[Največji »lonttftia v Zdnižonih drianb VtD¨eto • . . $6.00 Za pol leta • - • • • $3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za moumatvo celo leto $7.00 1 GLAS NARODA The largest Skromen Daily sn ^mtod list slovenskih delavcev v Ameriki. and legal Holiday«. 75,000 Readers. TELEFON: OHelaea 3—1242 Entered m Second Class Matter September 21, 1903, at the Poet Offiee at New York, N. Y„ ander Act of Oongreu at March 3. 1879. TELEFON: OHelsea 3—1249 No. 1 37. — Stcv. 137. NEW YORK, SATURDAY, JUNE 12, 1937 —SOBOTA, 12. JUNIJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. JEKLARSKE DRUŽBE ODGOVORNE ZA STAVKO GOVERNER DRŽAVE OHIO SI NA VSE KRIPLJE PRIZADEVA KONČATI STAVKO JEKLARJEV 8 ruskih generalov obsojenih na smrt Posebni senatni odbor bo z vseh strani preiskal jeklarsko stav- USPEH ko. — Predvsem bo dognal, če so družbe kršile Wagner je- vo postavo, ker niso podpisale pogodbe z jeklarsko unijo j REPUBLIKANCEV CIO- — Nadaljevanje stavke bi imelo usodne posledice. ! 4 An t itni/rn __________NA SPANSKEM COLl'MBl'S, Ohio, 11. junija. — Danes so se sestali tukaj zastopniki jeklarske organizacije in zastopniki jeklarskih koin-panij, da po jasne svoje stali see in stavijo svoje d«finitivne predloge. Guvernerju države Ohio, Martinu L. Dawevu, je uspelo j>rir«*oniinHki dan napadli v iSouth Ghicagu policisti skupino stavktarjev. Nemčija in Italija ste se vrnili v odbor. — Varnost nevtralnih ladij je zajamčena. LONDON, Anglija, 11. junija. — Največja vojna nevarnost od časa, ko je bilo leta 1!H4 slišati sarajevski strel o-koli sveta, je bila od vrnjena, ko ste Nemčija in Italija pristali, da se zopet vrnete v mednarodni nevmeševalni odbor. Ko je posredovanje arngle-škegn vaianjega ministra Anthony Eilena potolažilo Hitlerjevo in Mussolinijevo jezo, »-ta oba diktatorja obljubila, da bosta zopet pomagala osta m <-> p Jim 25 narodom, da bo španska1: INDIANAPOLIS, Ind., 11. junija. — Governer M. Clifford Towsend se je posvetoval danes z zastopniki delavcev in vodstvom dveh ifcijvwjih jeklarn v tej državi, v katerili je izbruhnila stavka. Dejal je, da je položaj nespremenjen. državljanska vojna omejena MONROE, Mich., 11. junija. — V nedeljo se bo vršilo pro- samo na domača tla in da ne t«*stno zborovanje odbora za industrijalno organizacijo. Na I>o zdivjala v splošcio evrop-zborovanju IkhIo navzoči stavkarji iz treh držav. Ker se mestna sko \ojno. komisija boji neredov in krvoprelitja, je naprosila govemerja,t Hitter m Mussolini sta sprejela angleški in francoski načrt, po katerem bo v bodoče preprečen vsak tako važen "dogodek", kot je bilo bombardiranje nemške kri žarke ; 44 Deutscbland" vi italijanske pomožne bojne ladje "Barlet-ta". Nemčija in Italija ste pri vo- ALFONZOV ZASTOPNIK PRI FRANCU Voditelj monarhistov se pelje na Špansko. — Katalonija je poostrila varstvo svojega obre- v • zja. ST. JEAN DE LUZ, Francija. 10. junija — Na Špansko je odpotoval posebni odposlanec bivšega španskega 'kralja Alfonza, da prične j»ogajaiija s tamošnjiini mupiarhističnimi voditelji. Alfonzov odposla-nec je Antoaiio Goicoechea, ki je že dolgo (voditelj monarh--stične stranke. Goicoechea je po razgovoru z Alfonzom v Rimu odpotoval v San Sebastian. Nin lavno je DEPORTACIJSKA POSTAVA JE BILA SPREJETA Diesova postava je bila sprejeta v poslan s k i zbornici. — Prevelika strogost bo odpravljena. WASHINGTON, D. C., 1!. junija. — Po dolgi debati j« poslanska zborniea sprejela Diesovo predlogo, rije namen je odstraniti nekatere strogosti deportaeije, poostruje pa de-portacijo zločinskih inozeni-cev. Predloga je bila poslana v seinat. Tekom debate je rekel poslanec Dietastein, ki je predsednik naselniškega odbora, da bo po movi postavi mogoče bilo poročajo, da Alfonz z de- Moj »o rt i rat i 20,000 inozemskih naj momibilizira milico. Zupan Daniel A. Knaggs je izjavil, da mu je governer te-lefonično zagotovil, «hi bo za slučaj resnične potrebe milica mobilizirana. Na zborovanju bodo zastopane vse CIO organizacije iz držav Michigan, Ohio in Indiana. n ar jem podpira generala Franca. Ako pa ima ta obisk Alfon-zovega odposlanca namen za Alfonza dobiti španski prestol ni znano. WASHINGTON, I). C., 11. junija. — Senat je poštnemu odboru naročil, da naj odloči, ako bi bilo primemo, da bi senat preiskoval •• morali.-no za.lržanje obeh strank" v sedanji jeklar-U .sodelm.ati 2 ne™,e- .k, stavk,, k, je ze zahtevala S eloveskih z.vljenj .n pow.roc.la 4valnim )M„, ilko velikansko škodo. Predsednik odbora senator McKeller je takoj izjavil, da 1m> odbor takoj jutri pričel z zasliševanjem in bo dognal, če naj senat preiskuje: 1. Ako so poštni uradi imeli pravico zavrniti zavitke z živežem za stavkokaze v tovarnah Youngstowli Sheet and Tube Co. in Republic Steel Corporation; Ako so družbe kršile Wagner jevo postavo, tele skleniti pogodb z jeklarsko unijo CIO; 3. Ako se družbe, pri katerih je stavka, poslužujejo strojnic in dragega orožja ter s tem kršijo zvezne in državne postave o strelnem orožju; 4. Ako je Republic Steel najela oborožene stavkokaze v nasprotju z Bvrnesovo )>ostavo, ki prepoveduje prevoz stavko-kazov čez državno mejo; 5. Ako je Republic Steel najela aeroplane, da so metali ''trde predmete" na ljudi in je svoji policiji naročila, da razbija mirna in postavna zborovanja. Preiskavo pristranosti poŠte je predlagal senator Bridges medtem ko je senator Guffey predlagal preiskavo "nei>ostav-nega zadržanja jeklarskih družb". Svoj dodatek k Bvrnesovemu predlogu je utemeljeval s tem, da imajo tri neodvisne jeklarske družbe edino odgovornost za stavke, ker niso hotele skleniti z delavci pogodb. Ker jo 140 jeklarskih družb