splita do Stockholma«. beri na 3. strani Delovni sestanek obmejnih upraviteljev V igri so evropska sredstva za čezmejno sodelovanje v obdobju 2014-2020, zaradi česar so še posebno koristna srečanja med upravitelji obmejnih občin. Tak delovni sestanek je bil v soboto, 29. junija, v Špetru, kjer so se na pobudo začasnega komisarja Giuseppeja Sibaua zbrali župani Občin, ki so del Gorske skupnosti Ter, Nadiža, Brda, in njihovi kolegi s Posočja. Deželo je ob Sibauu, kije obenem tudi deželni svetnik, zastopal načelnik skupine Demokratske stranke v deželnem svetu Cristiano Shaurh. beri na 2. strani ROM M, Ml Tvpii, & impellili S** ConBicB.niomi de Pto|uEinU r*J >F ■■ VACUl-i____________ M— L’annuncio durante l’incontro tra amministratori transfrontalieri Cent’anni dalla Grande guerra, Muti nel 2017 a Caporetto In ballo ci sono i finanziamenti della programmazione europea 2014-2020, utile quindi un confronto (dopo quello dello scorso gennaio a Caporetto) tra gli amministratori dei Comuni che fanno capo alla Comunità montana Torre Na-tisone e Collio (con l’esordio del vi- cesindaco di S. Leonardo Teresa Terlicher) ed i Comuni dell’Alta Valle delTIsonzo, in Slovenia. La riunione, voluta dall’ammini-stratore temporaneo dell’ente montano Giuseppe Sibau, si è tenuta sabato 29 giugno a S. Pietro. Un confronto con alcune assenze, anche da parte slovena, mentre, oltre a Sibau che è anche consigliere regionale, a rappresentare la Regione c’era il capogruppo del Pd Cristiano Shaurli, ex sindaco di Faedis. Proprio quest’ultimo ha indicato due aspetti del lavoro che attende gli amministratori: la necessità di una condivisione quotidiana tra le due parti rispetto alle tematiche di sviluppo socio-economico e culturale, e l’esi- genza di rendere concreti gli incontri. “I territori - ha affermato Shaurli - devono pensare ad una visione d’insieme ed a fare massa critica, la Regione da parte sua deve essere presente a questi appuntamenti con dirigenti e tecnici.” Chi ha dimostrato concretezza è stato il prefetto di Tolmino, Zdravko Likar, che è anche presidente della Fondazione Pot miru - La via della pace. Impressionanti le scadenze previste in occasione del centenario della Prima guerra mondiale, con iniziative che dovranno in qualche modo coinvolgere anche le vallate del Torre e del Natisone ed il Collio. Si va dall’inaugurazione della Via della pace dalle Alpi all’Adriatico, che avrà luogo nel settembre 2015 a Gorizia coi presidenti delle due Repubbliche, alle celebrazioni che nel 2016 saranno incentrate sulla figura dell’architetto Gianni Mi-chelucci che progettò una chiesetta a Ladra, presso Caporetto. Nel 2017 la 12. battaglia isontina verrà ricordata con un concerto del maestro Riccardo Muti a Caporetto, nel novembre 2018, anniversario della fine del conflitto, verrà siglato un accordo di pace tra tutti gli Stati che presero parte alla guerra e tra tutte le organizzazioni che oggi si occupano di mantenerne la memoria. A questo va aggiunta la possibilità, riaffermata dal sindaco di Drenchia Mario Zufferli, del passaggio, nel 2015, di una tappa del Giro d’Italia sul Kolovrat. Da parte italiana, però, ci si è fermati sulla necessità, certo non nuova, di una ‘cabina di regia’ che svolga il ruolo di interfaccia con le amministrazioni dell’Alto Isonzo. A candidarsi, secondo le parole del presidente Mauro Veneto e del direttore Bill Favi, è il Torre Natisone Gal, gruppo di azione locale che fa capo a questo territorio, assieme alla Comunità montana. “Un tavolo di lavoro dovrebbe partire già in settembre - ha affermato Favi - individuando idee e progetti da sottoporre alle istituzioni politiche locali e regionali.” (m.o.) Rispondendo ad una precisa richiesta del sindaco di S. Pietro, Tiziano Manzini, il prefetto di Tolmino Zdravko Likar ha chiarito che, riguardo l’ipotesi di realizzazione di un elettrodotto che colleghi Okroglo, in Slovenia, a Udine, passando per la valle dell’Isonzo e per le valli del Natisone, nulla si sa di certo “La Eles, l’azienda slovena che opera nel settore energetico nazionale - ha spiegato Likar - ha inserito questa infrastruttura nel suo programma a lungo termine, ma il tracciato non è stato definito. Da parte nostra, il Comune di Tolmino, che dovrebbe essere interessato, ha già espresso la sua contrarietà. In ogni caso ci vorranno anni prima che possa essere definito un eventuale tracciato.” Na Vseslovenskem srečanju v parlamentu Luigia Negro o Slovencih na Videnskem V veliki dvorani slovenskega državnega zbora bo jutri, četrtek, 4. julija, ob 10. uri, XIII. Vseslovensko srečanje, ki ga prireja Komisija Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Med protagonisti srečanja med predstavniki Slovencev iz matice, zamejstva in drugih držav po svetu z naslovom Odsli-kave slovenstva bo letos tudi predstavnica slovenske skupnosti z Vi-denskega in pokrajinska predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Luigia Negro. Kulturna delavka iz Rezije bo spregovorila o slovenski manjšini v videnski pokrajini ob 35-letnici konference o etnično-jezikovnih skupinah v Vidnu. Med vabljenimi govorci na srečanju v slovenskem parlamentu pa so tudi drugi predstavniki slovenske jezikovne skupnosti iz naše dežele. Popoldanske razprave se bodo udeležili predsednik Sso Drago Stoka, ki bo govoril o tem, kako pripadnost slovenski skupnosti spodbuja srečevanje nositeljev znanja, kulture, veščin in vrednot; predsednik Skgz Rudi Pavšič, ki bo predstavil delovanje in življenje Slovencev v Italiji v večjezičnem prostoru; županja Občine Dolina pri Trstu bo govorila o dvojezičnosti v javnih upravah Dežele Furlanije Julijske krajine; profesor Samo Pahor, ki bo imel nagovor z naslovom “Odslikave slovenstva ‘na tleh leže slovenstva stebri...!’. Med 4. in 6. julijem pa Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu že tretje leto zapored prireja srečanje vseh Slovencev pod naslovom "Dobrodošli doma". V soboto, 6. julija, bo proti večeru (okrog 19.10) na Kongresnem trgu ob številnih drugih bendih nastopila tudi beneška skupina Blue Fingers). Podrobnejši program prireditve, ki se je bo udeležilo okrog tristo mladih, lahko preberete na www. dobrodoslidoma.si. Kaj se dogaja v Sloveniji Prvih sto dni vlade Alenke Bratušek Konec junija je minilo sto dni, odkar je predstavnica Pozitivne Slovenije Alenka Bratušek na čelu slovenske vlade preko konstruktivne nezaupnice zamenjala Janeza Janšo. S Pozitivno Slovenijo so tedaj stopili v vladno koalicijo SD, Lista Virant in Desus. Kot piše na uradni spletni strani vlade, je bila prva vladna prioriteta priprava programa stabilnosti in nacionalnega reformnega programa, nadaljevati je bilo pa treba tudi po poti konsolidacije javnih financ. Poleg varčevalnih ukrepov, za katere so člani nove vlade menili, da morajo biti milejši in manj obremenjujoči za prebivalstvo, se je vlada odločila tudi za ukrepe, s katerimi želi povečati proračunske dohodke (dvig davka na dodano vrednost - IVA, nepremičninski davek, privatizacija nekaterih podjetij, ki so bila doslej v državni lasti). Takšen pristop nove vlade je pripomogel tudi k odločitvi Evropske komisije, da Sloveniji omogoči dve dodatni leti časa za znižanje primanjkljaja na raven maastrichtskega kriterija. Kar zadeva zagon gospodarstva, pomaga država podjetjem pri premostitvi likvidnostnih težav, v teh dneh pa se začenja tudi pričakovana sanacija bančnega sistema. Namen vlade je tudi spodbujanje zaposlovanja, zlasti mladih. Prvih sto dni vlade je zaznamovalo tudi vpis zlatega fiskalnega pravila v ustavo, sprejetje spremenjene referendumske zakonodaje, podpis dogovora s sindikati javnega sektorja o varčevalnih ukrepih ter podpisana zaveza izvršne in sodne oblasti za izboljšanje stanja v sodstvu. Ob vsem tem je bila izdana tudi 10-letna dolarska obveznica pod ugodnejšimi pogoji, kot je to uspelo prejšnji vladi. Bratuškova je komentirala, da sta prvih 100 dni vlade označevala dialog in sodelovanje, ključne teme prihodnjih 100 dni pa bodo mladi, zdravstvo, pravna in pravična država in gospodarstvo, je napovedala. Koalicijski partnerji so kot uspehe izpostavili predvsem spremembe ustave, pridobitev kredibilnosti na mednarodnih finančnih trgih in bolj umirjeno retoriko. Pri SD so sicer razočarani nad opravljenim na področju preurejanja upravljanja z državnim premoženjem. Pričakujejo, da bo z rebalansom proračuna tudi sprejet kak bolj pogumen ukrep za zagon gospodarstva. V opozicijskih SLS in NSi vladi očitajo predvsem pomanjkanje lastnega koncepta za vodenje ter uničevanje gospodarstva z novimi davki, SDS pa ocenjuje, daje vlada v prvih treh mesecih predvsem zaključila številne projekte, ki jih je zastavila vlada Janeza Janše, tudi tiste, katerim je prej nasprotovala; to ji je po njihovem uspelo tudi zato, ker se je SDS obnašala drugače kot prej PS, ki je leto dni ovirala sprejem najpomembnejših ukrepov. kratke.si Una nuova pagina web per presentare le attività delle istituzioni europee Si chiama Alternative Evrope ed è attiva dal 1. luglio la nuova pagina web su cui si potranno trovare, fino alle elezioni per il parlamento europeo previste per maggio 2014, articoli con cui i gestori della pagina proveranno ad avvicinare le istituzioni europee ai cittadini. Verranno così presentate le attività e gli interventi decisi a Bruxelles e spiegati gli