375
Kmetijstvo.
Nekaj o govejih pasmah.
Z dobro živino ne zboljšamo samo kmetijstva, dobra živina prinese v hišo tudi lepe krajcarje. Živino* reja je v nas vzlic velikim zaslugam kranjske kmetijske družbe še precej zanemarjena. Povzdignila bi se, ako bi se odpraviii pogreški in napake, ki jib delajo naši gospodarji pri reji živine. Od živine zahtevamo, naj daje dosti mleka, naj hitro raste in torej daje mnogo iz dobrega mesa, da je dobra za vprego in da se tudi v kratkem času izpita. Že boljša in obilna krma pripomore k temu mnogo, kakor tudi dobro oskrbovanje mladih goved, vender pa živine ne bomo nikdar popolnem zbolj« šali, ako ne zboljšamo živinskega plemena ali pasme.
Za boljše spoznavanje živinskih pasem, ki so za nas važne, napisavali smo pričujoče vrste.
Muricodolska pasma je doma na Zgornjem Štajarskem v Murčnini dolini (Murzthal). Naši kmetovalci imenujejo to pleme tudi kar na kratko „štajarkou ali „sivow. Znamenja, po kterih se goveda muricodolska poznajo, do: Živina ima jazbečevo sivo barvo, belkast gobec, višnjevkast, po ljudskem izrazu črk jezik, bele obročke okrog očij, tenke, šilaste, bele rogove, ki so pri bikih nekoliko ven obrnjeni, majhno po zelo dolgo in ozko molzno ogledalo in precej visoko nastavljen rep,
Muricodolsko pleme ima tri dobre lastnosti in te so: voli so za mesnico in za vprego izvrstni, krave pa so precej dobre mlekarice. Zaradi teh treh dobrih lastnostij slovi to slaparsko govedo iz Muričine doline kot jedno najboljših našega cesarstva.
Muricodolske krave dajejo pri dobri krmi poprečno 1500 litrov mleka na leto. Ako pa se tem kravam podaja slaba krma ali pa tudi taka, ki jim ne ugaja, dajo komaj toliko mleka ali pa še manj, kakor navadne domače krave.
Muricodolska pasma je tudi dobra za pitanje. Meso tega rodu je jako okusno. Najboljši vprežni voli so ogrski. prvi za njimi so muricodolski. Koža te živine tehta 30 do 40 klgr.
Muricodolska pasma je jako velika. Visoka je l6/i<> do l7/i0 metrov od grebena do tal; krave tehtajo poprečno 480 kilogramov, šest tednov stara teleta že 70 do 90 klg.
Marijin o d vorska pasma. Tudi taseizrejana Zgornjem Štajerskem in sicer v Marijinem dvoru (Maria-Hof) pri Neumarktu. Ondotni benediktinski samostan ima veliko pristavo, kjer izreja za trgovino, katera se je od tam že precej zaplodila po Štajerskem, Koroškem in Kranjskem. Ta pasma je zelo podobna muricodolski. V prvi vrsti se od nje razločuje po barvi. Dlaka je ali rumenkasta, kakor so zemlje, ali bela in se sveti. Rogovi in parklji so rumeni, koža, jezik in nebo je pa mesne barve. Pri murko dolskem plemenu je to vse črno. '
376
Marijinodvorska pasma daje okusnejše meso nego muricodolska. Ta živina raste hitro, krave so izvrstne mlekarice. Za vprego pa ni tako dobra kakor muricodolska.
Visoka je ta živina   1*38 metrov, torej je nekoliko nižja, nego muricodolske, krave dajejo 2200 do 3800 litrov mleka in tehtajo poprečno po 550 kilogramov.
Ta pasma se po Spodnjem Štajerskem dobro ponaša, v drugih slovenskih krajih pa ne posebno.
Pincgavska pasma je doma v goratih krajih na Solnograškem in sicer v Pincgavu. To pleme je na Solnograškem najbolj razširjeno in čim rodovitnejše S3 tamošnje ravnine in doline, tem večja je živina.