sklenilo pogodbe, so tri družbe s tem, da nočejo podpisati pogodbe, pokazale svojo trdovratnost, ki meji na diktatorstvo. španske republikanske in fašističnie oblasti pristanejo v naslednje < loločbe : 1. Mednarodnim patrolnLm ladjam je zajamčena varnost \ španskih vodah, da je pre- , ker niso ho-:prečen vsak "agresivni . junija. — Vlada je poslala bojne ladje na obrežje Katalonije, da ga varujejo pro:i napadom fašističnih bojnih ladij, ker ste dve fašistični kri-žarki dva dni obstreljevali obrežje. Aeroplani pa so ladji pregnali. Obrambni minister Indalecio Prieto je naznanil, da sta v ponde!ji-k dospela na otok Malorca dva italijanska aero-plana. BORIS ODLIKOVAL MINISTRA VON NEURATHA SOFIJA, Bolgarska, 11. junija. — Kralj Boris je nemškemu vnanjemu ministru Konstantinu von Neurathu podelil najvišje bolgarsko odlikovanje, nakar je bil von Neurathu prirejen svečan banket. Popoldne je von Nearath nadaljeval svoje politične razgovore z ministrskim predsednikom Jurijem Kiossejevanovim in drugimi ministri. Zatem je von Neurath sprejel časnikarske poročevalce, katerim je rekel, da. je bil njegov obisk zadovoljiv. Splošno prevladuje domnevanje, da je von Neurath skušal bolgarskim državnikom dopovedati, da je potrebno, da Bolgarska sodeluje z Jugoslavijo, Madžarsko in z rimsko-berlinsko f?napo, da fašisti v torek pri ki bi mogel ivoditi do vojne. 2. Jamstvo fašističnih in republikanskih oblasti. da ne bo do zakrivile kakega agresivnega čina proti patrolnim la-< I jam 3. Takojšnje posvetovan j e med patrolnimi državami, ako bi bil izvršen še kak Jiadaljni napad. 4. Ako bi bil izveden kak napad .bodo štiri patrolne države (Anglija, Francija, Nemčija in Italija) določile posebne odredbe za vsak posamezni lučaj. MADRID, Španska, 11. ju inija. — Vladne čete so z nenadnim napadom zavzele na fronti pri Guadalajari važne postojanke, so vjele 107 fašistov, ter zaplenile en 105 mi-limeterski top, štiri strojnice in veliko stavilo pušk. Napad, je bil skrbno pripravljen in fašisti so bili popolnoma prest nočen. Mnaogi ujetniki, ko so bili ujeti, so ob času napada Še spali. KANIBALIZEM NA KITAJSKEM SANG H A J, Kitajska, 10. junija. — Iz Honan province prihajajo poročila o strahoviti laikoti. Časopisi poročajo, da strada 1,000,000 ljudi v zapad-nem delu province in da jih je že i>omrlo 7000. Prebivalci v Tsinan okraju so prešli h kanibalizmu in listi poročajo, da stariši prodajajo svoje otroke, da jih ne pobijejo in pojedo. V drugih okrajih prodajajo majhne deklice po $.'5 do $G. da si morejo kupiti hrano. česar so bili opa-zovalci zelo začudeni, da so fašisti pričeli ofenzivo, ko je vsakdo pričakoval, da bodo republikanci na tem kraju pričeli iveliko ofenzivo. zločincev. Republikanski po slanec Taylor je rekel, da po meni ta postava nov korak za rešitev deportacijskega problema. Demokrat Stames, ki stavil več predlog, po katerih bi bila našel niška postava poostrena, pa je rekel, da pomeni Diesova postava umik pred dosedanja naseliniško politiko. Repubiikanski poslanec Fisii Lz New Yorka je rekel, tla postava ni dovolj s-troga. Rekel je, da je slišal, da je -postavi dala svoj blagoslov tudi delavska tajnica Miss Frances Perkins. Dalje je rekel: "Odkar je Miss Perkins delavska tajnica, n.i bil niti en iniozemski komunist deportiran v Rusi jo." Po Diesovi postavi more biti deportiran .vsak inozemee, ki je vsi cd «>voje moralne pokvarjenosti izvršil kak zločin, zaradi katerega je bila obojen •na zaporno kazen. Ravmo tako morejo biti deportirani ino-zemoi, ki nepostavno nosijo o-rožje, ali pa se pečajo s trgovino z mamili. Nasprotno pa nova postava olajšuje dosedanje določbe ter daje na sel niškemu uradu pravico, da v gotovih slučajih, za katere je določena deportaci-ja, opusti deportaciijo, poseb mo ko bi ilepoi*tacija imela za posledico kako jposebno veliko stisko ali nadlogo, kot n. pr. ločitev družine. Po tej postavi se more tudi naselniška ob-lafst ozirati na take inozemee, ki so prišli nepostavno iv deželo, pa imajo ameriško državljanko za žeflio in tukaj rojecie otroke. OBTOŽENI SO BILI SODELOVANJA Z NEKO T U J 0" DRŽAVO MOSKVA, Rusija, 11. junija. — Posebno najvišje sodišče je danes pričelo sodnijsko obravnavo proti osmim najvažnejšim generalom sovjetske rdeče armade. Obravnava se vrši za zaprtimi vrati. HAMBURG BO DOBIL __NEBOTIČNIK Hitler je ukazal zgraditi poslopje s 60 nadstropji. - - V njem bo krajevni nazi jski glav n i stan. HAMBURG, Nemčija, 11. junija. — Kancler Adolf IltL-ler je ukazal v Hamburgu zgra. d i ti nebotičnik s GU nadstropji in Im> mogel tekmovati z največjimi poslopji sveta, raznn neAVovrškimi n c*bo t i č: i i k i. To pa ne bo trgovsko poslopje, kakor so .newvorski nebotičniki, temveč bo .v njem nastanjen krajevni nazijski glavni stara in bo spomenik 44moči in slave" tretjega cesarstva. V pritličju bo velikanska dvorana. Hitlerjev nebotičnik bo sok 820 čevljev in bo za Na čelu generalom stoji mar šal Mihael N. Tuhačevski, kL je obdolžen, da je bil v zaroti z age.nti neke tuje države, ki je z U S. S. R. v napetih od-nošajih, da je izdajal vojaška tajnosti in voiLil sabotažo v rdeči armadi jv iiameaiu, da bi v vojni bila poražena. Obravnava «e po postavi, ki ki je bila sprejeta 1. decembra, 1IW4, takoj po umoru Sergija Kirova v Ljeningrathi in po kateri ob-ojemec nima pravier-do prizLva in je smrtna soi še naslednji generali : General A. I. Kork, ki je bil do nedavna načelnik vojne a-kademije rdeve armade. General I. E. Jakir, ki je bil v sredo odstavljeni kot poveljnik 1 jeiun grad ^kega vo j a.