effetti che questi hanno sulla vita di tutti i giorni dei cittadini europei e perché sono importanti per il futuro dell’Unione europea. Si tratta di un tentativo di instaurare un dialogo con gli elettori che dovranno scegliere i propri rappresentanti in Europa. All’europarlamentare sloveno Ivo Vajgl il premio internazionale Giovanni Losardo Il riconoscimento viene conferito dal Laboratorio sperimentale Giovanni Losardo che porta il nome del politico italiano impegnato nella lotta contro la criminalità organizzata e la corruzione ed ucciso dalla N’drangheta. Finora erano stati premiati solo i successi nel campo letterario e giornalistico. Ora, per la prima volta, il riconoscimento, con il patrocinio del parlamento europeo, è stato conferito per l’attività internazionale e, nel caso di Ivo Vajgl, per il suo stimolo al dialogo nella risoluzione dei conflitti internazionali. Durante la premiazione Vajgl ha sottolineato il valore del diritto internazionale e della mo- iri Slovenia debutta la bad bank, arrivano i primi trasferimenti di asset “tossici” H primo trasferimento di asset “tossici” proverrà dalla Nuova ljubljanska banka. Si tratterà secondo le prime stime, annunciate dala Bratušek a margine di un vertice a Bruxelles, di un trasferimento del valore di circa 100 milioni di euro per i quali non è necessario il permesso dell’Unione europea. Per gli altri “pacchetti”, in quanto si tratta di una forma di aiuto di stato e quindi deve soddisfare le condizioni poste dalla Commissione europea, è necessario invece l’accordo con Bruxelles. La Bratušek auspica che l’ok arrivi il prima possibile affinché le banche possano cominciare a finanziare l’economia slovena. La tesi di laurea magistrale della premier Alenka Bratušek non è un plagio La premier slovena Alenka Bratušek può conservare il titolo accademico di dottore magistrale. Il Senato della Facoltà di scienze sociali ha stabilito che la sua tesi di laurea magistrale non è un plagio. La Bratušek era stata accusata in via anonima su internet di aver, tra l’altro, copiato parti di materiale governativo (scritto però in realtà da lei stessa) senza citare la fonte appropriandosi quindi, secondo l’accusatore anonimo, del lavoro intellettuale di altri. L’accusa è comparsa quasi contemporaneamente alla notizia della sua candidatura a sostiture Janša nel ruolo di premier con la mozione di sfiducia costruttiva. Republika Hrvaška je 28. članica Evropske Unije V nedeljo velika svečanost v Zagrebu s številnimi uglednimi gosti s prve strani Tako je dejal predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, ki je dobrodošlico Hrvaški zaželel v imenu vseh 27 članic EU. Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je omenil skupne dosežke EU in Hrvaške in izrazil pričakovanje, da bodo prispevki vseh hrvaških državljanov pri skupnem projektu obogatili vse članice EU. »Dobrodošli v EU. Dobrodošli domov,« je sklenil. Predsednik vlade Zoran Mila-novič je na slovesnosti ob zadovoljstvu izrazil tudi pripravljenost Hrvaške, da prevzame nove odgovornosti. »Na nas je, da podamo roko državam v regiji pri čim hitrejšem sprejemanju evropskih kriterijev,« je dejal. Poudaril je, da ima Hrvaška s temi državami neraz-družljive povezave, med katerimi je bilo najbolj vzvišeno sodelovanje v antifašističnem boju med drugo svetovno vojno. Obenem je dodal, da Hrvaško od Srbije, Črne gore, kot tudi od BiH oddaljujejo vojni dogodki iz 90-ih let. »Povezuje nas tudi privrženost vrednotam solidarnosti in svoboščin, ki jo želimo še bolj vtisniti v temeljni koncept EU,« je dodal. Kot najpomembnejši strateški projekt v EU pa je premier Milanovič izpostavil razvoj in spodbujanje intelektualne radovednosti, saj so »v šolah in na fakultetah ključi bolj svobodnega in Predsednica Litve Dalia Grybauskaite, od 1. julija predsednica EU in hrvaški predsednik Ivo Josipovič zadovoljnega življenja«. »Zgodba o hrvaškem uspehu je zgodba o skupnosti, upornosti, ambiciji in viziji. To je glavno sporočilo današnjega dne, sporočilo, da lahko uresničimo tudi tiste cilje, ki se nam danes zdijo težko dosegljivi,« je dejal predsednik države Ivo Josipovič. Medtem ko so na glavnem trgu v Zagrebu zapeli evropsko himno Odo radosti, so z mejnih prehodov med Hrvaško in Slovenijo umaknili napis (in službo) Carina. Število prebivalcev EU se je z vstopom 4,4 milijona hrvaških državljanov povečalo za slab od- stotek na 506,8 milijona. Hrvaška je vstopila v EU slabih osem let po začetku pristopnih pogajanj oktobra 2005. Ta so sicer trajala skoraj šest let. Vse države srednje in vzhodne Evrope, ki so postale članice EU med letoma 2004 in 2007, so imele krajša pogajanja od Hrvaške. Zagreb je imel poostren mehanizem pogajanj s številnimi merili, ki ga je EU uvedla po razočaranju nad slabo pripravljenostjo Bolgarije in Romunije. V Zagrebu pričakujejo, da bodo takoj po poteku predvidenega roka, 1. julija 2015, vložili tudi prošnjo za vstop v schengensko območje. D benvenuto della presidente del FVG Serracchiani “Quello che oggi accade in Croazia è un fatto storico per l'Unione europea, e noi del Friuli Venezia Giulia lo viviamo in un modo tutto speciale”. Lo ha affermato a Zagabria la presidente della Regione Debora Serracchiani, a margine delle celebrazioni per l'ingresso della Croazia nell'Unione europea. “Finisce infatti oggi un'amputazione che l'Europa ha patito per decenni - ha proseguito - e come Regione Friuli Venezia Giulia siamo orgogliosi di aver contribuito a mantenere vivi i rapporti con un mondo che abbiamo sempre sentito vicino”. Serracchiani, dopo aver accolto all'aeroporto il Capo dello Stato Giorgio Napolitano e il ministro degli Affari esteri Emma Bonino, ha avuto colloqui con l'ambasciatrice italiana a Zagabria Emanuela D'Alessandro e con il direttore dell'Istituto per il Commercio Estero Maurizio Sessa, sottolineando “la volontà di intensificare i rapporti commerciali tra il Friuli Venezia Giulia e la Croazia anche favorendo incontri bilaterali tra le associazioni di categoria. Inoltre intendiamo implementare il protocollo di collaborazione con la Regione Istria e portare a compimento formale quello con la Regione Litoraneo Montana”. Incontrando i rappresentanti della Comunità nazionale Italiana, Fulvio Radin e Maurizio Tremul, Serracchiani ha ribadito che “la nostra comunità ha un ruolo prezioso non solo come ponte culturale ma anche per il contributo che può offrire nel dialogo per l'allargamento dell'Euroregione alla Slovenia e alla Croazia e - ha concluso - nell'ambito della progettazione europea”. (ARC) SKGZ o položaju Slovencev na Videnskem Pogoji za rast in razvoj so danes perspektivnejši Dvojezični šoli zagotoviti pogoje za uspešen razvoj Vodstvo Slovenske kulturno-go-spodarske zveze je poglobljeno razpravljalo o položaju naše narodne skupnosti v videnski pokrajini. Ocenilo je, da so danes pogoji za razvoj in uspešnost veliko boljši in bodo v prihodnosti še perspektivnejši. Velik problem pa predstavljajo demografski podatki, saj se iz leta v leto niža število prebivalstva, predvsem tistega v goratih predelih. Po drugi strani pa je slovenska narodna skupnost v zadnjem obdobju, predvsem po popotresni obnovi, zabeležila veliko dinamično rast, kateri je tempo dajala dvojezična šola v Špetru, ki je ustvarila tudi novo generacijo šolanih Slovenk in Slovencev, ki so drugače in pozitivneje zaznali svojo slovensko pripadnost. Tudi zaščitni zakon in vstop Slovenije v EU sta veliko pomagala, daje danes položaj boljši. Prav tako se izboljšuje odnos do naše skupnosti in do slovenskega jezika, kljub nekaterem izjemam, kot je položaj v Reziji- Predsednica SKGZ za Vidensko pokrajino Luigia Negro je na seji deželnega vodstva podala razčlenjeno poročilo o položaju na celotnem obmejnem območju videnske pokrajine. Izpostavila je nekatera še odprta vprašanja ter se opredelila za njihovo skupno reševanje, predvsem v dogovoru med obema krovnima organizacijama. Poudarila pa je tudi vse večjo aktivnost posameznih organizacij, ustanov in same SKGZ ter še posebej velik pomen, ki ga bosta imela za organizirano skupnost na Videnskem Inštitut za slovensko kulturo in uvedba modela dvojezičnega šolstva tudi v drugih krajih tega pokrajinskega območja. Novost v Kanalski dolini predstavlja kulturno društvo Mario Černet, ki se tako pridružuje že obstoječemu kulturnemu središču Planika. Pomembno je, da se med društvoma razvije sodelovanje in skupno načrtovanje ter da ne bo prišlo do nepotrebne negativne konkurenčnosti, ki je v teh krajih že pustila svoje negativne posledice. Novost, ki prihaja iz Rezije, zadeva nakup stavbe, v katero naj bi se vselil rezijanski muzej, v njej pa naj bi našle prostor tudi druge de- javnosti rezijanskih kulturnikov. Kljub nelahkim gospodarskim časom, si Rezijani prizadevajo, da bi našli primerno finančno kritje za obnovo stavbe. Tudi muzejski center v Bardu se pozitivno razvija in postaja vse bolj osrednje kulturno in družbeno središče Terskih dolin. Precej manj razveseljivo pa je kadrovsko vprašanje v muzeju, saj je njegova dejavnost v glavnem odvisna od dobre volje posameznikov. Poiskati bi bilo treba sistemsko rešitev, da bi lahko tudi dejavnost v teh dolinah dobila enako organizacijsko dostojanstvo, kot jo imajo ostale v drugih predelih videnske pokrajine. Posebno poglavje deželnega vodstva SKGZ je bilo