Ta pasma ima sloveča znamenja: Živina je rjavo-rudeče barve; po križu ima belo progo, ki sega do grebena; trebuh je mnogokrat bel, celo stegna so včasih bela, glava je kratka, grbec ali smrček je bel, oči imajo belkaste obročke;   rogovi so kratki, lepo zaviti, beli na
koncih   črni,   koža  je   tanka in jako premakljiva, dlaka gladka.
Krave tega rodu so dobre mlekarice, boljše nego muricodolske. Poprečno daje velika krava tega rodu po 2300 litrov mleka na leto, razen tega je pa mleko mnogo boljše in mastnejše. Tudi spitati se da ta živina prav dobro in hitro ter daje jako ukusno meso. Voli so tudi dobri za vprego.
Posebno blizo večjih mest, kjer se mastno mleko lahko proda,  je reja te živine vsega priporočila vredna.
Posebna prednost te živine je pa v tem, da v klaji ni izbirčna, ampak je zadovoljna tudi s slabejšo.
Te živine se je mnogo že z naše slovenske dežele vpeljalo. Nekateri naši kraji jej posebno ugajajo in živina se tam kaj jako dobro redi; tako na primer na Kranjskem, skoraj po vsem Gorenjskem, po Spodnjem Koroškem in Štajerskem                            (Konec sledi.)
384
Kmetijstvo.
Nekaj o govejih pasmah.
(Konec.)
Belanska pasma je doma na Koroškem. Ona izhaja iz Doline na Zgornjem Koroškem, skozi katero teče reka Bjlana, po kateri se imenuje Balanska Dolina in belansko govedo. Po Koroškem je razširjena ta živina tudi po drugih dolinah, posebno v Dravski, Zilski in Jezerski Dolini.
Ta pasma je jako podobna pincgavski živini, tako po svoji rjavorudeči barvi z belimi progami, kakor tudi po drugih lastnostih. Prav za prav sta obe le jedna pasma, in sicer s tem razločkom, da se pincgavska iz-reja na Solnograškem, belanska pa na Koroškem. Razločujeta se le toliko, kolikor se različne razmere podnebja, zraka i. t. d.
Znamenja, po katerih se razloča ta pasma od pinc-gavske, so sledeča: 1. Barva je bolj rudečkasta, 2. živina bolj tankih kostij, 3. smrček je mesnate barve, 4. par-klji so črni, na njih so pa tudi belkaste podolgaste proge, 5. rogovi so rumeni kakor osek ter imajo črne konce.
Krave so izvrstne mlekarice. Ako se dobro krmijo in vskrbujejo, dajejo na leto poprečno po 2300 litrov mleka. Krave tehtajo od 300 do 400 kilogramov. Teleta od 33 do 34 kilogramov. Tudi po Kranjskem in po Štajerskem je mnogo te živine.
Holandska pasma, ki je doma v Holandiji in ki jako slovi, je že precej razširjena tudi po vseh slovenskih deželah.
Holandske krave so najboljše mlekarice. Lepa in velika krava te pasme da na leto poprečno 3000 litrov mleka. Mleko ni posebno mastno, ampak vodeno; v njem se nahaja 11 do 13 odstotkov smetane. Krave so navadno 600 kilogramov težke. Teleta jako hitro rastejo. Holandska živina se da hitro izpitati. Za vprego pa ni posebno dobra.
Opomnili smo poprej, da so krave holandske pasme najboljše mlekarice, samo mleko ima manj masti v sebi, zaradi tega smejo se priporočati le blizo mest, ki presno mleko lahko po dobri ceni prodado. Masla in sira dobi se od tega mleka veliko manj, nego iz mleka druzih pasem
Furlandski rod. Ta živina se nahaja po vsi Furla-niji,   kakor tudi v nekaterih kraških občinah, na primer
385
v Doberdobu, Jamlji, Devinu, Sestijani in Madjevači. Gospodarji teh občin gonijo namreč svoje krave k fur-landskim bikom in iz tega križanja nastane živina, katera je nekoliko večja od navadne kraške in dobra za vprego ter ima razun tega jako trde parklje. Furlanska živina čistega plemena pa ni za| Kras, ker ima premehke parklje.