šk o - iv1- ov, i ga okrožja. čevljev višji kot Wool wort h i Building in ga bo prekosilo s »-mo pet nebotičnikov v New Vorku. Okoli nebotičnika bo zgrajenih še več poslopij po 15 nadstropij ob poldrugo miljo dolgi cesti ob Labi. S tem hoče Hitler dati Hamburgu najod-ličnejše mesto med evropskimi mesti. Poleg tega bo čez Labo zgrajen najdaljši most, v Evropi, ki bo dolg :*2S0 čevljev. njego\ glavni obok pa bo dolg 1<»40 čevlje.v. Ako bo mogoče dobiti dovolj surovega materjala iz inozemstva, bo most d ograje« v petih letih. Povečano bo tudi pristani- General I. P. Vboreivič, ki jo bil istega dne odistavljen kot poveljnik v Beli Rusiji. General Robert P. Eideman, poveljnik civilne organizacije za vežbanje vojaškiii rezerv. Gecieral B. M. Feldman, član generalnega štaba. General K. V. Putna, biivši vojaški ataše j v Londonu, ki je bil aretiran v a\gustu. General V. M. Primakov. Poleg najvišjega sodjnika 171-riclia so v vojaškem zboru najvišjega sodišča najvišji poveljniki nleče armade: maršal Simeon Bud jena. maršal Vasilij Bluecher, maršal T. I. Alksni«, general I. P. Bjelov in general P. E. Dibenko. Komtsarjat za notrain'je za- taiko da bodo mogli pri-1 dev^ je s svojo preiskavo do- see. stati največji parniki, medtem ko je bilo do sedaj treba pre važati potnike z velikih pa makov -z manjšimi parniki na o-b rež je. NVROriTE SE NA "GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI osjo. — Jutri bo baron Neurath odpotoval v Budimpešto. GLASUJTE V "GLAS NARODA PERPIGAN, Francija. 11. junija. — Republikanski o-brambni minister Inadlecio Sedaj je z vso gotovostjo do- Prieto je naananil, da vlada vt- žba 500,000 vojakov, s katerimi Cordobi ijjso pričeli velike o-tboče dobiti odločilno zmago. -- fenzive, temiveč so hoteli samo preskusiti moč vladnih postojank. Tamošnje vladne po- stojanke so zelo močne, vsled reorganizirana. Prieto je čatsnikarskim poročevalcem rekel, da je bila republikanska armada popolnoma ZADNJI AEROPLAN SE JE VRNIL MOSKVA, Rusija, 10. junija. — Vsi aeroplani, ki so poleteli na severni tečaj, so se vrnili na Rudolfov otok, na tečaju pa so ostali štirje možje, ki bodo opazovali vreme in morske raizmere. Pilot L. G. Kruze je odletel z Rudolfovega otoka in je pri- peljal bcncin pilotu A. Alek-sijevu, ki je ostal na 'sredi pota med tečajem m postojanko na Rudolfovem otoku, ker je oddal svoj bencin ostalim trem aeroplanom, da so mogli leteti s tečaja na Rudolfov otok. Krirze in Aleksijev sta nato skupno odletela in se vstavila I tih. gnal, da so bili vsi obtoženci skupno z maršalom I. R. Ga-niafrpiikoni, ki je med preiskavo izvršil isamomor, v zvezi z vodilnimi vojaškimi krogi gotovih tujih držav in so vodili neprijaiteljsko politiko proti sovjetski uniji. Zadnja poročila pravijo, da je ImIo vseh osem obsojenih na smrt. generalov SOLNCE ZATNETILO POŽAR HALLE, Nemčija, 11. junija. — Nenavadna vročina jo vžgala plino fv tovornem že-leaniškem vozu lih je zgorela tovorna železniška postaja. — Zgorelo je tudi 5 oseb, štiri pa so bile več ali manj ožgame. Toplomer jo kazal 95 stopinj Fahrenheita, kar je največja vročina v Nemčiji v osmih le« / « New York, Saturday, June 12, 1938 TEE LARGEST & LOVEN F DAILY 13? VJS3. "Glas Naroda" (A Oarpormtftm). Owned and Published by SLOVENK) PUBLISHING COMPANY Prank Bakse*. President L. Beoedilt, Tim . Pines of business ot the corporation and lli Wsst 1Mb Btreo*. Imtth of of above officers: New M atj, M. X. G L A 8 NARODA (Palce al tba People} ■very Day Except 8oadaji and Holidays Ea celo lato valja na taorito ta Kanado |8.00 Ca pol leta $8.00 Mk Četrt leta •«.«..».•••••..... $1.00 Za New York aa eelo leta M(... $7.00 Za »ol leta.................. $8.60 Za inozemstvo aa celo leto ...... 17.00 Za pol leta....................$8.00 Advertisement on Agreement Dodat brea podpise ln osebnosti se ne piiobtujejo. Denar naj m blagovoli poAUjstl po Honey Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se na*a t odi prejtaje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Subscription Yearly $0.00 "Glas Naroda" Uhaja vsaki dan isviemftl nedelj ln praznikov -GLAS NARODA"*, 216 W. 18th Street, New lerfc. N. F. Telephone: CHelaea 3—1242 JZ TRETJA PETLETKA Vlada Sovjetske unijo je 1101 lavno objavila, da bo vkrat-kem uvedena tretja petletka, ter obenem dostavila, da uspel i druge jjctlotke niso bili povsem povoljni. to pa v sled polen, ko si jib metali vladi pod noge protirevolueijonarji in pristaši Leon Trockega. Koliko je resnice na tem, je nam v inozemstvu težko presoditi. (V < I rugi petletni načnt res ni popolnoma izpolnil upanj diktatorja »Stalina ij;i če >p je res vršila po tovarnah in pri jav- ' prihajajo prijave ki pričajo, da SMRTONOSEN KARAMBOL * » # J 27. maja se je pripetila na cesti Fala—»Maribor smrtna nesreča. Monter falske elektrarne, 42-letni Herman Hostnikar je hotel obiskati svojega brata v Kamnici. Odpeljal se je s svojim kolesom, na katerega je posadil tudi svojo 12-letno hčerko, proti Mariboru. Blizu kilometrskega kamna je pri vozil za njim osebni avtomobil, ki ga je upravljal falski grof Za-beo. Hotel je očividno kolesarja prehiteti. Pri tem pa je zadel vanj in ga podrl v cestni jarek. Hostnikar je zadobil tako linde poškodbe, da je bil na mestu mrtev, njegovo hčerko pa so smrtno nevarno poškodovano prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer pa se še ni zavedla in je njeno stanj«- skrajno rosno. VLOMILCI PO CERKVAH IN 2UPNI5CIH Zadnje čase so se tatovi menda zarekli, da bodo poizkušali srečo predvsem jk> cerkvah in župni.sčih. Ljubljanski policiji nih gradnjah usodna sabotaža, je t roba vendarle priznati, da je bilo dovolj doseženega in da se jo ruska industrija povzpela na znutno višjo stopnjo. Rurfka industrija je napredovala na vseh poljih in v vseli panogah, in je jasno, da bo Rusija v bližnji bodočnosti igrala /na svetovnih tržiščih silno važno vlogo. Ruski narod, posebno pa tisti tlel ruskega naroda, ki živi po velikih mestih, ni tatko odrezan od ostalega sveta, da bi ne t vedel, od jetniki im tvorničarji oje, da bo "Rusija kar iznenada preplavila evrop.