namenjeno šolstvu v Benečiji. Vse bolj jasno postaja, da se je treba opredeliti za takšno izbiro pri prostorski rešitvi dvojezične šole v Špetru, ki bo za razvoj najperspektivnejša z vseh vidikov. Obnova stare šole ne daje teh zagotovil. Vse bolj racionalno in koristno bi bilo, da bi se prostorska rešitev našla z vselitvijo dvojezične šole v college v Špetru, kjer so dani vsi pogoji za uspešen razvoj dvojezičnega šolanja. V zvezi s prostorskimi vprašanji pa je bila posebej izpostavljena novost dveh središč, ki nastajata v Špetru, prvo v okviru Inštituta za slovensko kulturo, drugo pa v dogovoru dveh krovnih organizacij z nekdanjo Gorsko skupnostjo s financiranjem iz zaščitnega zakona. Predstavniki SKGZ so bili mnenja, da bi bilo potrebno širše razmišljanje o uporabnosti in upravljanju obeh centrov, ki morata postati komplementarna in hkrati funkcionalna. Obenem so glede drugega središča izrazih začudenje, da ni po daljšem obdobju ne duha ne sluha o stanju obnove in o vsem, kar je bilo povedano ob nastanku tega projekta. Manjšina ne ve o njem skoraj ničesar, čeravno sta krovni organizaciji sprejeli pomembno odgovornost pri njegovi realizaciji. Primemo bi bilo, da bi nasledniki uprave bivše Gorske skupnosti informirali predstavnike obeh krovnih o poteku obnovitvenih del in se dogovorili o namembnosti centra ter o njegovem financiranju. brevi.it Sono italiani i manager più pagati d'Europa Mentre la disoccupazione cresce, secondo la Federation of European Employers i nostri dirigenti sono i più pagati d'Europa. Nel 2012 un Ceo ha percepito uno stipendio base medio (al netto di bonus, stock option e premi vari) di 723 euro all'ora. Un parigrado svizzero guadagna 499 euro, quello inglese 465, francese 416 e tedesco 412 e si tratta di paesi che hanno una situazione economico-fi-nanziaria più florida della nostra. E ciò dimostra quindi che in Italia gli stipendi alti vengono garantiti a prescindere dai risultati aziendali conseguiti. IOR, arrestati un alto prelato e un funzionario dei servizi segreti “Lo Ior è necessario fino ad un certo punto”, aveva dichiarato papa Francesco che ha istituito una pontificia commissione che dovrà presentare una relazione suhe reali attività delllstituto per le Opere Religiose, la banca vaticana. Nemmeno 48 ore più tardi un alto prelato, mons. Scarano, un funzionario dei servizi segreti ed un broker finanziario sono stati arrestati a Roma nell'ambito di un’indagine sullo Ior diposta dalla Procura di Roma. Le accuse sono: corruzione, calunnia e truffa. Avrebbero voluto far rientrare dalla Svizzera 20 milioni con un jet privato. Tasso di disoccupazione, a maggio il livello più alto di sempre Record assoluto per il tasso di disoccupazione in Italia. La rilevazione mensile del-l'Istat ha fatto registrare a maggio un tasso del 12,2% (3 milioni e 140 mila persone) di senza lavoro, lo 0,2% in più rispetto ad aprile e l'1,8% in più rispetto aho stesso periodo del 2012. È il dato più alto mai registrato in Italia dal 1977, anno in cui l'Istituto di statistica ha iniziato le rilevazioni. Leggermente in calo invece la disoccupazione giovanile che si “ferma” al 38,5% (-1,3% su aprile). Anche in questo caso però l’aumento su base annua è del 2,9%. Riina: “Anche i servizi dietro le stragi di Capaci e via D'Amelio” Recenti rivelazioni dell'ergastolano Totò Riina riportano in primo piano il processo sulla presunta trattativa Stato-Mafia. Riina, all'epoca delle stragi del '92, ai vertici di Cosa Nostra, in un colloquio con alcuni agenti deha polizia penitenziaria ha affermato che dietro le stragi di Capaci e via D'Amelio (in cui vennero uccisi rispettivamente Falcone e BorseUino) ci sarebbe stata la collaborazione dei servizi segreti. “La vera mafia sono i magistrati e i politici che si sono coperti tra di loro - ha aggiunto Riina -. Loro scaricano ogni responsabilità sui mafiosi”. Petnajst let delovanja ženske vokalne skupine Breginj V' Živahen junij s številnimi dogodki v Breginjskem kotu . - ■ ■ Sredi junija je bilo v Breginjskem kotu še posebej živahno, saj so se tam zvrstile številne kulturne, izobraževalne in športne prireditve. V petek, 14. junija, se je v vasi Robidišče zaključila tedenska delavnica WOODSTONE 2013, na kateri je več kot 25 študentov in mentorjev lesnega oblikovanja in kamnoseštva ustvarjalo noč in dan. Restavrirali so stare predmete vaščanov, izdelovali prototipe starih predmetov, klesali kamnita korita in na ta način prenašali tradicijo na mlade generacije ter hkrati ohranjali kulturno dediščino vasi. Petkov večer pa je bil namenjen zaključku uspešnega študentskega tabora, ki so ga popestrili člani ansambla Beneške korenine pod vodstvom Davida Klodiča. V soboto, 16. junija, je svojo 15-letnico delovanja praznovala Zenska vokalna skupina Breginj, ki vsa leta prepeva pod vodstvom Vere Clemente Kojič. V slikovitem starem vaškem breginjskem jedru so se jim pridružili gostje, Vokalna skupina Nepozebnice iz Tolmina, učenci Podružnične šole Breginj in Vokalno instrumentalna skupine Mlado srce iz Goriških Brd. Jubilantkam so otroci voščili s folklornimi plesi iz domače pokrajine, s svojo harmoniko pa jih je spremljala Elizabeta Cencič iz Sedla. Vse prisotne je pozdravila in nagovorila tudi županja Občine Kobarid Darja Hauptman, ki je jubilantkam čestitala in poudarila pomen pevskega druženja, saj je ravno pesem tista, ki na najbolj veder način povezuje in združuje ljudi. Skupaj s pevkami je delila željo, da bi zborovska pesem pre- šla na mlade rodove in se v Breginjskem kotu ohranila. Pevke ženskega pevskega zbora Breginj so na svojem jubilejnem koncertu zapele številne slovenske ljudske pesmi, ki so jih zaokrožile s skupnim nastopom s skupino Nepozebnice iz Tolmina. Program je povezovala Vida Škvor, predsednica Kulturnega društva Stol Breginj. Spregovorila je o bogati zgodovini zborovskega petja v Breginjskem kotu, kjer je kljub prepovedi slovenska beseda in pesem donela v starih skednjih ali za zidovi cerkva. Tako so društva v Breginjskem kotu ohranila močan naboj slovenstva. Po osamosvojitvi Slovenije so v okviru društva Stol ustanovili tudi Ženski pevski zbor Breginj. Dirigentka je postala znana glasbenica in izkušena glasbena pedagoginja Vera Clemente Kojič, kije zbor uspešno pripeljala do letošnjega jubileja. Pevke so s pesmijo obogatile številne domače prireditve. Prav tako pa so sodelovale ob 100-letnici smrti Simona Gregorčiča leta 2006, ko so Posoški pevci predstavili Gregorčičevo delo na koncertu v Cankarjevem domu. Društvo je prirejalo prireditve v vseh treh Krajevnih skupnostih Breginjskega kota in številni obiskovalci so dokaz podpore dobre- mu delu pevskega zbora in Kulturnega društva Stol Breginj, kije v letih delovanja zasnoval še sekcijo Ohranimo Robidišče, Skupni kulturni prostor ob Nadiži ter Ko-tarske dnevi z dramsko skupino. Kulturno društvo Stol Breginj od vsega začetka podpira Občina Kobarid, JSKD 01 Tolmin, Urad za zamejce ter številni posamezniki. Za dolgoletno delovanje na glasbenem področju se je pevkam zahvalila Silva Seljak, vodja JSKD OI Tolmin in jim v imenu Sklada podelila bronasta, srebrna in eno zlato Galusovo priznanje. Zanimivo dogajanje se je v Breginjskem kotu nadaljevalo v nedeljo s tradicionalnim XIX. Mednarodnim pohodom prijateljstva Ceniebola-Robidišče-Podbela in skupnim druženjem. Vida Škvor Turistični paketi na temo prve svetovne vojne V okviru čezmejnega projekta T-lab delavnica 17. julija v Kobaridu Javna agencija ŠPIRIT Slovenija, ki s Turizmom Furlanije Julijske krajine sodeluje pri projektu “Prva svetovna vojna”, prireja 17. julija, od 9. do 14. ure, v prostorih Fundacije Poti miru v Posočju v Kobaridu v so- delovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem, delavnico za oblikovanje turističnih paketov na temo prve svetovne vojne. Organizatorji želijo namreč v okviru omenjenega projekta razviti turistični produkt, ki bi v prihodnjih letih, ko se obeležuje 100-letnica dogodkov, vezanih na dogajanje na soški fronti, pritegnil še več obiskovalcev iz Italje, pa tudi iz drugih držav (Avstrije, Nemčije, VB, ZDA, Češke in Madžarske). Prvi del dogodka bo namenjen mreženju različnih ponudnikov, ki bi se radi vključili v razvoj turističnega produkta na temo prve svetovne vojne. V drugem delu delavnice, pa bodo ponudniki lahko sodelovali pri oblikovanju paketov. Celotni program dogodka bo objavljen na portalu www.tourism-lab.eu. Delavnica se bo izvajala v okviru čezmejnega projekta Laboratorij turističnih priložnosti Slovenije in Italije (T-lab), s katerim želijo spodbuditi inovativne pristope, storitve in produkte v turizmu ter tako povečati konkurenčnost te panoge v čezmejnem slovensko-italijanskem prostoru. Projekt T-lab je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. Delavnice se lahko udeležijo organizacije oziroma posamezniki, ki prihajajo iz območja, ki ga pokriva projekt T-lab. Udeležba na delavnici je brezplačna, zaradi omejenega števila mest pa je obvezna predhodna prijava na strani https://docs.goo-gle.com/forms/d/lnUPVRJHox5B9C CnDKlzSFhl9HyJ9A071p8N6k8Lxw b4/viewform?pli=l. Delavnica bo potekala v slovenskem in italijanskem jeziku, zagotovljeno bo tolmačenje. Otroške ustvarjalne delavnice ZSKD letos na Debelem rtiču Po nekaj letih gostovanja v Benečiji prireja letos Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb otroške poletne delavnice na Debelem rtiču pri Ankaranu. Mala akademija estetske vzgoje, ki bo od 27. do 31. avgusta, je namenjena osnovnošolskim otrokom, program pa letos zaobjema folklorno plesno in glasbeno-pevsko delavnico, ki jo bo vodila Katja Lavrenčič, etnografsko delavnico in pravljično delavnico z Markom Gavriloskim. ZSKD prireja ustvarjalne delav- nice za otroke že petnajst let in nudi udeležencem možnost, da aktivno preživijo svoje poletne počitnice v družbi sovrstnikov in pod vodstvom izkušenih mentorjev. Vstopnina, ki vključuje bivanje, prehrano, zavarovanje in delavnice za pet dni, znaša 170 evrov, predviden pa je tudi popust za drugega otroka. Za dodatne informacije in vpisovanje se je treba obrniti na urad Zveze slovenskih kulturnih društev v Trstu (Ul. Sv. Frančiška 20, 040/635626, info@zskd.org) ali v Gorici (Korzo Verdi 51, 0481/531495, gorica@zskd.org) zione del Novi Mata- Antonio Banchig giornalista professionista La reda- jur si è rafforzata con un nuovo giornalista professionista, Antonio Banchig, che i nostri lettori ormai conoscono bene ed apprezzano. Ha iniziato a collaborare con la nostra testata tre anni fa, è stato inserito in un nostro progetto di work-experien-ce, ha fatto un'esperienza in un settimanale di punta a Lubiana (Mladina), successivamente si è iscritto come giornalista praticante e nei giorni scorsi ha superato brillantemente a Roma l'esame da giornalista professionista. Alla soddisfazione di familiari, amici e colleghi si aggiunge da parte nostra la convinzione che il Novi Matajur abbia compiuto un altro passo verso la continuità, un suo ulteriore radicamento e rafforzamento al servizio della nostra comunità e dei suoi diritti linguistici, culturali ed economici. Arhivski posnetek obiska v Čedadu med ustvarjalnim taborom leta 2011 Testimonianze glagolitiche a S. Pietro al Natisone Interessante convegno promosso dalla Srebrna kaplja Nell'archivio parrocchiale di S. Pietro al Natisone sono conservati due preziosi volumi, il Messale glagolitico, stampato a Roma nel 1741 dalla Congregazione Propaganda fide ed un Breviario glagolitico ancora più antico, stampato sempre dalla stessa Congregazione vaticana nel 1648. Su entrambi ci sono segni di un uso prolungato, con parti aggiunte, trascritte a mano, macchie di cera... Documenti importanti, di cui pochi conoscono l’esistenza ed il valore, ha detto Angela Tomasetig presidente della Srebrna kaplja, venerdì 28 giugno, nella sala parrocchiale sam-pietrina nell'introdurre un'interessante conferenza a cui è seguita anche la proiezione delle pagine dei due volumi. Ma come sono arrivati a S. Pietro, che valore hanno? E che cos'è il glagolitico? Per capirlo è necessario fare un salto indietro esattamente di 1150 anni, alla missione morava dei monaci bizantini Cirillo e Metodio che nella loro opera di evangelizzazione degli slavi tradussero i testi sacri dal rito latino nella lingua parlata del tempo. Il glagolitico è quindi il primo tentativo di scrittura dello slavo ecclesiastico antico. Lo ha elaborato Cirillo, un monaco di altissima cultura e politicamente accorto che non volle farsi coinvolgere dalle dispute che nel 1054 portarono allo scisma tra la chiesa cattolica occidentale e la chiesa ortodossa. Cirillo ha creato pertanto un alfabeto originale, fortemente simbolico, con 40 caratteri in cui ogni suono viene rappresentato con un solo segno grafico, come ha spiegato il prof. Adrian Mroczek, docente di polacco all'Università di Udine. Ma il glagolitico era un alfabeto complesso, per questo fu ben presto abbandonato (prima del XII secolo) e i seguaci di Cirillo e Metodio, probabilmente il monaco Klemen della scuola di Ohrid, crearono il cirillico che deriva dal greco, ma ha dieci lettere peculiari della lingua slava trat- Adrian Mroczek te dal glagolitico. Il glagolitico si è conservato invece nei Balcani occidentali, nel territorio dell'attuale Croazia e Slovenia, fino all'Istria, Capodistria (tracce si trovano anche nella famosa danza macabra di Hrastovlje) e su fino a Dolina in provincia di Trieste. Portato probabilmente da sacerdoti in fuga dinanzi alla minaccia turca. Come mai i preziosi testi glagolitici si trovano a S. Pietro? Innanzi tutto rappresentano una grande ricchezza per le valli del Natisone, testimoniano che non sono piovuti dal cielo, ma che qualcuno li ha portati qui, dove si parlava lo sloveno, kultura 1?l S§E35Ì KgMftfittrfa.. pi* tuDEEffcS tmss-jitatóA,; -rr _ / A . udisti» »S- TO&tiill Oim,- ... jmOBUllc»»-«.*,-, — -, tuDEffcS OJJBMlfclMŠA,) 2*'*'" ■ ""e* ;:- s awsfv ***** 3 J ’ - ■ ■ I r——r" 1 - : s 6di . ii3fiatihVA- ^1 . dite««»«* mA »» f ,SMS ’nnaWBà.wiiai «M Giorgio Banchig dove venivano utilizzati e naturalmente compresi, ha spiegato il prof. Giorgio Banchig che, nella sua relazione, si è soffermato invece sugli aspetti storici e teologici. Il primo riguarda la concezione del IX secolo secondo cui i testi sacri si potevano scrivere solo nelle tre lingue sacre: latino, greco ed ebraico. Si comprende quindi la portata rivoluzionaria dello slavo ecclesiastico scritto. Cirillo e Metodio andarono a Roma dal papa a difendere il proprio operato. Era 1’867 e papa Adriano II li accolse con tutti gli onori, in S. Maria Maggiore fu celebrata una messa in lingua slava, ma quel che è più importante li autorizzò ad usare la lingua del popolo. “Conservate e rispettate questa usanza. Prima leggete il Vangelo in latino poi in slavo. Se qualcuno devia dalla retta strada e si vergogna della vostra lingua sia scomunicato fino a quando non faccia ammenda”. Importante nell'evoluzione storica fu la riforma protestante del XVI secolo che introdusse le lingue vol- gari (parlate dal popolo) nella liturgia, Lutero tradusse la Bibbia in tedesco, Trubar in sloveno, il primo testo glagolitico a stampa risale al 1483. Ma anche nella Chiesa aquileie-se, fin dagli inizi, era presente la tradizione dell'uso delle lingue del popolo. Paolino, Patriarca di Aquileia (che a quei tempi aveva la sua sede a Cividale), inviò presso gli slavi sacerdoti slavi che predicavano il vangelo nella lingua dei santi Cirillo e Metodio. Che libri liturgici glagolitici fossero usati nelTambito del Patriarcato di Aquileia lo conferma il Concilio provinciale di Udine del 1596, quando lo stesso patriarca Francesco Barbaro dispone l'uso della lingua illirica (slava), nella regione illirica (Slovenia, parte della Croazia e Istria). La presenza dei testi glagolitici a S. Pietro dimostra che il nostro era il terreno adatto, ha spiegato Giorgio Banchig, ed era il centro religioso della Benecia insieme a S. Leonardo. La presenza del glagolitico è confermata da diverse fonti. Sergio Bonazza scrive che in occasione di un pellegrinaggio a Maria Zeli in Austria i nostri valligiani portarono in dono un messale glagolitico. Ma ci sono anche state testimonianze dirette, come quella di Giuseppe Tomasetig di Grobja, morto nel 1862 all'età di 93 anni, che ricordava che nella chiesa di S. Bartolomeo “so mašovali po slovensko”. Quanto fosse stato usato e compreso, lo dimostrano poi le stesse pagine del breviario e del messale.(jn) Tle na čeparni zbor Tri doline, ki je zapieu v cierkvici Svetega Petra v Peratih Praznik v Peratih s pevskim zborom Tri doline Kulturno društvo Gorenj Konc je v saboto, 29., an v nediejo, 30. junija, povabu vse na praznovanje vaškega praznika svetega Petra an Pavla ta par Peratih nad Livkom. V nediejo je biu gost praznika tud zbor Tri doline iz Kravarja, ki je zapieu par maši v cierkvici svetega Petra. Popudan je biu nastop vokalne skupine Liwk, natuo pa gledališka predstava, sledila je zabava ob zkovu muzike. Praznik je ku ponavadi parklicu v Peratih pu-no Benečanu; biu je liep moment, ko so se spet srečal pariatelji z ad-ne an druge strani bivše meje. Acque dì acqua, quattro tappe tra Benecia, Resia e Posočje La V edizione del Festival itinerante internazionale di poesia e musica ‘Acque di acqua’, dedicata dagli organizzatori (Francesco Tornada, Giovanni Fierro e Renzo Furiano per l’associazione Culturaglobale di Cormons) ad Amedeo Giacomini, toccherà nel mese di luglio quattro località tra la Benecia, l’Alta valle dell’Isonzo e la vai Resia. La prima serata sarà a Topolò, ancora una volta frutto della collaborazione tra ‘Acque di acqua’ e la Postaja. Giovedì 18 luglio, al tramonto, saliranno nel paese del comune di Grimacco gli sloveni David Bandelj e Monika Lazar, la svizzera Laura Di Corcia ed il friulano Maurizio Mattiuzza. La parte musicale come sempre è affidata aH’Improvizacijski kolektiv Topolove. Sabato 20 luglio torna anche un altro appuntamento, quello in riva al lago di Most na Soči, dove dalle 20 leggeranno Karmen Vidmar e Meta Stergar (Slovenia), Lucia Gazzino, Margherita Trusgnach e Marinella Cossu. Le poesie saranno intervallate da interventi mu- sicali di Peter Della Bianca, Peter Jan e Janoš Srdoč. Il terzo incontro si terrà nell’osteria Alla speranza di Resia sabato 27 luglio, alle 20. I poeti invitati sono Hana Kniežov (Repubblica Ceca), Roberto Cescon (Venezia), Marilisa Trevisan ed i re-siani Silvana Paletti e Renato Quaglia. Suoneranno ‘te rozajan-ske citire’. Infine ‘Acque di acqua’ torna, in collaborazione con l’Istituto per la cultura slovena, anche a Prosse-nicco, nel comune di Taipana. Nell’agriturismo