Furlanska živina spada med velike romanske rodove. Navadno je P/2 ne etra visoka, nahaja se pa tudi mnogo
živine, katera je še do 10 cm višja.
To pleme ima primerno dolg život, precej visoke noge in dosledno precej izdatno hojo. Kožo ima debelo, prša široka, kesti močne, hrbet raven. Glava je v primeri života majhna in bolj fina, rogovi so dolgi in lahno zakrivljeni, oči ima jako bistre.
Dlako ima belkasto sivo ali pa rumenkasto; na trebuhu in med nogam nekoliko svitlejo. Posebno rumenkasta živina ima po stegnih in na straneh za spoznanje temneje lise. Te lise so jako karakteristične, ker se pri drugih, furlanski živini podobnih rodovih nahajajo.
Ta živina je izvrstna za vprego, se da dobro pitati ter daje ukusno meso. Krave so pa prav slabe mle-karice.
• Furlanski voli se lahko primerjajo z voli murico-dolske pasme. To se prav lahko opazuje na primer v Trstu, kjer ne primankuje najlepših volov za vprego. Zdi se nam pa, kolikor smo opazovali, da so furlanski voli, akoravno tako močni in veliki kakor muricodolski in drugi štajerski, nekoliko počasneji in ne tako živi, kakor oni.
Istrski rod. V Poreškem in posebno v Bujskem okraju v Istri dobi se lepa živina. Ta živina je sive ali sivorujavkaste barve, širokih prs, nizkih a zelo močnih nerg. Glavo ima dolgo, rogovi so dolgi in naravnost navzgor zakrivljeni. Ta živina je romanskega rodu.
Zdaj, ko smo popisali vsa plemena, katera morejo zanimati slovenskega kmetovalca, naj dodamo še nekaj besed o izreji govedi. Vsak živinorejec naj si zapomni naslednja navodila:
1.  Ne spuščaj živine prezgodaj po plemenu. Krava je za pleme, ko je stara poldrugo leto. Isto tako sme se spuščati bik šele s poldrugim letom, za pleme pa dozori popolnoma šele z drugim letom.
2.  Krave, od katerih imaš pričakovati telička, krmi dobro. Dobro seno, laneno preše, zdrobljeno žitno zrnje, otrobi i. t. d. jim posebno dobro ugajajo:
3.  Teličku ne odvzemi prvega mleka ter ga pusti 6 do 8 tednov sesati. V prvih šestih tednih zredi se tele od 10 klg. povžitega mleka za jeden kilogram.
4.  Tele naj se odstavi polagoma. Namesto svežega mleka naj se mu da posneto, kislo ali pinjeno mleko ali pa tudi sirotka. Zraven tega daj [mu pa tudi malo namočenih otrobi, kuhane ovsene moke ali kuhnega la-nenega semena. Namesto jednega litra svežega mleka daj teletu  jeden   liter  posnetega mleka in 60 gramov lane-
nega semena ali ovsene moke.   Zraven tega  pusti tele, da vsak dan enkrat sesa.
5.  Ko je tele dva meseca staro, polaga se mu dobro in fino seno, potem naj se s kravo vred na pašo pušča.
6.  Z mlado živino ravnaj lepo, ne pretepaj je nikdar, tudi s starejo živino moraš tako ravnati.
7.  Mlada živina potrebuje gorek hlev, ki mora imeti 15 do 17% C. toplote. Če so hlevi premrzli, dobijo teleta drisko.
8.   Govedo, naj si bo mlado ali staro, oskrbuj pridno, dobra voda, snaga, sveži zrak, to vse je živini tako potrebno, kakor dobra krma.
9.  Najboljša piča govedi je dobra paša. Če pa krmiš živino v hlevu, pokladaj jej zdravo, starosti in teži živine primerno klajo. Koliko imaš pokladati živini klaje, ne da se lahko določiti, to je določiti vedno z oziromna dotično žival.