-ke trge s svojimi izdelki. Ta bojazen ni upravičena. V najnovejši ruski petletki. čije podrobnosti pa niso znane, bodo igrali ameriški tehniki zelo važno vlogo. Rusija se vedno bolj brani evropskih strokovnjakov. Ruski komisar za živila je nedavno retkel: — Evropa nam ne more dorsti več novega pokazati, ostavi. Eden moški se J je bas pripravljal zlesti skozi: >kno v hišo. Vedoč, da sam' dvema ne bo kos, je cerkovnik' tiho odšt*l klicat na pomoč Še občinskega tajnika Ivana Sa-darja ter župnijskega dela vda Andreja Končana. Vsi trije so se oprezno splazili, oboroženi z niotikami, nazaj do poslopja, kjer sa zalotili vlomilca, dva prav aorjaka. baš ko sta hotel.! izprazniti blagajno, v kateri je bilo precej denarja. Hoteli so vlomilca presenetiti, pa se jim nj posrečilo, ker jih je eden izmed vlomilcev prehitro zapazil. Vlomilca sta hotela zbežfati iz pisarne v vežo, ker so jima Vampelj, Sadar in Končan zastavili pot, sta potegnila samokrese. Eden je pomeril na Končana in dvakrat ustrelil. Prva krogla je Končana pogodila v ramo, druga pa v nogo, nakar sta vlomilca planila iz hiše. Sad'ar in Vampelj sta jo ubrala za njima. A že je počil nov strel in je krogla oprasnila| Vampelja po prsih. Tajnik Sadar je prvega vlomilca zunaj zagiiabil za ramo in ga podrl. Bil bi ga ukrotil, da se ni vrnil drug vlomilec in udaril Sada-rja po glavi z železnim predmetom. Omamljen je Sadar popustil, nakar sta lopova zbežala proti gozdu. Streli sredi noči in kričanje so spravili na noirc Vso vas. Vendar pa so prišli Ijndie pre-nozno na pomoč in sta tolovaja srečno odnesla pete, d asi sta o-stala brez 7>lena. Roman "Črno srce ZRAČNA POSTNA Z VEZA S KITAJSKO DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvriujemo točno in zaneal ji-vo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO Ca % 2.65--Din. 1M $ K M _ Din. 2M • IM _ Din. Mi $11.Ti__Din. Mt $».•§ ___Din. lMi MS.to ______ , V ITALIJO $ 6.56 $ 12.25 $ so.to f 57.00 $11251 fl«TM IM xm Ur Lir Lir Mi Ur IOM Lir 2Mt Ur MM eee be cene sedaj hit sto menjajo bo navedene cene fodvmžene bpeemembl 0oe1 ali dom IZTLA&LA V AMEBI&KIH DOLARJIH /«x». v . • / k; i pi^Ue t L- aerate poslati__$ B.7I kraja laptafile v dolarjih. ■UNA NAKAZILA HTB&UJBMO PO CABLB ITOJBINO " SA PBI BLOVENIC PUBUSHINP COMPANY mrnmrnm - m***-?-* w9* Iz Jugoslavije. s —H--: < „ . Iz žalosti za sinom v smrt. V ('akovcu se je obesil železničar Josip Rener, star GO let. Zjutraj je bil še v cerkvi, pri maši, potem je pa odšel na podstrešje in se obesil. Pred štirimi leti se je smrtno ponesrečil nj*-gov -sin in to je o<'eta tako potrlo, «da je končno obupal nad življenjem. O ogromnih dohodkih mazaca v Budimcih V Slavoniji • • - , • • • t» so listi že mnogo pisali in pri tem naglašali, da moža doslej ni bilo mogoče spraviti pred sodnijo zaradi [notes t o v prebivalstva kraja in okolice, ki ima o«l prometa mazačevili pacientov lepe dohodke. "Cudodel-nik" Milan Kaf»elac 'ordinira' že nekaj let. Mož ni uiti p"ns-men in njegova preteklost je kaj temna. Pred leti se je |>o-javil v domačem kraju, začel kuhati zdravilne čaje in od dneva do dneva se je širil krog njegovih pacientov od blizu in daleč. Zdaj si je svojo hišo pre-zidal in razširil. Kupil si je:pi*ala in ki se imenuje "C1mo luksuzni avtomobil in najel tajnika. V vasi 'namerava zgraditi tudi hotel za svoje paciente. V njegovi službi je cela mreža agentov, ki mu privabljajo lahkoverne ljudi. Njegova žena in njegovi pomočniki po navadi sprejemajo paciente, on pa nekje skrit prisluškuje, ko ljudje tožijo o svojih tegobah in pripovedujejo o svojih domačih razmerah. Potem se »seveda vsi na vso moč čudijo, kako jim more čudodelnik 11a prvi pogled povedati, kaj vse jih teži. Zdravilne čaje kuha iz navanlne trave. Peter Zgaga "Črno srce?' bi se moral imenovati roman, ki bil nikoli napisan, a je svoji avtorki, 25-lotnemu dekletu, ki se je morala te dni zagovarjati pre (i hanlburškimi sodn.ki, vendarle prinesel že znatni "honorar" 5000 nemških mark. Dekle je bila iz ugledne švicarske družine, a je zbežala i doma, kjer raamere niso bile posebno vzorne. Prišla je v Monakovo. potem ko je presedela tri mesece v ječi, kt-r je bila dva mlada, lahkoverna gospoda olajšala za listnici. V bavarski prestolnici se je pojavila pod imenom " Mariška Riobra" v nekem elegantnem baru in tu se je začela tragi-komedija. Vanjo se je do ušes zaljubil mlad gospod iz Hamburga in se ž njo tudi zaročil. Znala se mu je približati na prijazen na-j čin kot "Študentka žnmalisti-ke.'' Pripovedovala mu je vsakovrstne stvari o velikih dediščinah, ki jih pričakuje, in poselimo o knežjem honorarju, ki ga bo prejela v bližnjem času od nekega berlinskega založništva za roman, ki ga je na- O JEDI IN PLIAOl NAPRODAJ JE HIŠA Z VRTOM v CERKNICI Št. 27'2 poleg'kakor k negi 11 ja in pri tem nje- srce." Kot tujka bi potrebovala seveda 1500 mark za kavcijo, zato prosi svojega zaročenca, da bi ji ta denar proti poznejši povrnitvi po>odil. To se je takoj zgodilo. Ko se je zaročenec vrnil v Hamburg, je prejel nekega dne iz Monakova pisemce ki mu je nežno sporočalo, da jo hoče nje oče prisiliti, naj se poroči z nekim starejšim moškim. To je odklonila, zato pa jo je oče zavrgel in je brez vseh sredstev na cesti. Zaročenec je razumel in je poslal dekletu zopet denarja. To se je zgodilo potem še večkrat. Švicarka je znala tako lepo prositi . . . Seveda jf-Marrška črno srce s tem denarjem živela v Monakovem "Vage". V pritličju je trgov i na, kuhinja, parketirane sobe, skladišče za .'