Brez mej nella serata di sabato 31 agosto leggeranno Marjeta Manfreda Vakar, Martina Leban, Andreina Trusgnach, Roberto Ferrari e Piero Simon Ostan, la parte musicale è affidata a Davide Tomasetig. Uno dei principali scopi del festival è quello di condividere e far conoscere la poesia attraverso la collaborazione con amministrazioni locali e altre realtà associative, per un maggior radicamento nel territorio che permette un più importante scambio di esperienze e conoscenze. ., i mm f i _ L Arengo, upravitelji odločno pruot daljnovodu skozi doline Že od lieta 1996 se upravitelji Nediških dolin se zbierajo za praznik Svetega Petra v Spietre, da bi se spomnili na tiste cajte, ko je biu naš teritorij avtonomni del Beneške Republike. Tuole seje zgodilo an v nediejo, 30. junija. Zbrali so se pred cierkvijo, potem, ko so otroci igral an glasoval za imenovat majhnega dekana. Župani an svetniki (pa med njimi je bla tudi senatorka Serena Pellegrino) so se preselil na travnik blizu cierkvice Svetega Kvirina, kjer so oživljali zborovanje, kije v tistim cajtu, do začetka devetnajstega stoletja, odločalo o usodi naših dolin. Najprej so upravitelji imenovali dekana podutanske banke (Teresa Terlicher, nova podžupanja podutanske občine) an landarske (sauodenjski župan Germano Cen-dou), natuo velikega dekana, ki je lietos špietarski župan Tiziano Manzini. Zbor je soglasno sprejeu njega dokument, kjer župani odločno nasprotujejo realizacijo daljnovoda Okroglo-Viden, ki naj bi šu skuoze naše doline. Prireditev sta povezovala Michela Sklarz, po italijansko, an Michele Coren, pa po sloviensko. Il programma della Stazione di Topolò 20x3 VENERDÌ 12 LUGLIO verso le sei della sera Archivio dello spazio di Topolò Esiti del cantiere con i ragazzi/e della Stazione condotto da Alessandro Ruzzier, Massimo Croce e Carlo Andreasi al tramonto\ in chiesa Harmonia Caelestis Rika Murata, Alice Forcessini, Teodora Tommasi, Federico Rossignoli, concerto per viola da gamba, lirone, clavicembalo, flauto e chitarra con il buio incontro con il regista Gregor Božič a seguire Cercando le parole un documentario di Paolo Comuzzi e Andrea Trangoni da venerdì a domenica 14 Zaupno o skupnem | Segreti sulle cose in comune una video-installazione di Anja Medved da oggi fino a domenica 21 To Be Continued 2013 48 concerti in 24 ore per suonarle allaTBC a cura dell’Officina Globale della salute SABATO 13 LUGLIO all'ora del tè Dotik incontro con l’artista Xin Cheng verso le sei della sera parole autorevoli per la XX edizione a seguire, in piazzetta Kodeijana VII presentazione del libro Onkraj dreves | Al di là degli alberi scritto a Topolò da Marko Sosič al tramonto Accordion Orchestra 4-8-8-16 diretta dal m° Aleksander Ipavec con il buio, al cinema Grigia come la mafia. Incontro con Pif a seguire Zverinice prijateljice, video con Matjaž Pikalo ^^^^^^oomenica14luguo dedicato alle campane e ai campanari della Benečija alle dodici Le campane del mezzodì | Opoldanski zvonovi a seguire Skampinjanje, musica di tradizione e festa dopo pranzo Topolò, Livek, Montemaggiore, Kobarid, una ricerca con ascolto guidato delletnomusicologo Claudio Montanari a seguire Sonatina per campane di vetro verso sera, in chiesa Tra cielo e terra di Antonio Della Marina, per sassofono e armonici delle campane di Topolò (prima esecuzione) al tramonto Concerto in solo Enrico Malatesta, percussioni a seguire Le lune di Topolò, vent anni dopo, Powaqqatsi, un documentario di Godfrey Reggio prima proiezione alla Stazione, era il 14 agosto 1994 dalla mattina fino a martedì 16 Sull’istmo, cantiere pratico sul dettaglio sonoro condotto dal percussionista Enrico Malatesta LUNEDÌ I5LL(.LI() al tramonto Bahnhof Unikum - Postaja Topolove Talltones Extended quartet in concerto con il buio Le lune di Topolò Tutto parla di te, un film di Alina Marazzi da oggi a domenica 21 Work in progress un’installazione sonora e visiva di Per Platou a cura dell’Ambasciata di Norvegia ^^^^^^AMRLEOÌ IÓLUCLIO^^^^^^^ verso le sei della sera Dotik incontro con il fotografo Patrizio Esposito con il buio, in piazzetta L’Acropoli di Topolò rivelazioni sulla Topolò ellenistica di Corrado Della Libera a seguire Le lune di Topolò Nostalgia della luce, un documentario di Patricio Guzman a cura dell’Istituto di Topologia _____________________MERCOLEDÌ 17 LUGLIO_____________________________ nel pomeriggio,fino a domenica 21 Innocent eye, di Eyvind Kang cantiere per laTopolovska Minimalna Orkestra al tramonto, nel bosco A quiet position - topolò A concert for musicians and environment un progetto di Jaz riley French dopocena Voci | Glasovi Rdeča večer | Rosso di sera una festa per il poeta Marko Kravos tra letture e musica, con Tinkara Kovač e Roberto Dedenaro a seguire Milano quattro secondi un lavoro di lunga durata di Patrizio Esposito GIOVEDÌ 18 LUGLIO verso le sei della sera Voci | Glasovi ospita Acque di acqua lettura poetica di Monika Lazar, Laura Di Corda, David Bandelj, Maurizio Mattiuzza al tramonto Piano coni fiati per fiati, santur, percussioni e tastiere con il buio TRIon3 per rumori, tromba, basso, ebow, chitarra e video fino a domenica 21, nella notte, nella buia foresta In bosco allupo, installazione sonora di Norbert Math VENERDÌ 19 LUGLIO verso le sei della sera A quiet position - topolò esiti del progetto eli Jaz riley French e Pheobe riley Law a seguire From thè North East Side, performance di Xin Cheng con il buio Athos. Appunti dalla montagna santa un libro di Cosimo Miorelli a seguire Deklica in drevo | La ragazza e l’albero, un film di Vlado Škafar SABATO 20 LUGLIO dal pomeriggio, in diversi luoghi Stazion(i) di Topolò Les Tambours de Topolò suonano il paese verso le sei della sera Dotik incontro con il compositore norvegese Espen Sommer Eide al tramonto LTdT in concerto con il buio Oltre il guado un film horror di Lorenzo Bianchini girato a Monteprato e Topolò DOMENICA 21 LUGLIO nelpomeriggio Vod / Glasovi Assentarsi dal mondo la vita inlOOmila poesie di Gian Giacomo Menon presentata da Cesare Sartori a seguire Music for topolò, di Espen Sommer Eide verso sera Innocent eye concerto della Topolovska Minimalna Orkestra all'imbrunire Piano piano on thè road Alessandra Celletti, pianoforte (e camion) musiche di E. Satie, P. Glass, G. I. Gurdjieff, AGelletti possibili variazioni sul sito www.stazioneditopolo.it con il patrocinio di: Comune di Grimacco Comunità Montana Torre, Natisone e Collio con il contributo Regione Friuli Venezia Giulia - Assessorato alla cultura Comunità Montana Torre, Natisone e Collio Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu con il sostegno Associazione Albergo Diffuso Valli del Natisone | Galleria lAffiche Rhyzom - Graz | crowfunding SOS Topolò | Pro Loco Nediške Doline wr\ *. c. Računajte na nas: brezmejni LiwkStock s prve strani V primerjavi z lanskim festivalom so organizatorji izbrali lepšo “location” na travniku in pripravili tudi prvi turnir LiwkGreenVolley. Le tiste pa so ostale te glavne sestavine večera: rock, mladi, a par-pravljeni bendi, mir an brezmejna mentaliteta. Saj meje ni bluo ne videt ne čut nanča na odru, kjer so nastopile skupine, kjer kupe igrajo Slovenci an italijanski daržavlja-ni; besedila so bila po italijansko, slovensko an angleško, skupna točka pa je bil te narbuj star an univerzalni izik, kije sevieda glasba. Koncert so odparli člani benda Bk evolution, ki so tudi zaigral nekaj novih piesmi. Sledil je rock an blues skupine Blue fingers, ki so tudi zaigral najbolj poslušano piesem zadnjega Sejma beneške piesmi “Očala”. Shape so na buški oder parnesli s svojo produkcijo an nekaterimi “cover” atmosfero rocka 70-ih liet. Stuo par cent taz Terske doline so paršli Genjido, ki so se po desetih lietih spet zbral kupe na- puošto za Liwstock. Najmlajši so bli pa Hackers, ki so ogriel publiko tudi s kajšno jugoslovansko cover iz prejšnjega stolietja. Beneški punkerji Sons of a gun so se prvič predstavli v novi sestavi an obogatil svoj direktni an čist stil z malo elektronike. Večer so zaključil mojstri The Maff, ki so potegnil na ples ljudi tudi po dobrih sedmih urah glasbe. Organizatorji Liwstocka teama (med njimi je bluo tudi puno mladih Benečanov) so bili sevieda zadovoljni z uspehom tele iniciative. “Muormo zahvalit naše sponzorje Skgz, Kd Ivan Trinko, Kd Rečan, Inštitut za slovensko kulturo, Agrarno skupnost Livek, društvo Tigr, Občini Sauodnja an Kobarid - pravijo - an še posebno Marjana in Milana Medveša, Lauro Si-maz, Caterino in Terry Dugaro, Tineta Medveda an vse iz Športne- ga društva Livek ter mlade an manj mlade Benečane an Livčane, ki so parskočil na pomuoč za or-ganizat lietošnji LiwkStock.” Kratki a simbolično pomembni so bili govori predstauniku oblasti. Podžupanja Kobarida Danica Hrast, predsednica krajevne skupnosti Posočja Katja Roš, šindik Sa-uodnje Germano Cendou an prefekt Tolmina Zdravko Likar so vsi čestital organizatorjem za iniciativo. “Priet - je jal Likar - san bil dol v Špietru na okrogli mizi z župani Posočja, Nediških an Terskih dolin, muoren pa reč, da sem rajš tle z vami.” Tele, doložemo mi, so tiste iniciative, kjer se zaries vidi dobra volja, ki jo kajšni imajo, pomislit na brezmejno prihodnost našega teritorija. Muora bit, de dobra volja nie zadost za rešit vse probleme, kijih imamo. Pa zaries brez nje se na gre