> vagone blaga ; elektrika in vodovod ter '2 kleti. Zgoraj so sOl>e. K hiši spada velik 'sa-dni vrt ter njiva za 5 mernikov posetve. Cona za vse skupaj $2,800. — Ix'pa prilika za rojaka, ki želi živeti v domovipa. Nadaljna |X>jasnila daje lastnica: MARIJA ANA MARTINČIČ Velike Bloke 25, Nova va-pri Rakeku, Jugoslavija. nem življenju so igrali nekateri drugi mladi gospodje prijetno ulogo. Nekega dne pa je Hamburža-11a minilo potrpljenje. Brzoja-V»I ji jc, da se odpoveduje nadaljnji ljubezni z njo in naj mu vrne denar. Za tem denarjem, ki se ga je bilo nabralo za 5000 mark, pa žal, ni bilo nobenega sledu več in tako je prišla pustolovka "Mariška" pred sodnike, ki so jo zašili z;i šost mesecev. Neka radovena čitateljica žel i vedeti, če sem se kaj zredil ali če sem kaj shujšal na poto-ivanju; kaj sem jedel in kaj sem pil in kaj drugega sem v splo-špiem počel. ■Počel nisem dosti kot simuo govoril i a govoril, oziroma na vprašanja odgovarjal. Jojme-ne, koliko imajo rojaki vprašati. Rojaki in rojakinje. Najbolj običajno vprašanje je bilo: — Kako je pa kaj v New Yorku? Kaj naj odgovorim t Da je dobro f Da je slaibo ■ — ko nt ne dobro in ne slaibo, pač pa tako kot povečini povsod dru-god. Ženske so se zanimale za modo — kako se ne\vyorčanke nosijo. 1 kako se nosijo.' Kakor povsod drngod. Solne, tenko piogavice in par pisanih capi3 imajo na sebi. Lase nafrfraiiR, nohte namazane, lica in ustni-ce pa več ali manj rdeče navdahnjene. Ce sem se zredil ali če sen* shujšal f Srednja reč, srednja reč. — Noben cirkus bi me ne vdinjal niti za >ušca niti za debeluha. Tehtal se nisem, toda kazalec na vagi hi mi menda pokazal to ali opio število funtov med sto in dvesto. * Kaj -sem jedel in kaj setli pil.' Pijača je bila tako raznovrstna kakor krompir 11a ribniški novi maši. Piti je bilo namreč treba: pivo, žganje, kalifornijsko vi 110, -newyorslko vino. ivino iz rozin, brezgovili jagod in be-zgrovega cvetja, vino iz moto-vilea Ln regrata, čaj, črno kavo, doma naipravljeno črno in svetlo pivo, doma skuhan bri-cijevee, tropi nje vec. meliso, Hoffmanove, Marijace 1 j s k c kapljice, in še do*ti, dosti drugih sort pijače. Vsa ta pestra, raznobarvna, trda, mehka, kisla gretnka, sladka, trda, okusna in neokusna božja dobrota me je pa lo dvakrat zmagala. To se pravi, da dvakrat nisem mogel .več. Slika nam predstavlja letaltf China National Airways, s katerim je "bila poslana prva zračna pošta iz Združenih . držav v Banking. . ' ' T tis za Važno potovanje. Kdor le namenim potovali t stari kraj ali dotritt kogm od tam, Je polrebuo. da je pouien v nrii *tvarefc. V«M nafte dalfa-letae ekuAnJe Vam »norefflo dali najboljte po Jami I a la tudi vse potrebno preskrbeti, da Je potovanje udobno in hitre, "»-to ee *a-npno obrnite na nas sa vsa pojasnila. Mi preskrbimo vae, bodisi proAnJe za povratn* dovoljenja, potni liste, vizeje in nploh vse, kar Je zrn potovanje /Mtrebna V najhitrejšem tasti, fn kar Je glavno, za najmanjše Htro&kr. Nedriavljanl naj ne odlaftajo do zadnjega trenutka, ker predBe M doM Is Wash! 11 Rt ona povratno dovoljenje. KEKNTRY F KRMIT, trpi najmanj e riftite torej taka) za brecplstna navodila ln zacotavlji la nilobno poCovaM. ( ' SLOV£N!C PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 16th Street % New Yprk, N. Y. yu n j* V Midway je krčma, v kateri ,prodaja neki Framcoz o-gromne vrčke piva. Do letos sem bil prepričan, da je bil 11.1 ne\vvorškem Bleeeker Streetu dosežein rekord pri Italijanu, ki da štiriindvajset ounces piva za deset centov. Pa sein se zmotil. Francoz v Midway ima vrčka po dvai/itrideset ounces. In na-toči ga tako. da je komaj za prst pene. Dvakrat sem šel v tisti pro-jstor, sedel v kot in lotil piisa-nja. In naročil sem ga vrček. Z obema rokama scan ga moral prijeti, da md ni pljnsknilo v ;noje mladostno lice. Pisal sem in pil, toda mere nisent mogel izprazniti. Za tri prste pijače je v '.vrču ostalo. Naslednjega dne sem isto noskušal, pa tudi naslednjega dne z istim uspehom. Ni šlo in ni šlo Ko opisen vtis . . . Se vedno sem pod vtisom Vašega petja, ki me je očaralo. Ali ne hi hoteli nastopiti na ROMAN V PISMIH morda imate. Uslišite me! Dovolite mi, da Vam osebno pojasnim vse . . . Pri Vaših nogah leži, Jacues Le Monestier. Moja Gizela! Kako bi mogel pozabiti dan, ki sem ga preživel v Vaši družbi! A To j a mala vila, popolnoma ste prerodili moje življenje 10 Gizela! Xe verjamem, da bi si danes mogel utrgati kakšno uro časa. Človek ima pač dolžnosti, ki se jim ne more odtegniti. Xa ža-I lost moram to vedno povnalja-•ti. Prosim Te, bodi nekoliko bolj zdrzna. Jaz storim vse, prihodnjem d()tbr(Klelnem kon-jKnko naj se Vam zahvalim za certu, ki bo 22. t. m. z nekateri mi mojimi pesmimi t Nestrpno pričakujem Vašega odgovora. Prosim Vas, blagovolite sprejeti izraze mojega najiskrenej-šega občudovanja. Vdani "GLAS NARODA" pošiljamo v tiaro do* m o vi no. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7, — V (talijo lista n« pošiljamo. priležnico. Med razpravo se nista pogledala. Pavla je stala pred sodniki kakor v filmu Pola Negri v črni večerni toa-kar je v moji moči, kljub temu, leti in jo zelo energično pripovedovala, kako «e je zgodilo, da nepozabne ure, k> ste mi jih darovali Prijetna osama krčme v Normandiji, cvetoči sadovnjak, toplo sonce, neizbrisni pogled na mojo izvoljenko — vse to je bilo lepše od rož, krasnejše od Jacques Le Monestier, cvetočega drevja, bolj žarko od komponist. ; sonca. Tn najini zajtrk tete-a-tete. Sama sva uživala ta blaženi dan in rajsko noč! Nimam be-icd, da bi mogel izraziti srečo, ki me je navdala | z blaženostjo. Moja vročična' glava j«' prazna. Sreča mi igra i boža nst veno simfonijo. Idol, i "Sanjarenje." Upam, da Vam ( katerega obožuj* ni, poljubljam j ,Horn] boni smel izraziti svojo hvalež- <>d glave do nog. nost. Sprejmite prosim, zago- pa ne moreni vedno preprečiti nesporazumov. Prosim Te, u-poštevaj to v .celoti! Prosim Te nujno, da o tem malo razmišljaš! Sreno Te pozdravlja Lf Monestier. L. Ganghofer; ^HnlMIl Grad Hubertus n r 1 . ^"Islfl • i. :: Roman :: —"—t-— Pričakujem Vas, kakor sva se < logo volila v Grand hotelu, soba št. 37. V veliko uteho mi bo ko bom tam slišal Vaše prek! naša nje moje isklad'be H Diaga prijateljica! Nemogoče mi je, obiskati Vas v nekaj dneh. Klical Vas bom telefonično. S prijateljskimi pozdravi, .JatvjiU'S Le Monestier. tovilo mojega iskrenega spoštovanja. Jacques Le Monestier. 3. i brez Tebe, se mi zdi kakor cela večnost. Vre mojega živi je-Dri,ga Gizela! njn so k(>niaj minut(1 Tvoio!ra N« treba, da me ol>vest.te o bitja Samota mj ina-;| uri prihoda, pridite, kadar ho-!smr| čete. Čakal vas bom ves dan. Neskončno me boste razveselili, 12 Milosti va! Gospod Le Monestier, ki je nenadoma odpotovati, mi j«* naročil, naj ga pri Vas opravičim. <» Prosim Vas, milostiva gospa. Dragica! [da sprejmete izraze mojega Ta dan, ki sem ga preživel j odličnega.spoštovanja! Za gospoda Le Monestiera, njegova tajnica. Jacrfu« kadar boste stopili v -sobo. Poljubljam Vaše očarljive ročice! Le Monestier. 4. Ljubljena Gizela! Zakaj Vas ni bilo včeraj? Ne vem, kaj se godi z menoj! Ne morem več živeti brez Vas, postali ste mi vrednejši od lastnega življenja . . . Ali me hočete morda kaznovati za to, ker sem si drznil dvigniti oči k idolu, kateremu sem šej>etal v uho večne besede ljubezni ? Ali mi ne zaupate? Morda Vas plaši glas o meni, ker »sem med ljudmi znan kot "homme a femmes"? Saj vendar poznate mojo preteklost za to, ufiam, se ne boste bali bodočnosti! Preteklosti ne prikrivam. Preveč Vas ljubim, da bi Vam mogel lagati. Zagotovim pa Vam lahko, da so bili to le bežni, banalni doživljaji od danes do jutri. Šele zdaj sem srečal Življenje zame je samo; v Tvojem naročju. Pričakujem: Te, želim si Te, ljubim Te . . J Jacques. ' 7 Lju1;.1 jena! Pred tretjo popoldni- ne morem priti na sestanek. Računaj, prosim, z eno uro zamude. Oh, ta nesrečna ura — zdi se'je jetniški mi kakor sto let zamujene sre-'krojaškim če! — Ljubi Te, Tvoj Jacques. Hišo sta zažgala in dobila zavarovalnino. je postala podžigalka. Sem kriva, je rekla, jaz sem zažgala] Zvabovo liišo. Žvab je vedno tarnal, da mu bodo hišo prodali, ker je bil zelo zadolžen. Pravil mi je, da sta se že s prvo pokojno ženo pogovarjala, da bi kazalo zažgati bajto, ki je bila zavarovana za 40,000 Din. Oprema v hiši je pa bila zavarovana tudi za 40,000 Din. Nekoč sva se tudi midva pogovarjala o liišj in o zavarovalnini, pa mi je rekel, naj zažgem. Pa ljom, sem rekla. Krojaču Ž val m je torej že dolgo rojila po glavi misel o zavarovalnini, toda sam se ni upal hiše zažgati. Šele ko mu je uisoda poslala v hišo Pavlo, se je njegov načrt uresničil, kajti Pavla ni strahopetna. Nekaj s povzdignjenimi rokami hvalila Boga, dr-njenega fanta ni bilo "poleg" — kajti svatov-sko veselje se je končalo prav čudno. Nevesta je poleg poročnega >p rs talna nosil n na prstu še drugega z iskreči m se rubinom. Ob iečena je bila kak.»r "prava mestna nevesta" \ belo atlasno obleka z dolgo vlečko in je pridno plesala z vsemi povabljenimi fanti, posebno pa 7. mladim poštnim praktikantom. Žepnin je po- ster Boštjan se je a s vejo steklenico otožno u-matnil v posebna sobico, da bi rim tega ne bilo treba več gledati, in gosposka Lizika je jokala od jeze. Ko je poštni pra'ktikant, ki mu je obljubila prihodnji ph^s, terjal svojo pravico, je dejal ženin grobe: "Nič! Moja Lizika ostane pri meni! Datfie* mi ne bo pogreval drugi jedi. Danes kuham sani." Toda s tem je i zbil sodu dno. Poštni prakti-kant ni molčal in sporekla st«a se. Nekaj fantov je med smehom v-seh gostov zapelo učinkovito zbadljivko, ženin ie zagnal .pevcu kozarec v glavo, in že je bilo vse sredi 'krvavega tepeža. Pri tem plesu je bil pa Pointnerjv Andrej nepreko-sl jiv mojster. Počistil je plesišče, tako korenito, da -o ostali v prostoru samo godci, razen kon-stajala nemiren, s se je dal sprva še potolažiti, Vaou.-ista, ki je stal ob strani pri odru, m ga je 8 Predraga! Strašno se bom zakasnil. Ne morem namreč izostatj od predstave mojega dela. In ne bom valček- Ženin je v svoji rastoči zlovol.ji segal vedno češče po kozareu Stegnil je roko čez mizo ".n pocukal Zauneriro za rokav: "Kaj pravite, 1a-š-;., vaša — moja Lizika se ne ozira kaj prida po meni! To me grize!" "Pusti ji danes veselje!" je odgovorila Zan nerica .nejevoljno. "Tvoja je za. vse življenje. Tudi ti boš dobi i svoj delež." Ženin je pokimal in sedel spet potrpežljivo na svojem samotnem prostoru. Ko je pa minila u-ra za uro, ne da bi Lizika zapustila plesišče, je Andrej'končno vstal, poiskal neivestieo in rekel: "Ženica, kaj je s teboj? Zakaj te ni nič k me-n ? Prva oseba sr-m danes vendar jaz!'' Lizika je odsovorila tako, da je mladi Poiut-ner prebledel. S svojo medvedjo *apo se je jekleno trdo oklenil drobnega nevestinega zapestja, potegnil ženo kljub njenemu upiranju k mizi in jo posadil trdo k sebi. Zaunerica se je zar idi te "neotesane nasilnosti" ujedaki, moj- Andrej po pomoti z drugimi vred pometel iz sobe. Ko je godec ogledoval svoje polomljeno glasbilo, je menil: "Kdor bi bil dobolj .spreten, bi utegnil iz mojega basa napraviti še vedno škailjico za vžigalice." Godci, ki so plazu tega čiščenja srečno ušli, so morali zaigrati veselo koračnico. In meddniče-čiini zvoki godbe -o pospremili vsi fcvati, kolikor jm je bil A ud rej vendarle priaanesel, zmagovitega ženina in uporno ženičico v paradiž njune mlade sreče. 31. POGLAVJE N ve un i h duš dan je zapadel pr.vi sneg vaške strehe, dočim ga je bilo v gorah že do ko-:ena. France je ostal v vili Tram, da bi stražil orljo dvojico. Sredi novembra ga je grof Egge brzojavno vprašal s Sibinja: "Ali -ta še tam?" Štiri tedne kasneje je prejel isto vprašanje iz Banata, kamor je bil grot Egge odpotoval ni medvedji lov. Na božično bil jo je vrtinčasto metlo, ko se je France inapotil proti domu v dolino. V parku na Tlubertovem je bila bela tišina. Ozke gazi so vodile po debelem snegu. Na gradu so bile zaprte vse naokniee. po zidovih ni bilo jelen jetra rogovja. Orlja kletka v brestnem drevoredu je 'bila prazna in sneg se je na debelo obešal po rešetkah — poleteli prebivalci kletke so prezimovali v kolnici. dalje fh1de ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti 2 Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANll 1 1 IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige. ■ slikami, 627 strani Vsebina: Smrt Mohamed Eroina; Karavana smrti; Na bega ▼ Gorupa; Dražba En Nacr Cena ............... PO DEŽELI SBIPETARJEV 4 knjige. • slikami. 577 strani Vsebina: Brata Aladiija; Roda s soteski; Mir Mit; Ob Vardarja Cena „..—--------1.5« SATAN IN IS&ARIOT 12 knjig, s slikani. 1704 strani Vsebina: Izseljenci; Turna Betar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Aliuaden; V treb dellb sveta ; Izdajalec; Na lova; Spet n* divjem upada; Rešeni milijoni; Dedič! Cena _________ V GOBAH BALKANA 4 knjige, s slikami. 57« strani Vsebina: Kovač Si men; ZaroRa z zaprekami: V go!-»b-uJuku ; vfohainedaii8ki BvetnlK Cena...................LBi S.M WINETOV 12 knjig, s slikami. 1753 strani Vsebina. Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje: Nfio-čl. lepa Iodijanka; Proklestvo zlata; Za .detektiva; Med Komanči ln Apačl; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sans Ear; Pri Komaučib; Wlnnetovs smrt; Win-netova oporoka , ___3 M Ž U T I 4 knjige, s »llkaml. 597 strani Vsebina : Hoj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Ilih. In njegova poslednja pot Cena ........................IM Naročite jih lahko pri: KNJI6ARNI 216 West 18th Street H " i '■ I I - i a TT "Glas Naroda" • l%w York. N. Y. s - m . i wz New York, Saturday, June 12, 1938 tms z7te&wbt wwvwww bult fl via lib® ■ J ROMA« ga mala Veša ROMAN 12 2IVLJEUA OftO ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I. H. S LOVENCI ! P™«*1™^*« »e enemu izmed velikih izletov :?■? r:----- ■ - ■ v staro domovino. PRVA SKI TI NA ODPOTUJE NA Dt a30i 3 d BERENGARIA (PREKO :*HKitBoric<;.\» A' žepu njenega zilo pomladi in j>oleti parni ki zelo prenapolnjeni. Po 17. juliju bo na parnikib dovolj prostora. Za potovanje v domovino so najpripravnejši parniki (\i-nard "White Star družbe. Na parnikih imajo potniki dovolj zabave, tam pa skrbe zanesljivi uslužbenci, da odpotujejo varno in brezskrbno na določeno mesto. iStopite v stik z lokalnim potniškim agentom ali se pa obrnite za podrobnosti naravnost na Cunard AVhite Star Line. Iz pisem, ki jih dobimo od rojakov^ opazimo, da so Se precej v nejasnosti glede potovanja. Večina onih, ki se hočejo pridružiti tenrj ali onemu izletu, misli, da Be morajo z isto grupo tudi vrniti. To ui pravilno. Izlete se pripravi samo za tja in sicer zato, da imajo rojaki priliko potovati skupno tja in Imajo s tem vet zabave. Za nazaj si pa vsak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vela za dve leti, pa še več, če je potrebno. Torej ima vsak izletnik celi dve leti časa za ostati v domovini. Dalje ni potrebno, da bi se vrnil z istim parnikom. ampak si sam izbere parnik, s katerim se hoče vrniti. Če je pa slučajno razlika v ceni, pa seveda dobi povrnjeno ali, obratno, doplača, če izbere parnik, na katerem stane vožnja več. Zahteva se samo. da izbere parnik od iste parobrodne družbe kot je bil parnik, s katerim je potoval tja. Ameriški državljani dobe potne list? za dve leti, nedriavljanl pa dobe potni list samo za eno leto, torej se morajo v tem času vrnitL Nedržavljani morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje, ki se izda tudi samo za eno leto. Pa tudi ti potniki imajo priliko, da si svoje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, če imajo za to zadostne vzroke. Vsi oni. ki so namenjeni letos potovati v atari kraj, naj si takoj za jamči jo prostore, da ne bo prepozno. Za mesec junij In julij so ie skoro vsi prostori oddani. Na parnikih. ki so debelo tiskani, se vrše izleti v domovino pod vodstvom izkušenega spremljevalca. KRETA NJE PAR1> 1KOV - SHIP NEW- _______ vojaški poveljnik v Portu Na-j0(iloti priznala svojo krivdo. Tz-lasomljtalu* admiral Edward Evans, | .i«vila pa je jokajo, da si je lio-ičf ImS1!™*11 z °boroženo ekspedicijo tela pridobiti samo svojega mo-1 v Cekedijevo ozemlje, kjer jo Žalostno maj* "Deša!" Koliko bolesti in ljubezni, koliko očitkov in žalosti ic bilo v tej eni sami besedi! Deša se zgrudi pred njim na tla, in pritisne glavo na njegova kolena. • ''Stric, dragi stric, verjemi vendar — jaz nisem tega sto- stvar preiskoval. (Vkedi mu ža. Hujšega ni storila. Seveda imajo angleške oblasti težko je dokazal, da ima staro pogod-• išče. da razsodijo v tem ne nla! ji? it-iu. MfKoiiKOKrai nosila verižico, da ti jo Deša, za to bi že jaz skrbel, da ti to, kar je tvojega, 1 ne. Zato ti v resnici ni bilo treba sami vzeti," ji vsem prav ničesar Stric ji boža lase. "Deša, vsega tega ni bilo treba! Prav gotovo si mislila, ker je teta nekolikokrat nosila verižico, da ti jo bo vzela! tudi 03ta- ... . .. , - t pravi z očitajoči m, pa vendar milim glasom Deša ga osupnjena pogleda. 