deleč. Šigurno rabimo buj njo ku še adno režijsko kabino. Magar bi lahko začel malo vič računat na tele mlade duše ku na stare ideje, ki jih ima kajšan naš politik, (ab) Zgoraj člani skupin Shape an Blue Fingers, tle par stran Bk Evolution an člana benda Genjido, dolzdol pa pogled na lietošnjo “location” festivala LiwkStock, kar se je publika začela zbirat (Fotografije so s posebne strani dogodka na Facebooku) TiKSKK DOLINA/VAL TORJ^E A Pian dei Ciclamini una settimana di attività per ventuno ragazzi Al vìa il campus transfrontaliera Terska dolina Ha preso avvio il campus estivo transfrontaliero »Terska dolina« organizzato dal Comune di Bardo in collaborazione con quello di Kobarid il Parco Triglav. Ventuno studenti tra gli undici e i quattordici anni provenienti dalle valli del Torre e Nati-sone, dalle Provincie di Trieste e Gorizia e dalla Slovenia soggiorneranno fino a venerdì 5 luglio a Pian dei Ciclamini. Il programma prevede passeggiate, gite nei dintorni, laboratori d'arte e teatro. Domenica 30 giugno il sindaco di Bardo Guido Marchiol ed il vicesindaco di Kobarid Božica Spolad Zuber hanno dato il benvenuto ai ragazzi e cenato con loro. Marchiol ha augurato ai giovani di fare tesoro di quest'eperienza: »Oramai, - ha sottolineato il sindaco - grazie all'Europa, siamo diventati una sola comunità e dobbiamo imparare a sentircene parte«. Il vicesindaco di Kobarid Spolad Zuber ha auspicato che questo campus diventi una tradizione e che tali esperienze di contatto fra giovani si ripetano su entrambi i versanti, italiano e sloveno. Il progetto è stato realizzato grazie a un contributo concesso in base alla legge regionale 26/2007 a tutela della minoranza linguistica slovena. Il progetto assume anche un significato simbolico: un luogo per lungo tempo militarizzato, bucato dai bunker e ferito dalle esercita- zioni militari è ora diventato punto d’incontro transfrontaliero per i giovani. Non si può non riconoscere che il progetto dia anche una buona visibilità alla valle, considerato che nessuno dei genitori dei ragazzi ospiti del campus provenienti da Trieste, Gorizia e Slovenia conosceva la Terska dolina. Anche il vicesindaco di Kobarid non era mai stato in valle, tanto che prima di giungere a Pian dei Ciclamini ha pure sbagliato strada prendendo la via di Sella Car-nizza. Ad ogni modo, tutti sono rimasti incantati dalla bellezza dei luoghi e sorpresi delFintraprendenza del piccolo comune di Bardo. (I.C.) PUjjA VAS/V6NZON6 La riforma degli enti locali il 5 luglio in un convegno "La Regione e i Comuni cardini dell'Autonomia del Friuli Venezia Giulia". E questo il tema dell'in-contro-dibattito organizzato dal Gruppo consiliare regionale dei Cittadini per discutere sulla riforma che nei prossimi mesi riguarderà molti degli enti locali della regione, che si terrà venerdì 5 luglio con inizio alle 17.30, nella sala consiliare del municipio di Venzone. Ad introdurre i lavori il consigliere regionale Piero Paviotti, capogruppo in Consiglio dei Cittadini e vicepresidente della V Commissione regionale. Il primo intervento spetterà al sindaco di Venzone, Amedeo Pascolo, sul "Fallimento della legge sull'Unione dei Comuni montani", cui seguirà la relazione dal titolo "Una riforma necessaria" del professor Leopoldo Coen, docente di Diritto amministrativo all'Università di Udine. "Piccoli Comuni, patto di stabilità e comparto unico: tre nodi da-sciogliere" sarà invece l'argomento trattato da Alberto Bergamin, sindaco di Medea e vicepresidente del Movimento civico "Una Regione in Comune", associazione che sarà rappresentata anche dal suo presidente, l'avvocato pordenonese Bruno Malattia, cui spetterà il compito di moderare l'incontro. Le conclusioni saranno affidate all'assessore regionale Paolo Pa-nontin che, assieme allo staff dell'assessorato delle Autonomie locali, sta predisponendo la bozza di riforma su cui il Consiglio regionale sarà presto chiamato a esprimersi. R.ÉZ1JA/&ÌSIA BAPJ)0/LUJ6V6RvA Soboto, 6., in nedijo, 7. žetnjaka, u Terski dolini Sveta Marija Zdravja, stara tradicija sinje živi Naši plesawci grejo w Kopfemberg w Awstrijo Naši plesawci anu citirawci so došle ise dni z Pjemonta anu ni wže se paracawajo za tet w Awstrijo. Tu-w Pjemontu ni so bili w ča-tàrtak, 27., w petak, 28., w saboto, 29., anu w nadèjo, 30. dnuw jiinja. Ni so bili tu-w Vialjfre, ka to je na vas blizu Torina, za te viliki festival ka an se kliče da Gran Bal Trad. Isi to je dan festival tu ka se mòre videt, poslušat anu pa se nawučit kej. So bili ti naši anu pa karjé dru- gih plesawcuw anu pa iti ka zwunijo z Italije anu z Ewrope. To ni to parve létu zajtò ki naši plesawci so bili wže lani. Ni so se naležli lòpo anu judi so radè je gledali da kaku ni plešajo anu citira-ju. Iti ki tel je pa pravàl plesat wkop ziz našimi plesawci. W saboto, 6., anu w nadèjo, 7. dnuw žažaladorj a naši plesawci dejo bet tu-w Awštriji. Tu-wné w Kopfembergu, tu-w Štiriji. Te domači folklore, ka an se klldè da Flo-ninger, riva-wa 100 lit. Zawojo saga ni so pukllcali pa naše za to vi-liko fješto ka ni so paračali. Če bet ples w saboto zveča-ra. W nadèjo če bet miša anu po miši ni dejo tet po vase. Populdnè spet ples za wse. (LN) Fiešta Svete Marije Zdravja na če se lietos začnete žej soboto, 6. žetnjaka. Ta na šešt zvečar na je predvidena majša za Sveto Marijo, par kateri bo peu Barski oktet. Zvečar u če žej svititi sedliški križ na Veliki Lavi. Nedijo, 7. žetnjaka, Barjeni anu judje Terskih dolin nu čo se speka zbrati ta na 11.30 za nedijško majšo in za tradicionalni pozdrav križeu. Popoudné ta na 14.30, u je predviden koncert kora Schola cantorum iz Trivignana. Ta na 15.30 na če učne-ti večerneca. Po njej bo počesijon z bando od vasi Madonna di Buj a. Kultura & V Tolminu Puntarski dnevi in Festival krog od 4. do 6. julija V Tolminu se bo v naslednjih dneh odvijala osrednja turistična prireditev, s katero nameravajo počastiti 300-letnico punta. Obiskovalci bodo lahko med drugim doživeli mednarodni baročni tabor in si ogledali puntarski mnogoboj ter prikaze starih obrti. Na sporedu bo tudi tržnica domačih dobrot in izdelkov, prisotni pa bodo lahko tudi okusih tradicionalno kuhinjo. Več informacij o puntarskih dnevih in festivalu krog na spletni strani http://puntarskidnevi.si. Novecento adriatico venerdì, 5 luglio Nella Chiesa di S. Maria dei Battuti a Cividale verrà presentato alle ore 20.30 il libro Novecento adriatico di Franco Fornasaro. L’incontro è organizzato dal Comune di Cividale e patrocinato dal Mittelfest. Oltre all’autore interverrano Rosanna Giuricin Turcinovich e Bruno Cesca, mentre l’attrice Beatrice Palme leggerà alcuni brani del libro. The Crunch Candies venerdì, 5 luglio La Pro Loco Ponteacco invita tutti al concerto gratuito che si terrà alle ore 19 presso il Centro Visite Mulino. Il gruppo The Crunch Candies porterà il pubblico a ritroso nel tempo, tra atmosfere musicali degli anni Trenta, Quaranta e Cinquanta con brani italiani e internazionali. Maggiori informazioni su www.ponteacco.it. Povratek koscev nedelja, 7. julija V kraju Iainich (Sv. Lenart) bo praznik koscev. Začetek košnje ob 6. uri, ob 8.00 zajtrk po stari beneški navadi, ob 12. uri bo kosilo. Sledi spravljanje sena in postavitev kope. Ob 16. uri sveta maša v cerkvi Sv. Miklavža, kjer bo ob 19.00 koncert. Šport & izleti Con il Cai sul Monte Tinisa domenica, 7 luglio Si parte alle 6.30 dal piazzale scuole di S. Pietro verso le Alpi C arniche ed il Passo del Pura a 1.428 metri. Da lì comincerà la salita sul Monte Tinisa (2.120 metri). Il dislivello è di circa 700 metri e l’itinerario proposto dovrebbe essere percorso in 2 ore e mezzo. L’escursione è per escursionisti ed escursionisti esperti (solo per la cima). Capogita: Carlo 3455901913. 79. Incontro intemazionale di bocce Cividale - Tolmino domenica, 13 luglio Presso i campi di bocce della Trattoria da Mario a Carraria di Cividale si terrà l’incontro internazionale amichevole con Tolmino. Per i quarant’anni dal primo incontro le quadrette saranno composte da due bocciofili di Cividale e due di Tolmino. In autunno è previsto l’incontro “di ritorno” a Tolmino. Matajur Vertical Mile domenica 28 luglio 7 chilometri di corsa, 1500 metri di dislivello con una pendenza media del 21%. Sono questi i numeri della manifestazione non competitiva organizzata nell’ambito delle Vallimpiadi. La gara parte da Stupizza. Per informazioni consultare il sito www.vallimpia-di.it, scrivere a mozrupa@virgi-lio.it o telefonare al 339/1741488. A Monaco per l’Oktoberfest 24 e 25 settembre Bisogna iscriversi entro l’8 luglio per poter visitare Monaco di Baviera ed assaporare il divertimento delTOktoberfest con la Pro Loco Matajur. Quote di partecipazione: 150 euro (min. 40 partecipanti), 140 euro (min. 50 partecipanti). Info: Paolo (3392184756). Approfondimenti Presso il Monastero di S. Maria in Valle a Cividale fino al 28 luglio una mostra di biciclette d’epoca (1915-1939) Gli spazi del Monastero di Santa Maria in Valle di Cividale del Friuli ospitano da ieri, martedì 2 luglio, e fino al 28 luglio, la mostra di biciclette d’epoca di Luciano Kos, in parte già esposte in altre località del- la regione. Allestita sotto il porticato del chiostro, l’esposizione sarà visitabile fino al 28 luglio nei seguenti orari: da lunedì a venerdì 10-13/15.30-18; sabato, domenica