44Stric, ne verjameš mi, ako ti rečem, da o tem ničesar ne vem!" Njen glas preide v obupno ihtenje in njen obrazček se skoro dotika tal. S težkim, zamišljenim pogledom se Ludvik Aschenbacli ozre na ihtečo Dešo. Tako rad bi ji verjel; toda, ali niso vsa .iejstva govorila proti njejf Iz strahu pred teto je vse tajila. \ ertel je, ka"ko zelo in opravičeno se je bala tete — dr A^chen- baoh razume! Zakaj pa sedaj, ko je bila sama ž njim, ni tega priznala? Stric ji dvigne glavo in pogleda v objokane, žalostne oči "Deša. ne bom te kaznoval. Prosim te samo: Priznaj m vse bo kmalu pozabljeno." Krčevito se Deša oklene njegove roke. "Stric, ničesar nimam priznati! O ne vem!" Polagoma izgubi dr. Asehenbaeh potrpljenje in dvigati se mu prične jeza. Vedno isto tajenje! V resnici ne~bi bil mislil, da more biti Deša tako trdovratna in zakrhjena in take bojazljiva, da bi priznala svojo krivdo — ta nežni, sladki otrok! Kako s* človek pogosto vara pri ljudeh! Svojo roko izvleče iz njene. ".Mopoče s* boš permislila do jutri zjutraj. Deša* Ze lo lime v žalost ila. Pojdi spat! Upam, da bo jatri zopet vse dobro — ' pomembno jo pogleda, "potem pa bom sfcu£a' v»e pozabiti. Lahko noč, Deša!* Toda v njegovem glasu ni prijaznosti in je tudi ne poboža, ko resno odide iz sobe. 10. POGLAVJE. "Stric, pa vendar nisem bila jaz!" Te besede so se zadušile v Dešinih ustih. Oh, -niso ji verjeli in najhujše ji je bilo, da ji ni verjel stric, ki ga je ob<* zevala. V obupa se vrže he*rt>čni otrok pred svojo posteljo na tla Se večji je bil Dešin obup, kot tedaj, ko jo je njena ljuba mati za vedno sapustila. Obdolžili so jo tatvine —to je hujše kot smrt! _ JDaljt pnfcoiajB.; -2KB beno pravico postopati tako, kakor je postopal v primeru tistega belokožnega pustolovca navzlic temu ga je sir Evans prisilil da se je odpovedal svojemu prestolu. Nekaj pozneje ]>a so ga Angleži spet ustoličili. Sedaj je dal ta Čekedi angleškim oblastem spet nekaj o-pravka. Obtožil je bil svojo •ženo, 27-letno, tudi za evropske pojme mično zamorko po imenu Bagakganieci, da ga je liotela iz ljubosumnosti začarati, ko jo je zapustil zavoljo druge ženska, obvdovele princese Semane. V obtoži t vi je bilo izrečno poudarjeno, da je bila ljubosumna žena, kakor (Vkedi sam, vzgojena pri misijonarjih in da se je bila poročila po krščanskem obredu. Navzlic temu se je v sili zatekla brez pomisleka k domačim po- navadnem procesu. modri diamant Ta ca s imajo v Londonu moder diamant, ki je velikanske vrednosti. Strokovnjaki pravijo o njem, da je vreden 100 do 150,000 funtov šterlingov. Te vsote tudi za moder diamant niso majhne. Veledragiulfarji pravijo, da je ta kamen eden najlepših, kar so jih kdaj poznali. Poskusili so dognati njegovo zgodovino, pa brez uspeha. Domnevajo, da izvira iz kakšne indijske zbirke To, da so ga spravili sedaj na londonski trg, je obudilo ogromno pozornost. Llovdova zavarovalna tvrdka je prevzela zanj jamstvo s 750 podpisi, med katerimi so tudi ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena .....................30 GODČEVSKI KATEKIZEM. 61 strani. Cena Jtt HUMORESKE. iN GROTESKE. 180 strani. Cena M Trda res. Cena L— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena JS5 PO STRANI KLOBUK. 1!» strani. Cena .... jsm POL LITRA VIPAVCA, »pisal Feiget. 136 str. M PREOTRŽANI. PKE&ERX IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. JSS SANJSKA KNJIGA -................................................Mt SLOVENSKI &ALJIVEC. *> strani. Ceaa.............40 SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ................JO TIK ZA FRONTO. 190 straaL Cena.....................19 TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena JI TRENUTEK ODDIHA -0. Julija: lie de France v Havre 31. julija: Conte dl Savola v Genoa .'i. avgusta: Bremen v Itrenten 4. avgusta : Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre <5. avgusta : De tirasse v Havre 7. avgusta : Bex v (icnun 10. avgusta: K11 ropa v Bremen 11. avgusta: Queen Mary v Cherbourg 14. avgusta : Vulcania v Trst Cliamplaiu v Havre 18. avgusta: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 10. avgusta : Bremen v Bremen 21. avgusta: Paris v Havre Conte di Savola v Genoa Barengaria v Cherbourg ?4. avgusta : Konaa v Genoa 2o. avgusta : Queen Mary v Cherbourg 2(5. avgusta : He de France v Havre Europa v Bremen 28. avgusta : Lafayette v Havre Saturnia v Trst _ VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je ?L-*vidno do tdaj Imate pla&ano naročnino. Prva gter;lka pomeni mesec, druga dan in tretja pa .eto. Da nam prihrani. u^Potrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da slcuftate naročnino pravočasne poravnati. Pošljite naročniuo jaravnost nam aH Jo na plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu Izmed zastopikov. kojih Imena So tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj naših rojakov naseljenih. veČina teh zastopnikov ima v zalogi tudi koledarje in rhatik«5; če ne j lil pa za vas naroče. — zato obiščete zastopnika, če kaj potrebujete CA LI FORI*« 4 : San Francisco, Jacob Laoshla COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. Saftlfl Waisenburg, M. J. Bavuk INDIANA: Indianapolis, FY. Zupantift. "LLINOIS: Chicago, J. Bevčič. J. /Lukanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago, cu