e festivi continuato 10-18. “La mostra è di particolare interesse, - fa notare il sindaco Stefano Balloch - oltre a offrire l’opportunità di ammirare pezzi che risalgono al periodo tra il 1915 e il 1939, è utile a valorizzare la parte moderna del porticato del Monastero”. (Foto. O. Lesizza) Bovec praznuje V soboto, 6. julija, bodo v Bovcu slavili občinski praznik, ki ga bo letos zaznamovala 110. obletnica ustanovitve Prostovoljnega gasilskega društva. Nastalo je bilo leta 1903 in od takrat vseskozi deluje. Ob 14. uri bo slavnostna seja PGD Bovec, ki ji bo sledila parada z novim pra-porjem. Ob 18. uri bo slavnostna sej a občinskega sveta, na kateri bodo podelili občinska priznanja ter uradno prevzeli mobilno operacijsko sobo, ki jo je poklonila Caritas Udine. Ob 19.15 bodo pred Ster-gulčevo hišo predstavili javnosti mobilno operacijsko sobo, ob 20. uri bo pa tek za veliko nagrado |^Bovca^ Setemberja krožna pot treh kamunov na Matajurje Zdravko Likar, prefekt Tolmina, an Germano Cendou, šindik Sa-uodnje, sta šli prejšnji tiedan gledat to novo krožno pot, ki jo mislijo napraviti okuole Matajurja. Poviedal so nam, de je že sada zlo liepa (nieki lahko videta sami tudi vi na fotografiji tle par kaj) an de bi bluo zadost posieč travo an še kakšno arbido, ki je zadnje lieta rastla an tan gor. Za Likarja an Cendoua dobra skupina mož z dobro voljo bi lahko napravla vsa potriebna diela v par dneh. Naslednji korak bi zatuo lahko bil (če bo to možno narest par caj-tu) parvega setembra, kar bo na varhu Matajurja tudi lietos gorski praznik. Tist dan bi lahko tud uradno od-parli pot kupe s šindiki treh so-siednjih kamunov Sauodnje, Pod-buniesca an Kobarida, ki imajo vsak svoj kos beneško-slovenskega hriba. Krožna pot bi se muorla klicat pru zatuo Pot treh občin - Pot treh kamunu. Tuole - pravi prefekt Tolmina -“bi bil an liep prispevek treh prijateljskih občin, da se bojo an ljudje, ki še donas živjo pod Matajurjem, še buojš zastopili”. Teli kamuni, Kobarid, Podbo-nesec an Sauodnja, ki so del enega samega teritorja “bi bili takuo tudi simbolično združeni s parsta-nom okuole Matajurja”. Se an majhen korak napri na tisti poti, ki nas pelje v povezovanje med sosiedi an v združeno Europo, kjer po puno cajta tarpljenja zauoj tistega konfina, ki seda ga nie vič, tudi naše majhne vasi an naši ljudje lahkuo živjo par mieru. Magar potle tudi s telmi majhnimi iniciativami lahko dobimo tud pot do kajšnega skupnega razvoja. Nekatieri tuole so že zastopil an se trudijo za prit do rezultata, čakamo da priet al potle zastopijo tud ostali. Riccardo Toffoletti: la fotografia come impegno sociale, dal 6 luglio due nuove mostre a Tarcento A quasi due anni dalla scomparsa del fotografo Riccardo Toffoletti sabato 6 luglio, a partire dalle ore 18, si apriranno due sue nuove mostre. Presso la sede del Circolo iniziative culturali di Tarcento di via Roma 26, verrà allestita la mostra Sul Torre che propone una serie di immagini realizzate da Toffoletti nel 2004 lungo le rive e sul greto del torrente. Nelle sale di Palazzo Frangipane verrà invece allestito Dentro i paesi - Valli del Natisone 1968, il celebre reportage di Toffoletti sulle Valli che il Centro studi Nediža riportò alla luce nel 2007. A Tarcento verrà presentata integralmente la mostra del 2007, con le ristampe curate personalmente da Toffoletti, accompagnate dai testi redatti in quell'occasione. Verranno inoltre esposti quattro nuovi pannelli con i materiali relativi alla realizzazione dell'indagine fotografica e alla sua prima clamorosa esposizione (rea- zioni sulla stampa, carteggi con le Forze Armate, lettere). La mostra sarà accompagnata da alcuni brani della trasmissione radiofonica “A più voci” che i programmi regionali della Rai dedicarono all'iniziativa, e sarà visibile anche la videointervista a Toffoletti realizzata da Lorenzo Pevere nel 2005 per la Comunità montana del Torre, Natisone e Collio. Orario di apertura: venerdì e sabato 16.30-19.30, domenica 10-12 e 16.30-19.30. šport Festeggiamenti dei santi patroni a S. Pietro al Natisone Successo delle manifestazioni sportive Nell'ambito dei festeggiamenti dei santi patroni a S. Pietro al Natisone c'era sport per tutti i gusti: dal torneo di minivolley, ottimamente riuscito (nella foto a destra una fase di gioco), a quello di calcetto 3x3 che ha visto in finale le squadre di Azzida - Trattoria Alla Rinascita e quella delle Rondinelle conclusa con il risultato di 7:6. terzi i Giannicus che, ai rigori 2:1, hanno superato il Team Miano. Buone prove anche della formazione dei Bianchi per caso di Mersino, formata da calciatori della categoria Esordienti. La manifestazione Mulatrial su & giù per le valli del Natisone, ha registrato una buona presenza di motociclisti. Domenica alle 12.15 c'è stata la discesa spettacolare dal campanile di S. Pietro (nella foto a sinistra) da parte del Gruppo Speleologico Valli del Natisone. Nella foto sopra in centro i più giovani partecipanti al torneo di calcetto premiati dalla senatrice Serena Pellegrino; sopra un’immagine della Mulatrial; a sinistra le squadre finaliste del torneo di calcetto e la premiazione della squadra di Azzida -Trattoria Alla Rinascita Ciclismo, il Velo Club ha ripreso l’attività, il 7 luglio i Giovanissimi a Grupignano È ripresa gradualmente negli ultimi mesi l’attività dell’ASD Velo Club Cividale Valnatisone Kolesarski klub Benečija. Nella categoria Giovanissimi (7-12 anni) la squadra biancorossa sarà formata quest’anno da Nicola Malisani ed Emanuele Diplotti (G6 - 12 anni) e da Nicola Bramuzzi, Veronica Malisani, Ellison Scintilla (Gl - 7 anni). Il direttore sportivo che li segue è Vainero Siega, coadiuvato dalTaccompagnatore tecnico Franco Nadalutti e da un gruppo di ex corridori amanti della bicicletta. In questa annata sportiva si alternano: allenamenti su strada, allenamenti in mountain bike e allenamenti su pista presso il Velodromo di San Giovanni al Natisone con la collaborazione della direttrice sportiva Ilaria Ciotti. Poiché l’attività al velodromo è prevista solo per le categorie g4/g5/g6, agli allenamenti partecipano il mercoledì i due ragazzi G6. Ha avuto successo la partecipazione della società ciclistica locale alla Festa dello Sport 2013 presso la Scuola di Torreano il 7 giu- gno: organizzatrice la maestra Anna Cencig. Domenica 7 luglio si terrà a Cividale del Friuli, in località Grupignano, l’appuntamento per i Giovanissimi organizzato per la stagione 2013 dall’ASD Velo Club Cividale Valnatisone Kolesarski klub Benečija. Nella gara denominata “Gran Premio Sportivi di Grupignano” i Giovanissimi si daranno battaglia su un circuito locale di 1200 metri, da ripetersi più volte a seconda dell’età, con partenza e arrivo in via Premariacco: Gl, 7 anni, 1 giro; G2, 8 anni, 2 giri; G3, 9 anni, 4 giri; G4, 10 anni, 6 giri; G5,11 anni, 8 giri; G6,12 anni, 10 giri. Parteciperanno anche i mini-cliclisti della squadra biancorossa locale. Il ritrovo è alle ore 8.00, a Grupignano di Cividale del Friuli, in via Premariacco. Partenza della lAgara, con la categoria dei Gl (7 anni), alle ore 10.00; a seguire le altre categorie. Le premiazioni avranno luogo a Grupignano, presso il bar “Al Capriccio”, in via Premariacco, verso le ore 12.00. mntms Duelli 'm .:•! 'SAfii kronaka Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špieter na številko 727282, za Čedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.708614 Kada vozi litorina Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 SETTEMBRE/GIUGNO lž Čedada v Videm: Ob 6.00*, 6.30*, 7.00,7.30*, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.30*, 13.00, 13.30*, 14.00, 15.00, 16.00, 16.30*, 17.00, 17.30*, 18.00, 18.30*, 19.00, 19.30*, 20.00, 22.00, 23.00** Iz Vidma v Čedad: ob 6.33*, 7.03*, 7.33, 8.03*, 8.33,9.33, 10.33, 11.33, 12.33, 13.03*, 13.33, 14.03*, 14.33, 15.33, 16.33, 17.03*, 17.33, 18.03*, 18.33, 19.03*, 19.33, 20.03*, 20.33, 22.33, 23.33** * samuo čez tiedan **samuo pred prazniki Parvo sveto obhajilo v Špietre... Triandvajst otruok špietarske fare, med njimi an nekateri iz drugih kraju, ki pa imajo kornine v Nediških dolinah an hodejo na dvojezično šuo-lo v Špietar, so se v nediejo, 2. junija, parvi krat obhajal. Za tako posebno parložnost za nje an za njih družine, jih je sparjela velika cierku v Spietre, kjer jih je obhaju monsinjor Mario Qualiz-za. Ankrat tle par nas so ble po vsieh cierkvah andohta po sloviensko, seda samuo tu kajšni, za-tuo, kar se čuje sloviensko besiedo v cierkvi je kiek posebnega... An zavojo tega je bluo posebno an tisto nediejo čut v Špietre naše otroke, ki so poviedal an par njih misli v naši sladki besiedi. Na koncu... spominska slika. Tle so z gaspuo-dam, ki jih je obhaju an z mamam, ki so jih učile verouk, lotrino. ... an tisto nediejo priet tudi v Kosci Simone, veseu rojstni dan! Tel puobič v petak, 5. junija, rata ‘maggiorenne’. Že! 18 liet... Tarkaj jih ima Simone Degano. Za telo posebno parložnost mama Daniela Floreancig an tata Luigino, noni po mami Gabriella Predan (družine Mati-jove iz Oblice) an Mario Floreancig iz Hostnega, noni po tatu Anna an Giuseppe iz Vidna mu željo vse kar je narbuojšega na telim svietu. Srečno življenje, Simone, od vsieh tistih, ki te poznajo an imajo radi! novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: IOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst / Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: info@novimatajur.it; novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 39 evrov • Druge države: 45 evrov Amerika (z letalsko pošto): 62 evrov Avstralija (z letalsko pošto): 65 evrov Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 03 S 01030 63740 000001081165 SWIFT: PASCITMMXXX SPETER Včlanjen v FIEG Associato alla FIEG m Včlanjen v USPI Associato all’USPI Oglaševanje Pubblicità / Oglaševanje: Tmedia s.r.l. www.tmedia.it Sede / Sedež: Gorizia/Gorica, via/ul. Malta, 6 Filiale / Podružnica: Trieste /Trst, via/ul. Montecchi 6 Email: advertising@tmedia.it T:+39.0481.32879 F:+39.0481.32844 Prezzi pubblicità / Cene oglasov: Modulo/Modul (48x28 mm): 20,00 € Pubblicità legale/Pravno oglaševanje: 40,00 € Špietar / Laze Zbuogam Luciano V saboto, 22. junija, nas je za-pustu Luciano Pierigh. Rodiu seje v Lazah (Podbuniesac) 76 liet od tega. Kar seje oženu z Doretto, sta šla živet v Špietar. Po Nediških dolinah an ne samuo so ga poznal malomanj vsi, sa je puno liet uozu koriere od Rosine. Biu je zlo vljuden an vsi so ga imiel radi. Manjku bo vsiem tistim, ki so ga poznal. Ci ha lasciati Luciano Pierigh. Nativo di Lasiz, dopo essersi sposato con Doretta era venuto a vivere a San Pietro. Aveva concluso la sua attività lavorativa presso la ditta Autocorriere Rosina dove aveva ricoperto il ruolo di bigliettaio e quindi di autista. Luciano era una persona molto conosciuta, stimata e benvoluta da tutti, a cominciare dai suoi ex col- leghi di lavoro. La semplicità, la naturalezza e la generosità erano il suo biglietto da visita. Era sempre pronto a dare un consiglio o un aiuto ai più giovani, ai suoi amici di 'merende', ai paesani. Tutti sentiremo la mancanza del suo saluto e delle sue battute, sempre originali! Alla moglie Doret- I Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 5. DO 11. JULIJA Čedad (Minisini) 0432 731264 Škrutove 723008 - Njivica 787078 Manzan (Brusutti) 740032 Zaparte za počitnice Chiuse per ferie Povoletto: od 8. do 21. julija Dreka 721021 Grmek 725006 Srednje 724094 Sv. Lenart 723028 Špeter 727272 Sovodnje 714007 Podbonesec 726017 Tavorjana 712028 Prapotno 713003 Tipana 788020 Bardo 787032 Rezija ... 0433-53001/2 Gorska skupnost... 727325 r Setemberja v Medjugorje Venčpart ljudi želi iti priet al potle v Medjugorje. Kajšan je že šu, an tudi vičkrat, pa bi se rad uarnu. Če sta med telimi, na stuoj-ta zamudit parložnost, ki vam jo ponuja Božica iz Matajura. Or-ganizala je ruomanje pru dol, ki bo od sabote, 31. vošta, do torka, 3. setemberja. Za zviedet kiek vič an za se vpisat, pokličitajo na 0432 709923 al pa na 349 2459276. Pohitita, dokjer so še prestori v korier! SICCO ACEX MANUTENZIONE VERDE (manutenzione prati, taglio siepi, potature...) Legna da ardere dei nostri boschi 388.9336040 Nuine telefonske številke Bolnica Čedad....................... 7081 Bolnica Videm........................5521 Policija - Prva pomoč.................113 Komisarjat Čedad...................703046 Karabinierji..........................112 Ufficio del lavoro.................731451 INPS Čedad.........................705611 URES-INAC..........................730153 ENEL...........................167-845097 Kmečka zveza Čedad.................703119 Ronke Letališče 0481-773224 Muzej Čedad........................700700 Čedajska knjižnica..................732444 Dvojezična šola....................717208 K.D. IvanTrinko....................731386 Zveza slov. izseljencev 732231 an Dolienja-nega, ki v nediejo, 26. maja, so bli par par-vim svetim ob-hajile v Kosci. Obhaju jih je gaspuod nunac Federico Saracino. Hodil so v lotrino, na verouk, z otruok, ki so se obhajali na Liesah na Majinco, ki je bla glih tisto nediejo. Učile so jih Silvia Spa-gnut an Sabina Cernoia, ki puno skarbjo za vse Kevin Chiuch - Cjuku, Cristina Lauretig otroke lieške fare. V Kosci je tisto nediejo - Prehuojanova, Martina Bernich - Peče- biu liep senjam an puno ljudi je paršlo h nova an Matteo Mijatovič so otroc iz Kosce maš an od zuna. ta, al figlio Alberto, alla nuora Francesca, al nipotino Gabriele ed a tutti i suoi familiari le nostre condoglianze. Caro 'Gigliolo' ci mancherai tanto, ma sarai sempre presente tra noi. (P.C.) kronaka je bila nareta na dan njih poroke, na 11. maja 1968. Sta bla lepa, an sta šele taka! Moja mama Antonella, kije njih hči, prave de an do-nas, kije šlo napri že 45 liet od te-krat, se šele gledata tu oči ku ten- čas, le s tisto ljubeznijo! Kuo je le-puo vse tuole. Noni, “avanti tutta!”. Francesco, smo pru vesel za lepe novice, ki si nam jih pošju. An tudi mi želmo vsiem vam “avanti tutta”! Kries svetega Ivana... ... je zagoreu tudi v Gorenjim an Dolenjim Tarbju Kranceljni svetega Ivana. Teli so tisti, ki so jih žene srienjskega kamuna nardile za vse tiste, ki so šli na kries svetega Ivana v Dolenj Tarbi, kjer ga je organizala Pro loco Stregna. Kries je biu tudi v Gorenjim Tarbju, kjer so ga parpravli vasnjani s pomočjo Polisportive Gorenj Tarbi. Fotografija tle par kraj je kries v teli vasi. Ta spried je križ svetega Ivana, ki se ga obiese na vrata. Vsi so parskočil na pomuoč za de bo lepuo an ta prava atmosfera, ku ankrat. So bli tisti, ki so zložli kupe fažino za kries, tisti, ki so skuhal an spekli puno dobrih reči za pod zob, tisti, ki so godli na ramoniko... an tisti, ki so jo zapiel an zaplesal! “Moja sestra je ratala mama!” Takuo nam je napisala Anna za nam reč, de seje rodiu Samuele Veselil smo se cieu maj ! Kajšan je dopunu lieta, kajšan pa 45 liet poroke! Ciao vsiem! San Francesco Domeniš iz Tarčeta. Al sta videli, kuo sam zrasu? Lietos sam dopunu že šest liet an puodem na “scuola primaria”, ku moja sestra Cristina an muoj kužin Kevin. An ona dva, glih ku ist, sta dopunla lieta maja: Cristina jih ima “že” deset, Kevin pa devet! Ben, de sta buj velika ku ist (ma glih nomalo!), se vide... Smo nardil no veliko veliko fe-što go par naših nonah, ki se kličejo Armando an Franca an so iz Ruonca, kjer tudi živjo. Ma vesta, de an ona dva sta imiela maja veliko fešto? Pomislita, sta praznovala 45 liet, odkar sta se oženila! Fotografijo, ki sam jo vam pošju, Telo vam jo mi povemo.» An starec je šu če h miedihu za narest an pregled. Starec, takuo ki vsi vedo, ima puno puno sudu. Miedih mu je biu zadnji krat dau za nucat an revolucionarni aparat, s katerim je pru lepuo ču vse tiste, kar so te drugi guoril. - Kuo gre, gaspuod, vam je ki hnucu tist nou aparat? - gaje poprašu miedih. - Ja, ja, je zlo dobar. - Je vseč tud vaši družini? - Pru za pru njim niesam nič poviedu, pa tele zadnje tiedne sem zameniu trikrat testament!!! ★ ★ ★ Mojca vpraša Petra: - Kuo je šlo, si šu igrat na golf? - Ja, bluo je lepuo, san igru zadost dobro, čepru videm že takuo slabo, de niesam vidu, kam so šle kroglice, balce. - Saj zastopem - mu je jala Mojca, - imaš 75 liet, kaj si mislu? Zaki drug krat ne pe-ješ za sabo mojga brata Tonina? - Kuo, če ima 85 liet an nie nikoli igru na golf! - Tuole je ries, pa on vide zlo lepuo takuo, de ti lahko povie, kam gre kroglica. An tiedan potle Petar gre igrat na golf kupe s Toninam, ki mu cieu cajt stoji blizu. Petar potisne kroglico s tisto posebno palco za golf z veliko močjo an balca splu-je zlo deleč. - Si jo vidu? - je Petar vprašu Tonina. - Ja! - je odguoriu Tonin. - An kam je padla? - Mmmmm, se na zmislem... ★ ★ ★ Žena die, al boujš rečeno, ukuaže možu: - Snem dol srajčico an denijo gor na pa-stiejo. - Dobro. - Sadà den prat muoj kotul! Ja. - Lož moje čarieuje, kjer je njih prostor. - Nareto. - Zavij lepuo moje mrežne nogavice (calze a rete). - Ok. - An naj bo zadnji krat, ki obliečeš moje oblieke! Lan Marcellina gor z Oblice je celo zimo pledla majce an kancete za nje te parvega navuoda, ki se je rodiu na 18. ženaija 2012. Kar seje rodiu, nje hči Maria nam je hitro napisala, de je ratala tetà liepega puobčja, ki so mu diel ime Rio an je biu parvi otrok nje sestre Anne. Amedeo se je pa hitro parvadu bit nono, an še kuo je pretieku vse za de bo mu varvat parvega navuoda. Kak miesac potle Marcellina je začela spet plest, zak je zaviedla, de rata še ankrat nona, an Amedeo je začeu pa mislit, ki reči bo mu dielat z dvie-mam navuodam. Od 25. aprila lietos Maria nie vič samuo tetà, je tudi mama, saj se je rodiu Samuele. Novico nam jo je tele krat pošjala nje sestra Anna: “Caro Novi Matajur... eccomi qui a inviarvi la foto del mio nipotino! Mia sorella Maria e Stefano, dopo esser diventati lo scorso anno zii nel giro di venti giorni di Rachele e Rio, han pensato che sarebbe stato bello diventare anche genitori, ed ecco Samuele per la gioia di tutti noi! E nato il 25 aprile e per Maria mai come quest'anno è stato il vero giorno della Liberazione! Il papà di questo mio splendido nipotino è Stefano Ermacora ed è di Billerio, mamma Maria, che di cognome fa Saligoi, è di Oblizza. Ora vivono con il loro cucciolo a metà strada fra i loro paesi di origine, a Faedis. Non posso dimenticare di scrivervi che i nonni di Samuele sono Patrizia e Giorgio da parte di papà, Marcellina ed Amedeo da parte di mamma (e questi li conoscete in quasi tutte le Valli del Natisone). (Vedi Maria che ti ho ‘reso’ il favore? Lo scorso anno sei stata tu a scrivere al Novi della nascita del mio Rio, oggi invece è “toccato” a me! Anna).